Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Staro mestno
v
jedro Železnikov
v letu 1990 razglašeno za urbanistični in kulturni spomenik
Anton Tavčar
Staro mestno jedro Železnikov je že od ugasnitve plavža v letu 1902 postopoma spreminjalo svojo podobo. Utrip življenja se je prilagajal novim razmeram.
Mnogi so odhajali s trebuhom za kruhom. Prostori in naprave za kovanje železa so propadale. Le močna volja in trdoživost je z novimi oblikami dela omogočala preživetje.
Kovači pri delu, Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske.
243
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Žal tudi obdobje vojne (1943-44) ni bilo prizanesljivo, staro mestno (trško) jedro je dobilo nov udarec z uničevanjem arhitekturne dediščine.
Povojna obnova je bila razumljivo usmerjena v preživetje in ustvarjanje pogojev za zaposlitev. Že tako osiromašena stavbna dediščina je še naprej razpadala in ni bilo možnosti za obnovo.
Sorazmerno hiter razvoj kovinske in lesne industrije je omogočil blokovno in individualno gradnjo. Mlada generacija v starem jedru ni bila zainteresirana za obnovo starih hiš in stanovanj, zato je iskala možnosti na novi lokaciji. Življenje in bivanje v starem mestnem jedru Železnikov je bilo še dodatno osiromašeno s selitvijo pošte, trgovine, banke, servisne dejavnosti in občine na novo lokacijo na Češnjici oz. Na Kresu.
Tako smo nekdaj staro mestno jedro z evropsko arhitekturo, prilagojeno za prijetno bivanje, spremenili v zapuščeno, neprijazno naselje.
Odgovorni organi KS Železniki so v obdobju po letu 1980 le prišli do spoznanja, da je treba slediti sosednjim občinam in mestom: Škofji Loki, Idriji, Piranu in Ptuju, ki so načrtno pristopali k obnovi starih mestnih in vaških jeder. Republiški organi so
Vigenjc na Klovžah, danes hiša s številko 52 na Racovniku.
z zakonodajo podprli tovrstna prizadevanja, pomoč pa nudi tudi mednarodna skupnost.
Občina Škofja Loka, v katere sestavu je bila tudi KS Železniki z vaškimi odbori in odbori naselij, je v obsegu skupščinskih organov imenoval odbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder.
V letu 1986 tudi KS Železniki sprejme izziv z imenovanjem pododbora za obnovo starih mestnih in vaških jeder, kar je omogočilo vključitev svojega predstavnika v odbor v Škofji Loki.
Kako nadoknaditi zamujeno, je bila prva naloga pododbora kot odgovornih v odboru Škofja Loka.
Strokovno delo z usklajevanjem projektne dokumentacije je bilo pogodbeno dodeljeno Fakulteti za arhitekturo (FAGG) v Ljubljani pod vodstvom prof. Fistra in njegovih sodelavcev.
Velika pridobitev za področje Železnikov so bili naši štipendisti in absolventi arhitekture, ki so seminarske naloge in diplomo opravljali na temo starega mestnega jedra. V prvi fazi g. Bertok in ga. Anika Logar, arhitektka iz Alplesa, že v letu 1986 ga. Marjana Rejc ter nekaj let kasneje g. Jernej Hudolin (vključitev skic s posnetki posameznih hiš) in ga. Boža Terpinc.
244
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
245
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Primeri kvalitetnih stavbnih členov: kamniti portali, kamniti okviri oken, niše, pilastri. Risba: M. Kavčič
Oblike lesenega opaža, ki so neustrezno nadomestile zidne vence iz ometov (stranska fasada in zatrep).
246
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Različne izvedbe strešnega venca v ometu ali z lesenim opažem (stranska fasada in zatrep). Risba: M. Kavčič
Odbor v Škofji Loki je s polno mero razumevanja potrjeval in sprejemal pobude za izdelavo ureditvenega načrta, ki opredeljuje staro mestno jedro Železniki z arhitekturnega, okoljevarstvene-ga stališča in z vsemi elementi urejenega mesta, ki zadovoljuje prijetno bivalno okolje in racionalno rabo prostora.
Takratni predpisi Zavoda za spomeniško varstvo Republike Slovenije zahtevajo predhodno tudi projekt strokovne osnove starega jedra Železnikov kot sredstvo pri izdelavi ureditvenega načrta.
Izvedeni so bili vsi postopki z zagotovljenim
financiranjem in podpisom pogodbe, s katero je FAGG Ljubljana zagotavljala strokovno izvedbo projektne dokumentacije.
Vzporedno z izdelavo projektov ureditvenega načrta pa je z Zavodom za spomeniško varstvo potekal dogovor in postopek, da staro mestno jedro Železniki razglasimo za urbanistični in kulturni spomenik.
V juniju 1989 smo dobili dokumentacijo s predlogom odloka o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik, ki ga je pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
247
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
248
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
ODLOK 0 RAZGLASITVE STAR EGA JEDHA ŽELEZNIKCV Ik Ufl BAKIST i tU I IK KULTURNI SPOHEHEK
1. ilen
Železniki se «tir fuifnarski kraj s posebno fIzlognomijo naselji, ki sta jo narekovala naravna danosti oilroita konfiguracija terena v obliki ozke dolini - grap* in gospodarska dejavnost - taljenje rude, kova&tve. V prostorsken, urbani?t i inem , zgodovinsko prlcevalnen in arhitektonskim pogledu predstavljajo Izjemen doseZek v Sloveniji, zato se razglase za urbanistični In kulturnD-zgodovinski spoasutk.
Kraj, ki je zaiti nastajati v 2. pol. M. stol,, je dosegel v f7. stol, svoj gospodarski vzpon, i katerin so povezani tudi stavbni dosežki. Obseg, k1 ga je doseglo naselje je bilo skoraj v mejah sedanjega. Talni In gradbeni sistem fzprlian s stavbnimi zasnovami iz 17, stol, pa je arhivsko potrjen tudi s Franciscejsklm fcatastron 1925. 1.
Z, i len
Porten JcTez.nlkov je poleg urbanistične arhitektonskih kvalitet do neke mere tudi v njegovi Izjemnosti 1n redkosti. V Slovenske» prostoru se z njimi lahko primerja edino le Kropa s Kaano gorico tn v pogojnem smislu Idrija.
Plavi v "Zgornjih Železnikih* je edini tovrstni tehniini spomenik, ki se je ohranil pri nas 1ze«d osemnajstih plaviev, Vi so ie delovali v Sloveniji v Z. pol. 15. stol.
Kot Izrazito delavsko naselje so Železniki predstavljali otok sredi kmetijske pokrajine.
Sčasoma se je znotraj naselja Izoblikovalo troje optično rela tlvno zaključenih prostorov - Racovnfk, Trnje In nj Maviu,
249
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
3
čeprav Je ta omaka iz kasnejšega obdobja.
Cesta poteka skozi nas«! J« v izrazitih okl Ju k 1 h, njeni razgibani liniji sledi strnjena zazidalna Unija s pogostimi zamiki.
Vse to daje celotnemu kraju In p04amitnim, relativno zaprtim amhientom znotraj naselja določeno Intimnost in posebno vizualna kvaliteta prostora, ki pa J« odvisna tudi od historičnega stavbnega fonda. Zaradi specifične gospodarske dejavnosti in fastnfSkfli odnosov se Je razvil poseben stavbni tip, ki Je vkljvteval pogosto kar reprezentančne prostore lastnika fuiin in skromne naje«niike prostore delavcev, vendar kovačevo stanovanje nI bila niti soba ampak miza, saj se je gnetlo vef dru-iin v 'Istem prostoru, le mize so Imeli svoje, Kuhinjo Je nadomeščalo kurišče v veif, v takih hI h pogosto v pritličju in nadstropju Iste stavbe. Spalnice so bile v predelkih na podstrešjih (vzporednice s Kropo in Idrijo},
Vse te stavbe so Imele v pritUiJi^ ali pod nivoje™ urejenega terena velika kletna skladišča, nekatera od teh so bila tudi iijemno oblikovana.
Po tlorisu, gnoti In razvoju prostorov v globino, kaie tip Stav' be v Železnikih podobnosti s hlio na prehodu srednjega v novi vek.
Razvoj iti vzpon fuilnarstva v posameznih časobnlh obdobjih se Je odrazil tudi v likovno estetskem oblikovanju notranjih prostorov in z uporabo arhitektonskih detajlov na fasadah, Najste-Vil ne j Ji so elementi Iz 17, stol,, redkejil iz 13,, itevllnejii Spet Čeprav so ti večinoma izrafeni samo z detajli (portalt okna), 2o. stol, se kreativno nI Izrazilo, razvrednotenih pa je bilo nekaj objektov.
Vrsta stavb ima tvoje osnove gotovo Se v 16, stol,, vsekakor pa so dokazljive za 17. stol. Na podlagi takega stavbnega fonda
250
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
4
sklepamo, da j« gradbena linija v 17, stol. potekali tako kot dans», vsekakor p* je dokazljiva s FrancIsoejsklm katastrom l&, le da Je bila večja gostoti In vet sijih prehodov zaradi Številnih vlgenjcev, rak 1n "bajerja*, Vse to so t ¿atonom fu-ifnarstvi Ob koncu 19. Stol. odstranili. Kljub takim posegom in nekaterim spremen ban v zadnjem obdobju je naselje ohranilo celo vrsto kvalitet. Vsak objekt v naselju ima svoj prostorski porten kot sestavni del ulične podobe, cel» vrsta pa ie prlče-valno, stavbno razvojno In likovno estetsko kvaliteto, "ied naj-pOiflembFie j i e objekte prištevamo stavbe Racovnik 9, 32, 34, 41. 44, 45, 47, 49, 50, Trnje 33, Na Plavili 1?, 34, 39, 5? in 58.
3.	člen
Spomenik obsega območje, ki je prikazano na karti v merilu 1 : 2880 in predstavlja sestavni del odloka i vrisano mejo območja, 2notr«j se uveljavljata relima dveh različnih stopenj, posamični spomeniki znotraj območja pa so prav tako označeni z varstvenimi rezini, ki so treh različnih stopenj.
Vedutna občutljivost območja, ki se Izraia predvsem Iz fiaselja v lirll prostor pa je simbolno označena na karti na območju Skovln In (Jvčjl vasi.
4.	(len
Meja območja spomenika poteka po zunanjih mejah obodnih parcel Na vzhodu se prične na S, oziroma levem bregu Sore, vključuje kamnit most 2 oznako 453,9, deli parcelo 66 5/4, 66 5/2, doli parcelo 674/4, poteka po «74/1, deli 670/2, deli 6W3, poteka po robu 670/4 in 627/1. deli 624/2, deli 623/?, deli 610/2, deli 616/1, deli 607, 606/1, 712/4, 601/1, 501/2, 601/4, 710, nato poteka ves čas ob kanalg proti zahodu, ob robu 501/2 in nato ves čas po desnem bregu Sore 127/7. 126, 709/5,. 125 do parcele 129/2 nato proti severu In deli pare. 719/16, deli
251
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
5
¡ure. 719/15 zahodne od plavža, 719/4, 719/2, ki Jo deli > enako deli 719/7, tu pa te ponovno obrne proti vihodg ter potek! po zunanjen rohu pire. 341/2. 143/2. 143/5, 146/2, 149/2. 152/2 153/2, 159/2. 1G2/2, 163/2, 166/2. 102/2, 10D/2, 97/2, 95/2, 90/1, 82/21 81/2, 76/2. poteka po severnem robu regionalni ceste it. 318 dO it, 11C In 42/1, ki JO deli, ob robu 4J/3, 44/1, 47/2, 50, 51/3, 51/6, Si/S, 'V*, 15/3, deli 15/1 in 15/6, pri it, 14/1 se spusti do levega brega Sore 709/6 do 1 z hod 1 o e toč ke vzhodno od mostu, ki ga vključuje v območje,
S, i len
Zaradi različne stopnje ohranjenosti In kvalitete veljati za območje urbani stičnega spomenika dva m z Hitu režimu
fteilm i[. s.t_opnj.e obsega območje Ricovnlka od mostu Na Grivi in it, 0 do it. 51
zajema le ožje območje Na Trnju okrog župne cerkve in It, 15 območja Plnade i jezom ter pokopal liCem
osrednji del Na Logu {Na Plavž-j) od tu dalje pa ves obcestni del naselja vključno do Plavia In it. 68, 69, kjer se zaključi,
Bežim III. stopnje
obsega del območja ila Racovnlku - na nekdanjen Egrovem vrtu, okoli Zdravstvenega doma, osrednji prostor Trnja ter Južni de! območja Na Plariu proti bregu Sore.
V celotnem območju spomenika se ohranja stanovanjska namembnost, pri Čemer bi morali zagotoviti da dobi nekaj objektov javno funkcijo zaradi Izrednih notranjih prostorskih kvalitet tako, da bi bila dostopna javnosti kot Jo le Ima (^včeva hlia Ha Plavžu 58, Isto bi bilo potrebno zagotoviti za pritličje In 1. etaio Boncljeve hlie Ha Plavžu £7 [Izjemen kupolasto zaključen prostor v t, eta!1), Antonova hlia na Racovnlfcu 47, deloma Egrova 41 In ft.9,
252
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
- 6 -
Vsaka spremembi v lirabl prostora mora biti ilrie druibeno veHf Iclrins.
i. Člen
V	obnočju urbanističnega sporneniki io kot deli kulturne dediščine. ki imajo posebno zgodovinsko. prfčev&lno. stavbno razvojno, prostorsko, likovno In pejsatnp kvaliteto raiglaiene kot kulturni spomenik naslednje vrste:
Urbanistični spomenik
Kot urbanistični spomenik je varuje celotno območje historične pozidave naselja z reiimom l[. in III. stopnje.
Arhitekturni. .spom.e.n.j.kj.
Y	okviru zaščitenega območja se varujejo objekti navedeni v pri logi, ki so sestavni del tega odloka in se varujejo z rellmom I,, H, In [[I, stopnje. Dodane do tri spoulnske ptolče.
S pomen.l.k.1.. 1 ju.d.ske revoj ucjj a
Z režimom I. In II. stopnje so mSčiteni spomeniki in spominske p3o*če inotraj neja zaičlte.
Za urbanistični spomenik veljate naslednja varstvena reffma, k f določita:
varstveni režim II. Stopj^je
varovanje vseh prostorskih in spomeniških lastnosti obnočja:
varovanje tlorisne zasnove naselja t historično parcelacijo In komunikacijskim sistenom, oiiroma poteki ulic, uHinimi zamiki, trgi. razpotji, križišči . nabreiji in posamičnimi nepozidanimi povri ina»1
vedutne podobe naselja io njenih amblentov z fasadami in vso historično opremo ter vegetacijo in pejsainiml motivi
253
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
- 7
varovanje značilnega višinskega Ribarita napelji
varovanje značilnih stavbnih «nit In njihove omejitve v viSino
varovanje značilnih streiln, oziroma njihove enovltostl v pro-
4tOru,
varovanje inačllnegi rastra in barve stresne kritine
varovanje, oziroma uvajanje uglajenih fasadnih ometov
dejavnost flora biti v skladu s funkcijo obnočja
pri zemeljskih delih so možne najdbe temeljev štirih fulln In vigenjtev, take najdbe Je treba v skladu In dogovoru s spomeniško sini bo dokumentira ti, ie je potrebno tudi ohraniti In ustrezno reprezentlratl
območje Je pod nadzorom pristojne spomenilke sluibe
¥arstveni_rei_im_ III. stopnja varuje se talna zasnova naselji
bistvene vidne sestavine amblenta - značilne gaote objektov, vi i i tis H gabarit, oblika streh In kritina ter posamični Arhitektonski detajli na nekateHh fasadah
najdbe ob eventuelnih zemeljskih delih, ki s« moine iaradl fu-iinarske dejavnosti v preteklosti ni celotnem območju se morajo evidentirati In če je potrebno pfeientirati v skladu s smernicami spomeniške sluibe
območje je pod nadiorom pristojne sponenlike sluibe
k* območju urbanističnega spomenika Je prepovedano
1.	spreminjati parcelacijo, oilrcisi sistem pridanega prostora, v posameinih primerih tudi nepozidanega prostora
2,	spreminjati historično oblikovane fasade - «ateMale obetov. i1#nitve, arhitektonske detajle - portale, likovno oblikovana portalna vrata, okenske okvirje, posllkave, Sivine robove, fresket fasadne n1ie S plastiko, konzolni nidstropja,
254
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
S
historično oblikovane kapi. fabione, prcfl ladje, značilne čelne tatrepe, spreminjati vlUne. strešne naklone In kritino tam, kjer bi tO okrnilo virovaFie vrednotp, Adaptirane ali nove stavbe se mDrajo prilagoditi v g^oti, strelnih naklonih, proporcih (okna, portali), rastru In barvi kritine ter fasadnih ometih h1 storlinemj amblentu tako. (ta bo pred-hod optično in estetsko ustrezen»
Teranova In bavarski omet sta prepovedana, prav tako kovinske balkonske ograje. Balkoni na £e1nih (oljih) fasadah niso dovoljeni, nolnl $o le v obliki lesenega "ga^ka" ob diljM fasadi In to na dvoriščni strani.
Ob gradnji novih ali nadomestnih objEktlli znotraj varovanega amblenta, serijski nai.rti niso ustrezni, ker njihove gmote, oblika strelin In proporci detajlov niso prilagojeni historičnemu tipu naselja.
V varovanem obmoiju je potrebno na nekaterih kasneje predelanih fasadah v j po stav i.ti^_r_vo_t_n_o_s ta.n^e. oziroma tako stanje, ki iagotavlja enovitos t ambienti v kateren objekt itojl [zamenjava fasadni h o-netov, sprememba proporca okenskih in vhodnih odprtin, vrat. novo oblikovanje strelnih kapi. zamenjava z ustreznejšo kritino).
Za arhi_t_e_kturne sponenlke veljajo reHml !>■ II ■ in HI. reiini l. stopnje
Objekt se varuje v svoji izvirni, neokrnjeni podobi. Moina, oziroma zaZeljena je odstranitev kasnejših, neustreznih preridav» Objekt je potrebno redno vzdrievatl, po potrebi sanirati, kon-solidtratl in restavHratl.
reiia II. stopnje
varuje se stavbna gmota objekta, strelni naklon, barva In raster
255
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
9
kritine (če J« možno tudi historična kritina)
varovanje tlorisne zasnove objekta i vsemi obokanimi prostori, stopnlitl, stebri In notranjimi portall, čt so v stavbi vzidani
varovanje historične oblike fasad od arhitektonskih Členov Vet so portalli okenski okvirji, fasadne niSe, kpnzolni pokoli, delilni In venčni ildci. rustika, do poslikanih iivanih rohov . fresk in zaglajenlli fasadnih ometov. V posameznih primerih se varuje tudi stavbno pohištvo.
Adaptacije so moine le ob sodelovanju spomeniške službe, vsi posegi pa se morajo prilagoditi proporcu obstoječe gnote in detajlov.
varstven! reži* III. stopnjB
varuje se stavbna gmota objekta, stresni naklon, raster in ti«r-va strešne kritine
varujejo se ppslmični stavbni členi in detajli (posamičen ohokan prostor}i portill In Členjene fasade (rustlka, poslikava).
pri vseh arhitektonskih objektih Je prepovedano
spreminjati gmota In gabarite (razen pri reilmu III, stopnje, kjer so posegi mo±n1 v skladu s smernicami sponenlike službe)
spreminjati streSne naklone In kritino (slednjo Je možno 1e ob irsernicah spomeniške službe)
prepovedano je Spreminjati hiitorično podobo fissd In odstranjevati arhltektonske detajle tako na tunanjičini kot notranj-SČ1n1f
spreminjati MstOrKno fasadno strukturo ometov (teranova in bavarski onet sta prepovedana ),
prepovedano je odstranjevati hiitorično značilna In anbiental-no ponembna mansardna okna.
256
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
10 -
V okviru u rbi n i s t tč nega S pome n l k a
sta kot naravna dediitina, oilroma pejjaini element varovana tudi Upa ni Raeavniku pred OebevCevo hišo in jez pri Plnadi.
Lipa na Raccvniku pri Debevievi hlij ima mačaj vaike lipe In predstavlja tradicionalni element v oblikovanju vaikega prostora, Drevo je staro, znatilno razvito in vitalno. Prepovedano je tssno In trajna odkopavanje aH naslpavanj« materiala v radiju 3 n ob drevesu, obJagovanje In obsekavanje vej In drugih delov drevesi, pritrjevati na drivc rame predmete. Dovoljeni so sanitarni posegi s soglasjem pocblaičene organljacije za VNKD.
&p_onanlki ljudske revolucije so varovani z realnem 1, In II. stopnje
režim I. stopnje
Za spomenik,' varovan 2 rellmom I, stopnje velja, da nora ostati ni avtentičnem «estu In avtentičnem okolju. PrestaviJanJet spreminjanje zunanje podobe spomenika, materialov In drugih prvin, ni dovoljeno. Spomenik Je prostorska dofllnanta, ti SO jim prilagojeni vsi drugI posegi v prostoru. Vsa vzdrževalna dala morajo biti V Skladu s smernicami pristojne spomenilke službe In pod strokovnim nadzorom.
režim I [ _._ s t Ojjj.e
Za zgodovinsko dedi££lno, varovano z drugi« režimom velja, da mora ostati ohranjena na mestu postavitve. Njena neposredna okolica se mora s posegi prilagajati v meri, ki ne krni vizualne podobe sponeniikih obeleiij, v skladu s smernicami sponeniike službe.
257
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Prepis tabele z dopolnitvami iz predloga odloka o razglasitvi starega dela Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik:
Arhitekturni spomeniki
V okviru zaščitenega območja Železnikov se varujejo objekti
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
1	2	3	4	5	6	7
1.	DL-javno dobro	Most Na grivi	Ločno zidan kamnit most, star način gradnje	709/5	XVIII.	I.
2.	Zupanc Ciril Delpinova 1, Nova Gorica	kapelica pri Racovniku 7	Kapelica iz 19. st., sestavni del ambienta	661/5	242	I.
3.	KončanJože Ul. Bratov Učakar 80, Ljubljana "Jeger"	Racovnik 8	V zasnovi fužinarsko stanovanjska hiša, iz 17. stol. ohranjeni oboki, prezidave v 19. in 20. stol.	661/3	243	II.
4.	Jeglič Mercedes 2/6 "Poldetova hiša" Jeglič Željko, Marjo, Nevenka in Marjeta - vsak 1/6	Racovnik 9	Ambiciozna, v zasnovi fuži-narsko stanovanjska hiša s stavbnimi elementi iz zg. 17. in 18. stol. (obokane kleti, veži, kvalitetno stopnišče s stebrom). Portal in okna iz 19. stol. (iz hiše izhajal rod Globočnikov)	674/2	360	I.
5.	Šraj Ivan, Italija "Šrajeva hiša"	Racovnik 10	v zasnovi fužinarsko stanovanjska hiša s skladišči. Zasnove iz 17. stol. -skladišča, oboki. Predelave v 18. stol. (okna) in 19. stol.	661/2	244	II.
6.	Bremec Francka "Blažkova hiša" Brilejeva 22 Ljubljana	Racovnik 16	Prvotno fužinarska, sedaj stanovanjska hiša z gradbenimi osnovami (skladišča, oboki, stopnišče iz 17. stol. Z dozidavami in detajli iz 19. stol.), portal, kovana želez. vrata. Predelave po 2. vojni.	712/10	481	II.
258
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
7.	Dolenc Blaž "Pri Frančet"	Racovnik 31	V zasnovi fužinarsko stanovanjska hiša z obokanimi prostori iz 17. stol. ter arh. elementi iz 19. stol., zadnje prezidave v 20. stol.	674/5	425	III.
8.	"Jozefova hiša" Margareta Kupfal do 5/6. Andrej Kupfal do 1/6	Racovnik 32	Fužinarsko stanovanjska hiša, v glavnem nastala po 1. 1825, na kletnih temeljih iz 18. stol. Obokani prostori, portal in okna iz 19. stol. Kvalitetno stopnišče.	674/6/7	424	I.
9.	Skok Marija "Lenartova hiša"	Racovnik 33	V osnovi fužinarska stavba. Obokani kletni prostori iz 18. stol., v 20. močno predelana. Predvsem ambientalen pomen skupaj s sosednjo št. 34	675/2	550	III.
10.	Debevec Franc Trubarjeva c. 41/a Ljubljana "Levičnikova hiša"	Racovnik 34	Ambiciozna fužinarska stavba. Ohranjeno gotsko okno iz 16. stol., ki je med najstarejšimi detajli v Železnikih. Številni detajli in oboki iz 17. in 18. stol., kvalitetna skladišča in stopnišče. Portal in deloma okna iz 19. stol. nekaj predelav v 20. stol.	675/3	162	II.
11.	Drol Leon in Petrač Valentin "Žandarmarija"	Racovnik 36	Fužinarsko stanovanjska stavba z ambiciozno grajenimi in oblikovanimi skladiščnimi prostori, z elementi iz 17. in 18. stol. (okenski okvir iz zelenega tufa.). Portal iz 19. stol. Šivani robovi. Predelave v 20. stol.	670/8	436	II.
259
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
12.	Demšar Jakob, Ljudmila in Marija Benedičič Ivanka "Pri Jožbec ali Grogova hiša"	Racovnik 37 Racovnik 53	V zasnovi stanovanjska fužinarska stavba s stavbnimi elementi (oboki, nekaj oken) iz 17. in 18. stol. Portal in železna kovana vrata iz 19. stol. Predelave v 20. stol.	670/7	460	II.
13.	Trg. Podjetje Loka NIKO	Racovnik 38	Po 1. 1946 zgrajen časovno značilen obrtno tovarniški obrat, na temeljih znanega Egrovega gospodarskega poslopja iz 19. stol.	670/4	201	. II.
13.a	Žumer Franc	Trnje 2		670/11	580	
14.	Mohorič (V del) 1/2 Trpin (Z del) 1/2 "Egrova ali Johanova hiša"	Racovnik 41	Med največjimi in najpomembenjšimi fužinarskimi hišami. Mogočna stavba s konzolnim nadstropjem na prehodu iz 16. v 17. stol. Sočasne obokane kleti. Arkadni hodniki v pritličju in nadstropju dvoriščne fasade. Portal 19. stol., sočasna kovana vrata. Niše s plastiko in šivani robovi in pilastri.	670/9	470	III.
15.	Schulz Marija Logarčkova hiša	Racovnik 44	V zasnovi značilna stanovanjsko fužinarska hiša s skladiščnimi prostori. Ohranjeni oboki, stopnišče s stebrom in portal iz 18. stol. Nekaj predelav v 20. stol.	641/181/1	184	II.
16.	Osenčič J. "Pri Bognarju"	Racovnik 45	Stanovanjsko fužinarska hiša s stavbnimi elementi iz 16. (nekaj oken), 17. in 18. stol. Obokane kleti in kvalitetno stopnišče. Nekaj predelav v 20. stol.	626;167	364	II.
260
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
16.a	Šturm Tone, Breda in Marta "Bravčkova hiša"	Racovnik 46	Pomemben objekt zaradi gradbene linije	623/4	668	III.
17.	Globočnik Anton "Antonova hiša"	Racovnik 47	Objekt je med najpomembnejšimi v Železnikih. Nastal je v 19. stol. po združitvi dveh starejših stavb z osnovami iz 17. in 18. stol. Sočasni oboki, 1. portal iz 18. drugi iz 19. stol. Vretenasto stopnišče iz 19. stol.	618/3	175	II.
18.	Košmelj - Beravs Vida "Drožjeva hiša"	Racovnik 49	Fužinarska hiša iz poznega 18. stol. Več elementov iz 19. stol. Oboki v obeh vežah, portal, okenski okvirji. Rojstna hiša planinskega pisatelja Janka Mlakarja.	618/4	498	II.
19.	Košmelj Cveta "Popčeva hiša"	Racovnik 50	Fužinarska hiša iz poznega 18.	stol. Oboki in portali iz 19.	stol. Sočasen je odličen ali kar izjemen štuko strop v "hiši".	639/3		II.
20.	Logar Julijana Janko, Jože, Franc, Slavko, Zdravko, Miran, Drago "v Štolm"	Racovnik 51	Sedanja, oblikovno nepomembna, historično pa zelo zanimiva stavba je nastala iz nekdanjega pokritega vhoda (štolm) v rudniški rov, v 18. in 19. stol. Zadnje predelave v 20. stol. Prostorski in tehnično-zgodovinski pomen.	616/2	156	III.
21.	Benedičič Marija "Morajna"	Racovnik 52	Nekdanji vigenjc, ki je stal v vrsti enakih na tej lokaciji, je z večjimi prezidavami spremenjen v stan. objekt. Časovno je težje opredeljiv, verjetno je stal na tem mestu že v 17. stol. (oboki). Historičen in lokacijski pomen.	639/5	447	III.
261
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
22.	Kapelica "Antonova kapelica"	Kapelica ob mostu na Klovžah	Ambientalno pomembna psevdogotska kapelica	601/1	573	I.
23.	DL-javno dobro most	Most na Klovžah	Kamnit zidan, ločno oblikovan most, sestavni del ambienta.	709/5	XVIII.	I.
24.	DL- Obč. Škofja Loka Demšar Janez "pri Štalc"	Trnje 15	Fužinarska stavba z likovno bogateje oblikovanimi fasadami, členjenimi s plitkimi pilastri in motivom štirilista - nekaj obokov in oken iz 18. stol., druga okna in portal iz 19. stol. Zadnje predelave v 20. stol. Prostorsko izjemno pomembna	15/5	317	II.
25.	Rimokatoliško župništvo Železniki Župna cerkev sv. Antona	Trnje	Cerkvena stavba zgrajena 1874 po načrtih F. Falens-chinija v neorenesančnem slogu. Po 2. sv. vojni delno predelana.	19/3	9	II.
26.	Razpelo ob župni cerkvi	Trnje	S kamnitim zidom ponazarja prvo pokopališče. V cerkvi sv. Antona Puščavnika je ob stranskem oltarju sv. Jožefa Kostnica.	19/4	10	I.
27.	Benedik Sašo in Angela "Dagarinova hiša"	Trnje 25	Stanovanjska stavba z nekaterimi skladiščnimi prostori, obokanimi značilno za 17. stol. V večjem delu obnovljena v 19. stol. Portal in okenski okvirji iz 19. stol. Streha je poudarjena z likovno najkvalitetnejše oblikovanim mansardnim oknom v Železnikih. Skril. Izjemen je tudi prostorski pomen objekta.	22	12	II.
262
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
28.	Thaler Stana "Pri Talarju"	Trnje 27	Stanovanjsko fužinarska stavba z obokanimi skladiščnimi prostori iz 17. stol. in stavbno arhitektonskimi elementi iz 19. stol. (portal). Prostorsko pomembna, ker omejuje prostor in gradbeno linijo Trnja.	25/2	488	II.
29.	Trojar Jožica "Pri Klobčarju"	Trnje 31	Stanovanjska stavba z obokanimi prostori iz 17. in 18. stol. Izjemno dobro ohranjena čelna fasada s kamnitim baročnim portalom iz 18. stol. Nekaj predelav v 20. stol. Pogojno varovanje zaradi trasiranja nove ceste. Zaradi kvalitete čelne fasade, predvsem pa prostorskega pomena, predlagamo skrajšanje objekta in obnovo enake fasade z vzidanimi arh. elementi.	25/3	502	II.
30.	TorkarJože	Trnje 32	Stanovanjsko-fužinarska stavba z baročnimi elementi iz 18. stol. (oboki), portalom iz 19. stol. in mansardnim oknom z dekorativno efektno položenim skriljem. Nekaj predelav v 20. stol.	47/3	34	II.
263
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
31.	Thaler Antonija "Plnada" Jesenkova 1 Ljubljana	Trnje 33	Objekt sodi med najpomembnejše fužinarske stavbe v Železnikih tako po času nastanka, stavbni zasnovi in likovni izvedbi, v čemer se je močno naslonila na Homanovo hišo v Škofji Loki (okrogli vogalni pomoli z enako motiviko). Nastala je konec 16. ali v zač. 17. stol., o čemer pričajo poleg ostalega sočasen portal, okenski okvirji in obokanje.	600/2	515	I.
32.	Thaler Stana	Trnje 33	V isti kompleks sodi tudi kozolec toplar z vsemi regionalnimi značilnostmi (manira, material, proporci).	590/1	487	I.
33.	Cerkev sv. Frančiška s pokopališčem	Trnje	Pokopališka cerkev baročna stavba iz 1738. l. Johanova grobnica	593/3 593/5	9	I.
34.	Ramovš - Antonija "pri Gradnikarju"	Na plavžu 10	Skromnejša stanovanjska kmečka stavba loško cerkljanskega tipa. Značilen je tloris in od tega soodvisen notranji razpored prostorov, ki se razlikuje od fužinar-skega. Edina stavba, poleg Plnade, ki ni bila prizadeta ob velikem požaru 1822. 1. v Železnikih.	100/2		II.
35.	DL - javno dobro "Dermotova kapelica"	Na plavžu	Kapelica iz 19. stol. je sestavni del ambienta (oltar in kipci iz stare cerkve pred gradnjo nove sv. Antona 1874)	696/13	XVIII.	I.
264
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
36.	Fidler-Jenko Marija	Na plavžu 12	Značilna stanovanjsko fužinarska hiša z izjemnimi kletnimi prostori, obokanimi značilno za 17. stol. Nekaj stavbnih elementov iz 18. stol. Fasada in portal značilna za maniro 19. stol.	86/5	50	II.
36.a	DL-Občina Šk. Loka	Na plavžu 11	Značilno za 17. stol. Nekaj stavnih elementov iz 18. stol. Fasada in portal značilna za maniro iz 19. stol.	86/3	363	III:
37.	Jakolič - Pavle "pri Lukelnu"	Na plavžu 27	Stanovanjsko fužinarska stavba, ki bi jo po nekaterih obokanih prostorih postavil v 16. stol., zagotovo pa po drugih v 17. stol. Arkade v pritličju dvoriščne fasade. Portal iz 19. stol.		136	II:
38.	Šuštar Tončka "Opalta"	Na plavžu 34	Zaradi zgodovinskih fragmentov, vzidanih v stavbo nad kletnim oknom "Jergmavrer 1513", predstavlja edinstven časovni dokument. Gmota stavbe, ki odstopa od uveljavljene fužinarske stavbe, ima več gradbenih elementov iz 17. stol., še več iz 18. stol. V delu pritličja je ohranjen arkadni hodnik, v nadstropju pa je zazidan. Deloma so ohranjeni šivani robovi.	729/2	375	II.
39.	Miklič Marija Giorgi Dimitrova 12, Beograd "pri Bičk"	Na plavžu 36	Stanovanjska fužinarska hiša z ohranjenim skladiščnim prostorom iz 17. stol., kasneje v 19., predvsem pa v 20. stol. močno adaptirana.	102/3	487	III.
265
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
40.	Demšar Anton "pri Hafnerju"	Na plavžu 37	Stanovanjsko fužinarska hiša. Ohranjeni prostori, obokani značilno za 17. stol. Kvalitetno sočasno stopnišče. Ohranjeni plastično oblikovani šivani robovi. Portal 19. stol.	742	376.	II.
41.	Gartner Janez in Peter "pri Bargelnu"	Na plavžu 39	Objekt sodi med najpomembnejše fužinarske hiše v Železnikih. Izstopajoč poudarek, ki je istočasno izražal tudi poseben status lastnika, je fasadni pomol (erker), ki je edini tovrstni, čeprav časovno zelo značilen stavbni člen v Železnikih. Sicer pa je na kamnu v kleti vklesana letnica 1638. Ohranjenih je nekaj sočasnih portalov na fasadi in v notranjščini ter obokani prostori iz 17. in 18. stol. Kvalitetno stopnišče. Nekaj predelov v 20. stol. Objekt v lasti pomembne fužinarske družine Warl.	112/4	427	II.
42.	Rupar "pri Peku"	Na plavžu 40	Stanovanjsko fužinarska stavba s par ohranjenimi obokanimi prostori iz 18. in 19. stol.	1633	416	III.
43.	Košmelj Demitrij "pri Mehru" Veronika, Jože	Na plavžu 47	Stanovanjski in gostinski objekt. Ohranjeni so veliki skladiščni obokani prostori iz 17. in 18. stol. Fasada oziroma okna in portal so oblikovani značilno za 19. stol. Likovno dekorativni motivi na fasadi v obliki štirilista. Nekaj posegov v 20. stol.	114/2	663	II.
266
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
			Stanovanjsko fužinarska			
			hiša s kvalitetno obokano			
44.	Lovska družina "pri Boncelju"	Na plavžu 55	vežo iz 17. stol. V 1. nadstropju štuko strop iz 18.	119/1	591	II.
			stol. V notranjščini portal iz 17. stol., okna deloma iz 18. stol., deloma 19. stol.			
			Dvonadstropna stavba			
			med najpomembnejšimi v			
			Železnikih, tako po			
			zgodovinski, stavbno			
			razvojni kot likovni plati.			
	Boncelj Mira,		Najpomembnejše je dokaj			
	Anderjevica 3,		celovito ohranjeno 17. stol.			
	Zagreb, do 1/3		Od več obokanih prostorov,			
45.	Boncelj Primož, Ljubljana, do 1/3 Boncelj Alma, Ljubljana, do 1/3 "pri Bonceljnu"	Na plavžu 57	med katerimi je najlepši kupolast obok, pomemben tudi v širšem slovenskem prostoru, do množice portalov, ki so datirani (1650). Arkadni hodniki na dvoriščni strani stavbe. Nekaj kvalitetnih predelav na fasadi v 19. stol. Zadnje v 20. stol. (trgovski lokal).	80/1	484	I.
			Dvonadstropna stavba,			
			poleg Plnade, Bargljeve in			
			Boncljeve hiše najpomemb-			
			nejši fužinarski objekt v			
46.	Loški muzej, Železniki "Plavčeva hiša" Ljubljana	Na plavžu 58	Železnikih tako po pričevanjih, stavbno razvojnih kot arhitektonskih elementih. Arkadni pomol. Množica	148/5	370	I.
			obokanih prostorov in notranjih portalov iz 17. stol. V delu dvoriščne fasade vidne zazidane arkade. Štuko strop iz 18. stol. v 2. nad.			
267
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
47.	Šmid Majda, Anton, Zdravko "pri Furt"	Na plavžu 60	Značilna fužinarska stavba z odličnimi kletnimi prostori, verjetno iz 17. stol. Kvalitetno podstrešje. Zunanjščina predelana.	131/4	417	II.
48.	Lotrič Ivanka Vrhunc Štefanija "pri Kosmu"	Na plavžu 61	Značilna fužinarska stavba z dobro ohranjenimi obokanimi prostori (17. stol), ki so nekdaj služila za skladišča. Kvalitetno stopnišče s stebrom. Zunanjščina v 20. stol. povsem predelana, vendar ima stavba še vedno izjemen prostorski pomen.	131/3	559	II.
49.	Plavž - DL - javno dobro	Na plavžu	Železarski tehnični spomenik	719/15	XVIII.	I.
50.	Benedik Franc in Lotrič Tončka "pri Pečnik"	Na plavžu 69	Značilna stanovanjsko fužinarska hiša nekdaj ob robu naselja. Ambiciozno oblikovana fasada v maniri 18. stol. s plastično poudarjenimi šivanimi robovi. V notranjščini portal iz 18. stol., sicer pa ohranjeni obokani prostori iz 17. in 18. stol. ter kvalitetno stopnišče. Ni predelav fasade v 19. stol.	141/5	512	II.
51.	Lotrič Anica "pri Majdenk"	Na plavžu 68	Pritlična stavba z izjemnim prostorskim pomenom.	719/8	438	III.
268
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
Spominske plošče kulturnim delavcem v Železnikih
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
1.	A. Koblarju	Racovnik 43		627/2	442	
2.	J. Mlakarju	Racovnik 49		618/4	498	
3.	Dermoti	Na plavžu 11		86/3	363	
4.	N. Žumru	Trnje 2				
Spomeniki ljudske revolucije in obeležja
Zap. št. Vulgo	Lastnik	Oznaka	Spomeniška lastnost	Parc. št.	Vložek	Režim
1.	DL - Obč. Škofja Loka	Racovnik 54 Gasilski dom	Plošča posvečena 14 padlim borcem, članom prostovoljnega gasilskega društva Odkrita 1960.	639/9	189	II.
2.	DL - javno dobro	Trnje stavba krajevne skupnosti	Plošča odlita v bronu, posvečena 47 padlim borcem in 11 talcem	19/1	XVIII.	II.
3.	DL - javno dobro	Spomenik na trgu na Trnju	Spomenik posvečen 62 padlim borcem in žrtvam vojne. Istrski kamen - avtor Milan Batista. Odkrit 1964.	696/12	XVIII.	I.
4.	Rimokatoliško župnijstvo Železniki	Pokopališče na Trnju	Spominska plošča na grobišču posvečena 21 padlim in 8 neznanim žrtvam vojne. Odkrita 1964.	593/5	9	I.
5.	Reja Otokar Trnje 6	Spominska plošča pod Zijavko	Spominska plošča, posvečena žrtvam Prešernove brigade januarja 1944.	39	36	
269
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Pododbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder pri KS Železniki je organizirano seznanjal krajane o ukrepih in namenu sprejemanja odloka.
Za velik uspeh vsestranskih prizadevanj pa ocenjujemo razglas 25. 8. 1990 v Uradnem listu Republike Slovenije št. 20: Odlok o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik.
Osnutek odloka o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik
SKUPSClNA OBČINE SKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET
številka: 617— 1/39 — 3 Datum: 30/10-1989
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
OSNUTEK ODLOKA O RAZGLASITVI STAREGA DELA ŽELEZNIKOV ZA URBANISTIČNI IN KULTURNI SPOMENIK
Gradivo pripravil: Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora
Poročevalec: Marjan Potočnik, tajnik odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder
Občinska skupščina je z zakonom o naravni in kulturni dediščini pooblaščena, da razglasi s svojim aktom za kulturni ali zgodovinski spomenik oziroma za naravno znamenitost nepremične dele naravne in kulturne dediščine in njihove priti-kline, ki imajo posebno kulturno, znanstveno — zgodovinsko ali estetsko vrednost potem, ko dobi mnenje ali predlog organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediičine je predlagal, da se staro jedro Želepikov razglasi za urbanistični in kulturni spomenik. Naselje' predstavlja v prostorskem, urbanističnem, zgodovinsko —pričeval nem in arhitektonskem pogledu izjemen dosežek v Sloveniji, saj se z njim lahko primerja edino le Kropa s Kam no gorico In v pogojnem smislu Idrija. Plavž v Zg.Železnikih je edini tovrstni tehnični spomenik, ki se je ohranil pri nas izmed osemnajstih plavžev, ki so 2e delovali v Sloveniji v 2. polovici 19. stoletja.
V	osnutku odloka je opredeljena meja območja spomenika, ki je grafično prikazana na kartah, katere so sestavni del odloka. Na kartah so zna-čeni tudi spomeniki in stopnja njihovega varovanja.
V	osnutku so določeni varstveni režimi za posamezne vrste spomenikov; urbanistične in arhitekturne spomenike ter spomenike ljudske revolucije. Seznam teh spomenikov je priložen in je sestavni del odloka.
V	času priprave osnutka nismo uspeli pridobiti popolnib zemljiškoknjižnih podatkov o nekaterih spomenikih, ker so zajeti v novi izmeri v M I : 1090 za k.o. Železniki, iti pa še ni v celoti izvedena v zemljiški knjigi. V sodelovanju z Geodetsko upravo in zemljiško knjigo Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Skofji Loki, bomo le podatke v seznamu preverili in dopolnili do priprave predloga odloka.
Imetnikom spomenikov bo občinski upravni organ, pristojen za kulturo, izdal odločbo, občinski upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve, pa bo poskrbel za vpis spomenikov v zemljiški knjigi.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pooblaščena strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki daje tudi .soglasja za vse posege v prostor na njegovem območju, inšpekcijski nadzor pa izvajajo pristojne inšpekcij* službe.
Po zakonu o naravni in kulturni dediščini ima imetnik Spomenika ali znamenitosti pravico do brezplačnih pojasnil strokovne organizacije v zvezi z lastnostmi in pomenom spomenika, do nasvetov in navodil glede njegovega vzdrževanja in do napotkov, kako naj opravlja svoje dolžnosti kot imetnik spomenika. Ce bi omejitve in prepovedi bistveno poslabšale obstoječe pogoje za pridobivanje dohodka oziroma 'a življenje in delo in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru določenega varstvenega režima oziroma razvojnih usmeritev glede spomenika, bi družbenopolitična skupnost, katere organ razglasi spomenik, morala zagotoviti sredstva za enkratno nadomestilo imetniku spomenika. Ti je upravičen tudi do nadomestila za škodo oz. povračilo- ki bi nastala v zvezi 2 izvajanjem obveznossti kot imetnika spomenika.
Glede na navedeno ocenjujemo, da t>o izvajanji; odloka imelo finančne posledice, vendar sedaj Se ni možno predvideti višine sredstev, ki bodo za to-potrebna.
Osnutek odloka je obravnaval odbor za prenovo starih mestnih in vaških jeder na 4. seji" dne 9/10 —19&9, komite za družbeno planiranje in urejanje prostora na seji dne 30/10— in Izvršni svet na seji dne 31/10- 1989.
Občinski skupščini se predlaga, da na seji zbora združenega dela in 2bora krajevnih skupnosti sprejme naslednji
SKLEP:
1.	Osnutek odloka o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični m kulturni spomenik se sprejme in posreduje za 30 dni v javno razpra-m
2,	Občinska skupščina predlaga Republiškemu izvršnemu svetu, naj se sredstva za sofinanciranje vzdrževanja in obnavljanja najpomembnejših naravnih in kulturnih spomenikov zagotavlja na ravni republike, kjer naj bi se tudi določili kriteriji za razvrščanje h- teh med spomenike republiškega pomena in vodil postopek za njihovo razglasitev.
J. Istočasno se predlaga, naj bt se vse oblike namenskega združevanja sredstev v občini ohdr-is/e tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Predsednik Brane MOHORIČ
270
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
Odlok o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik
nje odloka imelo finančne posledice, vendar sedaj še ni možno predvideli višine sredstev, ki bodo za to-potrebna.
Osnutek odloka je obravnaval odbor za prenovo starih mestnih in vaških jeder na 4. seji' dne 9/10— 1989, komite za družbeno planiranje in urejanje prostora na seji dne 30 10 1989 in Izvršni svet na seji dne 31/10 - 1989
Občinski skupščini se predlaga, da na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejme naslednji
SKLEP.
1.	Osnutek odloka o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik se sprejme in posreduje za 30 dni v javno razpravo.
2.	Občinska skupščina predlaga Republiškemu izvršnemu svetu, naj se sredstvu za sofinanci-ranje vzdrževanja in obnavljanja najpomembnejših naravnih in kulturnih spomenikov zagotavlja na ravni republike, kjer naj bi se (udi določili kriteriji za razvrščanje le— teh med spomenike republiškega pomena in vodil postopek za njihovo razglasitev.
3.	Istočasno se predlaga, naj bi se vse oblike namenskega združevanja sredstev v občini obdržale tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Predsednik Brane MOHORIČ
OSNUTEK 31/10- 1989
Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86) in 82. in 89. člena Statuta občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/88) in predloga Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine sta Skupščina občine Škofja Loka na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........in
skupščina kulturne skupnosti Škofja Loka na seji dne..........sprejeli
ODLOK
o razglasitvi starega jedra Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik
L člen
Staro mestno jedro Železniki predstavlja v prostorskem, urbanističnem, zgodovinsko—pri-čevalnem in arhitektonskem pogledu izjemen dosežek, zato se razglasi za urbanistični in kulturno—zgodovinski spomenik (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
Železniki so star fužinski kraj s posebno fizio-gnomijo naselja, ki sta jo narekovala naravna danost, oziroma konfiguracija terena v obliki ozke doline — grape in gospodarska dejavnost -taljenje rude in kovaštvo.
Naselje, ki je začelo nastajati v drugi polovici 14. stoletja, je doseglo v 17. stoletju svoj gospodarski vzpon, s katerim so povezani tudi stavbni dosežki. Talni in gradbeni sistem, izpričan s stavbnimi zasnovami iz 17. stoletja, pa je arhivsko potrjen tudi s Franciscejskim katastrom 1825. leta.
2.	člen
Spomenik obsega območje, ki je prikazano na karti v M 1 : 1000 in je sestavni del tega odloka. Na karti je označena tudi vedutna občutljivost območja, ki se izraža predvsem iz naselja v širši prostor na območju Škovin in Ovčji vasi.
3.	člen
Meja območja spomenika poteka po naslednjih parcelah v k.o. Železniki:
Na vzhodu se prične na levem bregu Sore, vključuje kamniti most na parceli št. 709 5, delt parcele 665/4, 665/2, 665/3, 712/1. 674/4, 674/1, 670/2, 670/3 in 670/11, nato poteka na
robu parcei 670/4, 670/10 in 627/i, vJeli parcele 624/2, 623/2, 618/2, 616/i, 607, 606/1, 712/4, 706, 601/4, 710, nato poteka ves čas ob kanalu proti zahodu, ob robu parcele 581/2, nato po desnem bregu Sore po parceli 709/5 do parcele J29/2, nato se usmeri proti severu, deli parcele 719/16, 719/15, 696/10, 719/4, 719/2, in 719/7, nato se obrne proti vzhodu ter poteka po zunanjem roku parcel 141/2, 143/2, 148/5, 148/2, 149/2, 152/2, 153/2, 159/2, 162/2, 163/2, 166/2, 102/2, 100/2, 97/2, 95/2, 90/2, 82/2, 81/2, 75/2, poteka po severnem robu regionalne ceste do parc.št. 42/1, ki jo deli, ob robu parcel 44/1, 27/3,47/2, 50, 51/3, 51/5, 51/6, 52/2,715, 19/2» 19/4, 696/5, 11/54, 15/3, deli parc.št. 15/1, 15/6, in 696/1, pri parc.št. 14/3 se spusti do levega brega Sore 709/5 do izhodiščne točke vzhodno od mostu, ki ga vključuje v območje.
4.	člen
Zaradi različne stopnje ohranjenosti in kvalitet veljata za območje urbanističnega spomenika dva različna režima:
Režim II. stopnje obsega:
—	območje Racovnika od mostu na Grivi in objekte s hišno št. 8 do št. 51.,
—	ožje območje na Trnju okrog župne cerkve objekt s hišno št. 15, območje Plnade z jezom tei pokopališčem,
—	osrednji del Na Logu (Na Plavžu), od tu dalje pa ves obcestni del naselja vključno dc Plavža in hišnimi št. 69, 69, kjer se zaključi.
Režim III. stopnje obsega:
—	del območja na Racovniku — na nekdanjem Egrovem vrtu, okoli zdravstvenega doma,
—	osrednji prostor Trnja ter
—	južni del območja na Plavžu proti kraju Sore.
V	celotnem območju spomenika se ohranja stanovanjska namembnost, pri čemer pa je potrebno nekaterim objektom zagotoviti javno funkcijo zaradi izrednih notranjih prostorskih kvalitet tako, da bi bila dostopna javnosti. (Boncljeva hiša na Plavžu 57, Antonova hiša na Racovniku 47, Egrova na Racovniku 41 in hiša Racovnik 9).
5.	člen
V	območju urbanističnega spomenika so kot deli kulturne dediščine, ki imajo posebno zgodovinsko, pričeval no, stavbno razvojno, prostorsko, likovno in pejsažno kvaliteto razglašene kot kulturni spomenik naslednje vrste:	*
1.	urbanistični spomenik,
2.	arhitekturni spomenik in
3.	spomeniki ljudske revolucije. '
Kot urbanistični spomenik se varuje celotno območje historične pozidave naselja z režimom II. in III. stopnje.
V	arhivu zaščitenega območja se kot arhitekturne spomenike varuje vse objekte, navedene v prilogi, ki je sestavni del odloka, vključno s tremi spominskimi ploščami. Objekte se varuje z režimom I., II. in III. stopnje.
Kot spomenike ljudske revolucije se z režimom I. in II. stopnje varuje spomenike in spominske plošče znotraj meje zaščite.
6.	člen
Za urbanistični spomenik veljata naslednja varstvena režima, ki določata:
1. varstveni režim II. stopnje:
—	varovanje vseh prostorskih in spomeniških lastnosti območja,
—	varovanje vedutne podobe naselja in njenih ambientov s fasadami In vso historično opremo ter vegetacijo in pejsažnimi motivi,
—	varovanje značilnega višinskega gabarita naselja,
—	varovanje značilnih stavbnih gmot in njihove omejitve v višino,
—	varovanje značilnih strešin oziroma njihove
10
271
Železne niti 8	Staro mestno jedro Železnikov
enovitosti v prostoru,
—	varovanje značilnega rastra in barve strešne kritine,
—	varovanje oziroma uvajanje zaglajenih fasadnih ometov,	~ »
—	usklajevanje dejavnosti s funkcijo območja,
—	morebitne najdbe temeljev starih fužin in vigenjcev ob zemljiških delih je treba v skladu z dogovorom s spomeniško službo dokumentirati in če je potrebno, tudi ohraniti in ustrezno pre-zentirati.
2. varstveni režim III. stopnje:
—	varovalnje talne zasnove naselja,
—	varovanje bistvene vidne sestavine ambienta kot so: značilna gmota objektov, višinski gabarit, oblika streh in kritina ter posamični arhitektonski detajli na nekaterih fasadah,
—	najdbe ob morebitnih zemeljskih delih, ki so možne zaradi fužinske dejavnosti v preteklosti na celotnem območju, se morajo evidentirati in če je potrebno, prezentirati v skladu s smernicami spomeniške službe.
Na območju urbanističnega spomenika je prepovedano :
1.	spreminjati parcelacijo oziroma sistem pozidanega prostora, v posameznih primerih tudi nepozidanega prostora,
2.	spreminjati historično oblikovanje fasade: materiale ometov, členitve, arhitektonske detajle — pórtale, likovno oblikovana portalna vrata, okenske okvirje, poslikave, Šivane robove, freske, fasadne niše s plastiko, konzolna nadstropja, historično oblikovane kapi, fabione, profila-cije, značilne čelne zatrepe, spreminjati višine, strežne naklone Iri kritino, kjer bi to okrnilo varovane vrednote.
Adaptirane ali nove stavbe se morajo prilagoditi v gmoti, strešnih naklonih, proporcih (okna, portali), rastru in barvi kritine ter fasadnih ometih historičnemu ambientu tako, da bo prehod optično in estetsko ustrezen. Teran ova in bavarski omet ter kovinske balkonske ograje so prepovedane. Možni so balkoni ob daljših fasadah na dvoriščni strani v obliki lesenega "ganka", na čelnih (ožjih) fasadah pa balkoni niso dovoljeni.
V varovanem območju je potrebno na nekaterih kasneje predelanih fasadah vzpostaviti prvotno stanje, oziroma tako stanje, ki zagotavlja eno-vštost ambienta, v katerem objekt stoji (zamenjava fasadnih ometov, sprememba proporca okenskih in vhodnih odprtin, vrat» novo oblikovanje strešnih kapi, zamenjava z ustreznejšo kritino).
7. člen
Za arhitekturne spomenike veljajo trije varstveni režimi. Ja določajo? V
1.	varstveni režim I. stopnje:
Objekt se varuje v svoji izvirni podobi* dovoljena oz. priporočljiva je odstranitev kasnejših, neustreznih prezidav. Objekt je potrebno redno vzdrževati, po potrebi sanirati, konsolidirati in restavrirati.
2.	varstveni režim II. stopnje:
Varuje se stavbna gmota objekta, strešni naklon, barva in raster kritine (če je možno tudi historična kritina), tlorisne zasnove objekta z vsemi obokanimi prostori, stopnišči, stebri in notranjimi portali, historična oblika fasad od arhitektonskih členov kot so portali, okenski okvirji, fasadne niše, konzolni pomoli, delilni in venčni zidci, rustika, do poslikanih šivanih robov, fresk in zaglajenih fasadnih ometov, v posameznih primerih pa tudi stavbno pohištvo.
Adaptacije so možne le v skladu s soglasjem spomeniške službe, vsi posegi pa se morajo prilagoditi proporcu obstoječe gmote in detajlov.
3.	varstveni režim III. stopnje:'
Varuje se stavbna gmota objekta, strešni naklon* raster in barva strešne kritine ter posamični členi in detajli (posamičen obokarvprostor), portali in členjene fasade (rustika, poslikava).
Pri vseh arhitekturnih spomenikih je prepove-
dano:
—	spreminjati gmote in gabarite objektov, 1
—	spreminjati strešne naklone in kritino,
—	spreminjati historično podobo fasad in odstranjevati arhitektonske detajle tako na zunanjem kpt notranjem delu objekta,
—	spreminjati historično fasadno strukturo ometov,
—	odstranjevati historično značilna in ambi-entalno pomembna mansardna okna.
Za vse posege ne objektih je potrebno pridobiti smernice spomeniške službe.
8.	člen
V okviru urbanističnega spomenika sta kot naravna dediščina, oziroma pejsažni element varovana tudi lipa na Racovniku pred Debevčevo hišo in jez pri Plnadi,
Lipa na Racovniku pri Debevčevi hiši ima značaj vaške Upe in predstavlja tradicionalni element v oblikovanju vaškega prostora. Drevo je staro, značilno razvito in vitalno. Prepovedano je začasno in. trajno odkopavanje ali nasipavanje materiala v radiju 8 m ob drevesu, obžagovanje in obsekavanje vej in drugih delov drevesa, pritrjevati ha drevo razne predmete. Dovoljeni so samo posegi s soglasjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
9.	člen
Za spomenike ljudske revolucije veljata naslednja varstvena režima:
L varstveni režim I. stopnje
Spomenik mora ostati na avtentičnem mestu in avtentičnem okolju; prestavljanje, spreminjanje zunanje podobe spomenika, materialov in drugih prvin ni dovoljeno. Spomenik je prostorska dominanta, ki so ji prilagojeni vsi drugi posegi v prostor. Vsa vzdrževalna dela morajo biti v skladu s smernicami pristojne spomeniške službe in pod strokovnim nadzorom.
2. varstveni režim II. stopnje
Zgodovinska dediščina mora ostati ohranjena na mestu postavitve. Njena neposredna okolica ^ se mora s posegi prilagajati v meri, ki ne krni vizualne podobe spomeniških obeležij, v skladu s . smernicami spomeniške službe.
10.	člen
Razvojna usmeritev spomenika je ustvarjanje novega življenjskega prostora višje vrednosti, , prostora za kulturno in družbeno življenje» ohranitev vseh tistih vrednot, ki so nastale v stoletjih in se oblikovale v enkratno celoto.
" 'JS
11.	člen: , . «	. H
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika in znamenitosti opravlja Ljubljanski regionalni. zavod za varstvo naravne in kulturne dedišči ne, ki daje tudi smernice oz. določa pogoje zs vse posege v prostor v območju spomenika.
12.	člen
Občinski upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo, upravni organ, pristojen za kulturo, pa izda odločbe imetnikom spomenikov.
13.	člen
Za prekrške v zvezi z razglašenim spomenikom oziroma naravnimi znamenitostmi se uporabljajo določbe zakona o naravni in kulturni, dediščini.
14.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske.
272
Železne niti 8
Žal rešitve ureditvenega načrta niso potekale po dogovorjenih terminih. Zapletalo se je že pri izdelavi strokovnih osnov. Nosilca naloge za diplomsko delo g. Koman in g. Vitez sta zavlačevala kar nekaj let. Pogoste urgence na sejah v Železnikih in Škofji
Staro mestno jedro Železnikov
Loki niso pomagale. FAGG v Ljubljani je obljubila nove sodelavce. Dipl. arh. ing. Vili Eržen in njegov asistent g. Likar sta v oktobru 1993 dokončala projekt strokovnih osnov.
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
274
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
275
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Jegličeva hiša pred obnovo.
Jegličeva hiša po obnovi.
276
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
277
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
278
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
279
14609334
Železne niti 8
Staro mestno jedro Železnikov
Vzporedno s pripravami za ureditveni načrt smo v prvi fazi kot vzorčni primer obnove vključili Plna-do kot najstarejšo arhitekturno dediščino v Želez-nikih.V povezavi s FAGG je nalogo izvajal g. Jernej Hudolin, kar sovpada z njegovim imenovanjem v odbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder ob-
čine Škofja Loka za pododbor KS Železniki.
Prisotnost poznavalcev stroke je omogočala hitrejši ter celovitejši pregled postavljenih nalog. Vključitev predstavnika muzealcev iz Železnikov g. F. Konjarja v pododbor KS je pospešilo nova spoznanja, ki se navezujejo na kulturno dediščino.
Cerkev sv. Antona s farovžom na Placu. Foto: arhiv Muzejskega društva
280
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Prvi korak je bila Plavčeva hiša (Na plavžu 58) - muzej, ki je bil v vseh pogledih potreben temeljite obnove.
Posredovane predloge o najnujnejših ukrepih je odbor v Škofji Loki z razumevanjem upošteval in nudil finančno pomoč. S strokovno opredelit-
vijo stanja Plavčeve hiše v povezavi z Zavodom za spomeniško varstvo in FAGG ter uskladitvijo z odborom za obnovo starih mestnih in vaških jeder v Škofji Loki smo dobili zeleno luč za pristop k izdelavi potrebne dokumentacije do izvedbenih projektov.
A
77 ^T7 ~ ~ " ~ v I
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
282
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Na 25. seji 22. 2. 1994 je odbor za prenovo potrdil delno spremenjeno komisijo za vodenje projekta Plavčeve hiše v sestavi:
♦	ga. Damjana Pediček, LRZVNKD,
♦	ga. Mateja Kavčič, FAGG,
♦	g. Jernej Hudolin, RC,
♦	ga. Meta Mohorič-Peternelj,
♦	g. Peter Polajnar, Železniki.
V nadaljevanju priprave idejnih projektov je pobudo prevzelo Muzejsko društvo pod vodstvom arhitekta g. Jerneja Hudolina in kustosa g. Jureta Rejca, kar sovpada s prenosom postopkov na samostojno Občino Železniki.
Na plavžu 34 pred obnovo.
Na plavžu 34 po obnovi.
283
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Zapis v peti številki zbornika Železne niti, str. 277, o tem, kako je Občina Železniki postala lastnik Plavčeve hiše, zahteva pojasnilo. Odstavek desno zgoraj se dopolni:
V letu 1955 postane lastnik Kmetijske zadruge Martinj Vrh. V letu 1961 s spremembo zakonodaje ostane Kmetijski zadrugi za njeno dejavnost (mlekarna) samo ena tretjina, to so prostori v pritličju. V letu 1964 postane Kmetijska zadruga Škofja
Loka pravna naslednica kmetijskih zadrug v Selški dolini.
S pogajanji o delitvi lastništva stavbe zadružnega doma na Češnjici je med solastnikoma Kmetijske zadruge Škofja Loka in LIP-om Češnjica prišlo do dogovora, da se prostori Plavčeve hiše namenijo za potrebe muzealske dejavnosti. Po sprejetem podpisu dogovora je takratni tehnični vodja LIP-a g. Jože Demšar dal podpisanemu nalogo, naj ključe
Na plavžu 37 in 38 pred obnovo.
Na plavžu 37 in 38 po obnovi.
284
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
Plavčeve hiše dvigne na upravi Kmetijske zadruge Škofja Loka pri takratnem direktorju zadruge Vinku Kržišniku in jih izroči takratnim zanesenjakom muzealcev pod vodstvom g. Nika Žumra.
Pravica uporabe je bila prenesena na Muzej Škofja Loka. Z delitvijo premoženja med novo nastale občine je Občina Železniki v letu 1997 postala lastnik celotne Plavčeve hiše, kar je omogočalo celovit pristop k obnovi.
Aktivnosti za pridobitev prostorov v Plavčevi hiši so se izvajale tudi za odkup sosednje Bonceljnove hiše, ki jo je Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine uvrščal med pomembnejše tovrstne arhitekturne spomenike v slovenskem prostoru. Žal v arhivu Muzejskega društva Železniki ni potrditve sklepne seje upravnega odbora, ki je po izjavi člana g. Štefana (Štefka) Primožiča ugotavljala, da politične, društvene in gospodarske razmere ne
Plavčeva hiša (Na plavžu 58) z Bonceljnovo (Na plavžu 57) pred obnovo.
Plavčeva hiša (Na plavžu 58) z Bonceljnovo (Na plavžu 57) po obnovi.
285
Železne niti 8
▼
Staro mestno jedro Železnikov
omogočajo odkupa ter sredstev za obnovo.
Odbor za obnovo starih mestnih in vaških jeder v Škofji Loki je iskal še druge možnosti financiranja odkupa in pomoči pri obnovi.
V letu 2003 je nova Občina Železniki imenovala komisijo z nalogo priprave za odkup in obnovo Boncelj-nove hiše. Prve seje komisije je s polno mero optimizma in konkretnih rešitev vodil župan g. Mihael Prevc. Že za leto 2004 in 2005 so se predvidevala sredstva v občinskem proračunu. Izdelani idejni projekt v občinskem svetu ni dobil zadostne podpore, da bi prišlo do odkupa ter nadaljnje izdelave postopkov. V letu 2007 je staro mestno jedro prizadela katastrofalna poplava, kar je dodatno oviralo 45-letna prizadevanja.
Pogoji financiranja obnove objektov in poseganja v prostor kulturne zaščite so bili povezani z izvedenim ureditvenim načrtom. Žal kljub neštetim urgencam izvajalcem z določenimi roki pogodbenih obveznosti FAGG s sodelavci ni uspelo realizirati projekta, kar bi omogočalo strokovni pristop s hitrejšo obnovo starega mestnega jedra Železnikov kot v vaških naseljih Selške doline.
Uspešno pa se je izvajala finančna pomoč pri obnovi Groharjeve hiše v Sorici.
Dobrodošla je bila finančna pomoč pri obnovi strehe zaščitnih kozolcev toplerjev na domačiji Janeza Benedika Pr Prešenk na Studenem.
Izvajane so bile strokovne študije naselij pod Ra-titovcem, Zgornjih in Spodnjih Danj ter Sorice.
Obnova trga na Placu na Trnju ob farni cerkvi sv. Antona Puščavnika je bila v prvi fazi izvedena s preureditvijo meteorne kanalizacije. Ob cerkvi je bil
postavljen kamnit zid, ki s prenovljenim razpelom ponazarja prvotno pokopališče. Priprave na obnovo cerkve so spremenile načrt urejanja trga.
V	cerkvi sv. Frančiška na pokopališču se bile re-novirane slike stranskih oltarjev Marija - zdravje bolnikov akad. slikarja Metvingerja iz leta 1740 in glavnega oltarja Frančiška Ksaverja akad. slikarja Layerja iz leta 1800 ter obnovljene orgle. Cerkev je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena in pomoč Ministrstva za kulturo RS je bila upravičena.
V	letu 1994 je bila ob zaključku mandata odbora in pododbora za obnovo uspešno izvedena obnova kamnitih mostov Racovnik in Trnje, ki sta se čvrsto upirala katastrofalni poplavi v letu 2007. S prehodom Železnikov v samostojno občino je odbor v takratni obliki prenehal delovati.
Hvalevredne pa so aktivnosti Občine Železniki in Ministrstva za okolje in prostor RS z lastniki pri obnovi poškodovanih hiš ter izvajana projekta ureditve trgov ob plavžu in na Trnju ob cerkvi sv. Antona.
S poplavno zaščito in obvoznico Na plavžu staro mestno jedro Železnikov dobiva pogoje za nadaljnji razvoj ter varno in prijetno bivanje.
Zahvala
Marjani Rejc in Jerneju Hudolinu za dopolnitve ter dvajset- in večletno soustvarjalno delo na področju varovanja naravne in kulturne dediščine v Železnikih. Ivani Tavčar in Katji Egart za pomoč pri obdelavi besedila.
Viri:
Zapisnik sestanka 6. 6. 1986 v kulturnem domu v Železnikih.
Zapisnik javne obravnave osnutka odloka o razglasitvi starega dela Železnikov za urbanistični in kulturni spomenik 7. 2. 1990.
Plavž, glasilo KS Železniki, Prenova starega jedra Železnikov, Tadeja Šuštar.
Strokovne osnove za prenovo starega jedra Železnikov - Naselbinski sklop.
Zapisnik 7. seje pododbora za prenovo starega dela Železnikov 11. 11. 1993.
Gradivo zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana.
Foto: Aleksander Čufar, Tine Benedičič in arhiv Občine Železniki
286