PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim p >. Abb. postale i gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 25 (7519) PO VČERAJŠNJEM RAZGOVORU TAJNIKOV^ ŠTIRIH STRANK V ozračju splošne zaskrbljenosti in nasprotij se poraja štiristranska vlada levega centra Danes je Forlani poročal vodstvu KD, De Martino pa je že napovedal sejo CK PSI TRST, petek, 30. januarja 1970 našega rimskega dopisnika) ”JM, 29. — Po mnenju rimskih Političnih krogov je vprašanje vla-5 ln njene obnovitve dokončno re-J-oo in predstavlja zaključek vseh ®P®ov nova štiristranska vlada. Obstajajo pa istočasno tudi resne ^bljenosti: V PSI, kjer obstaja skrb, da o-ftr®va stranke ne bo razumela te operacije, kar izraža tudi pismo ^"»ardija De Martinu in kar bi Pomembno odražalo v vodstvu j?91*?« saj bi dosedanji tajnik Martino postal podpredsednik cini6 b* tajništvo prevzel Man- Zarath tega je tudi že v naprej, pJJjtrišnjem zasedanju PSU, na-wyeaano zasedanje centralnega ko-odlo^ s,|]ranke, ki naj dokončno Zaskrbljenosti in bojazni so izra- •niiuun žili prav tako socialdemokrati ir. zlasti njih desna struja, ki je mnenja, da je predvidena nova vlada preveč na osnovi politične osi KD-PSI. To zaskrbljenost izraža agencija «Nuova Štampar: «Preveč je naivno meniti, da je sestava vlade že končana.* Tajnik KD Forlani je danes poročal vodstvu KD, pri čemer so pomembni nekateri odstavki: Ni mogoče govoriti o mehaničnem prenosu levega centra na lokalne u-stanove; ni mogoče govoriti o odnosih med večino in opozicijo, ki ne upošteva stvarnosti in ki ne temelji na pozitivnih prispevkih manjšine: treba je upoštevati pozitivno vlogo sindikalne dialektike: prednost je deželna ureditev, o-snovno vlogo ima programadja. Glede politične kronike pa je treba zabeležiti, da sta se danes llHluiiiiiiiiil||ii,l„,i,,mii„„„i„|imn, iinium, mu, mi, m,m, iillm1IillllllllllllllIlluI]IIIIImlllli BRANDT DANES V PARIZU Protosinhrotron CERN v Zahodni Nemčiji? 0 tem bosta baje govorila Brandt in Pompidou 29‘ — Jutr® 150 prispel v tki vna uratini obisk zahodnonem-b0 Wiilly Brandt, kjer se s predsednikom Pompi-UT™11- Ministra Brandta bo ^jala številna delegacija mi-in ministrskih tajnikov, iti l?VOPi med Zahodno Nemčijo Vs^r»ncijo se bodo sukali pred-jCri? olcrog evropskih vprašanj, od- Raag, ^rancijo se bodo sukali pred- W°krog fra^ med Zahodom in Vzhodom, j acosko-nemške kooperacije na je-Področju in o vprašanjih g0sPodarske skupnosti. hiio Parišlcib političnih krogih me-tazri da .bosta Brandt in Pompidou jjjb^ijala predvsem o diplomat-prot,°^vi nemškega kancelrja v I? vzhodu, kamor je že poslal sW?ltV° mojega posebnega odpo-Egona Bahra. Poleg tega pa soula .°bši:mo govorila tudi o ne-U med Parizom in Bonnom Prebojnosti evropskega par-Proterita’ bbr o vprašanju sedeža ^mstahrotrona CERN. Lončar, indonezijsko pa dr. Asani. generalni ravnatelj za politične zadeve indonezijskega zunanjega ministrstva. Razgovarjali so se o ak tualnih vprašanjih politike neuvrščenosti, posebno o pripravah za sestanek neuvrščenih držav v Dar Es Salamu. Dr. Asanija je sprejel tudi pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša. Aretacije v Grčiji ATENE, 29. — Te dni je prišlo v Grčiji spet do številnih aretacij. Vojaška policija je med drugimi pridržala tudi upokojenega polkovnika A. Sakellariuja, ki je 13. decembra leta 1967 sodeloval pri zaroti proti sedanjemu režimu polkovnikov. .jmimivo je, da v Parizu dajejo liko ,ernu slednjemu vprašanju ve- & te'- FrBnIažnost- Tu poudarjajo, g. bctja podpira kandidaturo Bel-- ’ naj bi zgradili jedrski pospe-v Focantu v Ardenah. Po Tani pa se zahodnonemška a Poteguje za zgraditev jedr- BOGOTA’, 29. — Iz dobro obveščenih krogov v Bogoti so danes sporočili, da je Fidel Castro, o ka-teerm trdijo, da je odpovedal pomoč venecuelski osvobodilni fronti, zavzel podobno stališče tudi do kolumbijskih revolucionarjev. Finančna pomoč Kube se je namreč zmanjšala od 24.000 dolarjev v letu 1968 na 4.000 dolarjev v letu 1969. i\i6m.... P°spešcvalnika v Zahodni t>a n'J1 ,.v Drehsteinfurtu. Zahod-vico "bcija poudarja, da ima praga ,i . bega velikega znanstvene-odst saj bo sama nosila 36 njo ‘ J?broškov za njegovo izgrad-.e*caberi pariški časniki po-tie haj0’ da francoska vlada baje šen lajala na svojem stali-8*ede tega vprašanja. komentatorji niti ne ome-njo ; kandidature Italije za grad-ber(jlJ|/rske8a pospeševalnika v Do-dastj U' Ta molk je zelo značilen ftied RPred jutrišnjim srečanjem Orandtom in Pompidoujem. Jugoslovanski °dnosi z Grčijo 29- — «V okviru polžih i° posvečamo napredku bf\4(jim°CJnosov z vsemi sosedi se 2 Grči ’ se budi naši odnosi hjavii J0 normalno razvijajo,* je tertci ,na današnji tiskovni konfe-bfagoljjbopnik državnega tajništva ^rsPekt' Vuj‘ca' na vprašanje o “UgOsla . razvoja odnosov med (jr-V|-i0 in Grčijo, ki zanimajo lo Ko avi (gospodarski odnosi, vod-Jlzom Ppdarstvo, cestni promet, lu-*ujiCa nd.) »Pričakujemo, je dejal tiapf,,:’ da se bo sodelovanje tudi BdSka Razvijalo in upamo, da bo stneri *V ada vložila napore v tej Na skega vPrašanje glede obiska sovjet-Pri ,Veloposlanika Benediktova °^iodn^,Sedniku Titu pred njegovim Vonj h v. Afriko, je Vujiča odgo-Se Prej3 ie sovjetski veleposlanik Pr^s J zaprosil za sprejem pri bazgovo^ u Titu in da se je njun llitiirhn-r nanašal na vprašanja, ki maJ0 obe državi. ^Udonezijski Predstavniki ^ Jugoslaviji S° Se ^NAD, 29. — Danes dopoldne Petlje "žavnem tajništvu za zu !*ied 2„z, eve pričela posvetovanja I^Pnlkl državnega tajništva sbya, rajskega zunanjega ministr............- - , . - • ... - - 6v®tniirUg0s‘°vansko delegacijo vodi minister dejal, da ima partija prn *** drva,,*. n..j; I rln nnf?7m*niP vndst.venG 01’£!a sestala De Martino in Mancini in to najbrž v zvezi s predajo tajniških poslov. Govori se tudi o razgovoru med De Martinom in Nennijem, češ da naj bi Nenni želel, da bi ostal v vladi, oziroma da bi Nenni ponovno prevzel ministrstvo za zunanje zadeve, katerega pa že noče prepustiti Moro. V tej zvezi se ponavljajo govorice o italijanskem predstavništvu v OZN, kar naj bi RIM, 29. — V zvezi z rešitvijo vladne krize krožijo najrazličnejše domneve. Med njimi je najbolj verjetna naslednja: PSI: De Martino, podpredsednik vlade; Bertolini ali Mariot-ti, zdravstvo ali javna dela; Lau-ricella, znanstvene raziskave; Gio-litti, proračun (gre za največjo neznanko, saj to ministrstvo zahtevajo tudi socialdemokrati za Pretija in morda PRI); Zagari, zunanja trgovina; Viglianesi, delo in socialno skrbstvo. PSU: Tanassi, šolstvo ali obramba; Preti, proračun (ali drugo finančno ministrstvo); Lupi ali Matteotti, trgovinska mornarica. PRI; Bucalossi. KD: Račune delajo z ministri, ki bodo morali zapustiti svoje stolčke na račun predstavnikov drugih strank in v tej zvezi navajajo, da ne bodo več ministri bivši «dorotejci» Vaisecchi, Sedati, Caron in Ferrari-Aggradi, co-lombovec Russo, «Forze nuove» Vittorino Colombo, «bazist» Bo, «morotejec» Scaglij in «tavianec» Gaspari. Donat Cattin bo po teh vesteh ostal v vladi, ker KD ne more dopustiti vtisa, da je popustila izsiljevanju svoje notranje desnice in zunanje desnice PSU. Zaradi tega ga namerava kandidirati za ministra za državne udeležbe. Govori se o ponovni kandidaturi Sulla za pomembno ministrstvo in o vključitvi Pieco-lija v vlado. Predsednik vlade bo ostal Rumor. bila naloga Nennija, oziroma naj bi on odločal, če to sprejme, ali ne. Objavljene so bile nekatere po drobnosti pisma, ki ga je poslal Lombardi De Martinu že 30. de cembra in to preden so se pričeli sestanki «na vrhu*. V tem pismu je med drugim rečeno: «Po šoku socialistične združitve in socialistične razdružitve pomeni prispevek socialistov k vladni solidarnosti samo neki nov izgovor in nobene logike. Lombardi istočasno opozarja De Martina, da ne gre za notranja vprašanja, tem- več za resno nevarnost stranke, ki bo v najboljšem primeru izšla iz te preizkušnje samo zaradi tega, ker se bo zavedala nujnosti. M. D. Razgovori Moro-HilIery RIM, 29. — Irski zunanji minister Patrick Haliery se je danes sestal z ministrom Morom. Glavna tema razgovorov je bilo vprašanje pristopa Irske v evropsko gospodarsko skupnost. S svoje strani je Moro izjavil, da je Italija naklonjena razširitvi skupnosti, in d), bo zat opodprla Irsko pri njenih prizadevanjih za dosego tega cilja. Poleg tega sta ministra obravnavala nekatera mednarodna vprašanja, ki se nanašajo predvsem na odnose vzhod-zahod. Na koncu razgo- vora je Hillery povabil italijanskega zunanjega ministra na uradni obisk na Irsko. LONDON, 29. — Zaradi nedavnih britansko-poljskih diplomatskih incidentov je britanska vlada sklenila boikotirati obisk poljskega ministra za gradbeništvo Giersza v Londonu. Kot je znano, je britanska vlada pred dnevi izgnala iz države tri poljske diplomate zaradi vohunstva, v odgovor pa je poljska vlada izgnala tri britanske diplomate. MOSKVA, 29. — Predstavnik za-hodnonemškega veleposlaništva v Moskvi je danes sporočil, da se bo posebni odposlanec zveznega kanclerja Brandta Egon Bahr sestal jutri s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA ST0RT1JA CISL za popolno enotnost vseh sindikalnih organizacij Zasedanje glavnega sveta CG1L bo od 9. do 11. februarja RIM, 29. — Sindikalna konfederacija CISL je priredila danes običajno letno tiskovno konferenco. O sedanjih in bodočih vprašanjih ter perspektivah konfederacije je govoril generalni tajnik CISL Bruno Storta. Podal je kratek obračun delovanja sindikatov v preteklem letu in je v svojem govoru podčrtal predvsem vse večjo in zavze-tejšo udeležbo delavcev in širših plasti prebivalstva v sindikalnem boju. Sindikalna jesen, M jo je marsikdo zgrešeno imenoval «vročo», je dejal Starti, je bila vsestransko uspešna, za povišanje plač, kot tudi za izboljšanje delovnih pogojev. Rezultati, ki so bili doseženi z obnovitvami delovnih pogodb, se tokrat približujejo začetnim osnovnim in splošnim zahtevam. V nadaljevanju svojega govora je tajnik CISL omenil, da je bilo najvažnejše dejstvo pretekle sindikalne jeseni zmanjšanje trajanja stavk, da pa so delodajalci podpisali pogodbe z jasno določenim namenom. Nekatera točna dejstva, je ugotavljal Starti, nas prisilijo, da smatramo to hipotezo za realno. Eno od teh dejstev je predvsem val sodnega preganjanja delavcev in sindikalistov. Temu načrtu preganjanja, je še poudaril Starti, bo treba zoperstaviti jasno politično obveznost, ki bi zaustavila vsakršen poskus za odvzem tistega kar so delavci na demokratičen način dosegli. Ko je nato omenil sklep vodstva Fiat za povišanje cen svojih izdelkov, je Starti dejal, da nosi za naraščanje cen v Italiji glavno odgovornost poleg delodajalcev tudi javna oblast. Med drugim je tajnik CISL poudaril važnost kolektivnih pogajanj ter dodal, da sindikati ne bodo odslej več čakali na sklepe drugih, temveč bodo skušali neposredno vplivati na razvoj v državi. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiini NEVARNO STOPNJEVANJE LETALSKIH NAPADOV El Sadat: ni več upanja za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu Sirska letala prvič nad Haifo po 6-dnevni vojni - Spor med Sirijo in Libanonom DAMASK, 29. — Na Bližnjem vzhodu se zaostruje «živčna» vojna z letalskimi napadi in poleti med Izraelci in Arabci. Po včerajšnjem izraelskem napadu na predmestje Kaira so danes sirska letala prvič po šestdnevni vojni letela nad Haifo. Kot je izjavil sirski vojaški predstavnik, so sirski lovci ob 16.10 prileteti nad Haifo z nadzvočno brzino in povzročili tako imenovani «bang». Močan grom je povzročil v mestu velik preplah in šipe na oknih nekaterih hiš v mestu so popokala. Letala niso odvrgla nobene bombe. Vojaški pred- stavnik je poudaril, da je bil ta po let izvršen v odgovor na polete izraelskih letal nad Damaskom. Seja! je, da so se lovci izognili protiletalski zaščiti in sovražnikovim letalom, ter da so se vsi vrnili na svoja letališča. To vest so potrdili tudi v Tel Avivu, kjer so pozneje sporočili, da so izraelska letala eno uro po poletu sirskih letal nad Haifo izvedla podoben polet nad Damaskom. Egiptovski podpredsednik El Sadat je na zborovanju univerzitetnih študentov v Aleksandriji izjavil, da po Nixonovih izjavah ameriškim hebrejskim organizacijam «ni več nobenega upanja za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Zato je postal totalni boj neizbežen*. Po včerajšnjem napadu izraelskih letal v neposredni bližini Kaira so egiptovske oblasti sprejele stroge Z zasedanja centralnega komiteja KPČ. Od leve proti desni predsednik republike Ludvik Svoboda, Vasil Bilak in Gustav Husak Povratek češkoslovaškega gospodarstva na strogi administrativni sistem PRAGA. 29. — Podpredsednik zvezne vlade in minister za planiranje Vaclav Hula je imel na zasedanju centralnega komiteja plenuma češkoslovaške partije obsežen referat o splošnih linijah novega gospodarskega položaja in o načrtovanju. Hula je dejal, da izvajanje načrta v 1970 pomeni ustvarjanje osnove za izdelavo petletnega načrta glede katerega so že predložili osnovne linije plenumu. Ta načrt ho temeljil na zvišanju produktivnosti, na povečanju industrijske proizvodnje in na rešitvi vprašanja kmetijstva. Glede okrepitve vloge partije je državnega tajnika Budimir l vico, da nadzoruje vodstvene oi ga ne vseh podjetij, da bi se istočasno neposredno vmešavala v u-pravo. Hula je dejal, da je predvsem treba obnoviti delo partije in njeno »volilno vlogo glede odločilnih gospodarskih kadrov in glede pomembnih gospodarskih sklepov*. Treba je odstraniti iz gospodarskega aparata vse one, ki zagovarjajo oportunistične, protisocialistične in protisovjetske teze. Po njegovem mnenju je to osnovni predpogoj za utrditev gospodarstva. Uvodoma je Hula dejal, da je go spodarski položaj ČSSR »zelo resen, toda ne kritičen*. Treba je preobrniti splošno tendenco po naglem naraščanju potrošnje ter preprečiti, da bi ČSSR živela nad obsegom svojih lastnih sredstev. Minister je zaključil svoja izvajanja, da je treba končati z detna-goško politiko iz leta 1968, ko so zoperstavili »interese delavcev proti interesom podjetij in interese podjetij proti interesom države*. Govor o gospodarskih vprašanjih ministra Hule na zasedanju plenuma centralnega komiteja KPČ pomeni bistveno spremembo dose danje češkoslovaške gospodarske po litike in povratek na stari centra listični sistem, kar je v skladu z vestmi, ki smo jih objavili že včeraj, ko je prišlo v češkoslovaškem političnem in državnem vodstvu do bistvenih sprememb in do povratka na staro stalinistično politko. da bo pogodba vsebovala obveznost, da Libija ne bo poslala teh tankov v Egipt proti Izraelu. Mednarodni Rdeči križ prekinil pomoč Nigeriji ŽENEVA, 29. — Predstavnik odbora mednarodnega Rdečega križa je danes sporočil, da so začasno ukrepe za protiletalsko zaščito, ki je v zadnjih časih precej popustila. Tako so zasenčili z modro barvo luči javne razsvetljave in naročili, da morajo biti okna velikih hotelov zasenčena. List «A1 Gumhuria* priporoča danes, da bi morali proglasiti Kairo za «vojno področje* in da bi bilo treba uporabljati proti izraelskim letalom, ki napadajo z nizkimi poleti, lahko orožje, kot to delajo vietnamski partizani. Poleg tega list priporoča mobilizacijo civilnega prebivalstva v Kairu za okrepitev civilne zaščite ter ureditev novih protiletalskih zaklonišč. Kot sporočajo iz Kaira je med včerajšnjim napadom izraelskih letal na predmestje Kaira padlo nekaj bomb v bližini ameriške šole. Nekateri otroci so povedali, da so videli, kako so v bližini eksplodirale bombe. Poleg tega so družine STRASBURG, 29. — Posvetovalna nekaterih diplomatskih zastopstev, skupščina je danes zaključila z raz ki stanujejo v predmestju Maadi, pravo o »splošni politiki evropskega ki so ga včeraj bombardirala iz- sveta* in o »gospodarskih vpraša- raelska letala, sklenile, da se izse- kontinenta*, z odobritvijo dru-lijo v središče Kaira, če bo prišlo 8ega dela priporočila, ki ga jo še do kakega drugega napada. , včeraj obrazložil poslanec Bempo- V Damasku so danes sporočili, rat. Priporočilo poziva vlade čla- da je prispela v Sirijo sovjetska' ^ce evropskega sveta, naj skličejo vojaška delegacija. Radio je spo- konferenco o evropski varnosti lii ročil, da sta delegacijo sprejela sir-! naJ prouč jo vse možnosti, kako h-ski obrambni minister in načelnik: ^hko najboljše rešili vprašanje od glavnega štaba i nosov med Zvezno republiko Nemci - V zadnjih dneh pa je prišlo dolg> DemokratiČno rePubllko Nem’ precejšnje napetosti med Sirijo in . , , , Libanonom. V Beirutu se je izve-1 Nato je posvetovalna skupščina delo, da je sirska vlada zagrozila, ra*pr?vlJala o vprašanju Grčije. prekinili pomoči f4igeriji. Mednarodni Rdeči križ je moral sprejeti ta ukrep, ker še ni prišlo do dokončnega sporazuma z nigerijsko vlado glede načina, kako prepeljati 4.000 ton živeža in zdravil V govoru, ki ga je imel danes na zborovanju voditeljev tujih predstavništev v Lagosu, je general Go-won dejal, da ne bo njegova vlada trpela nobenega vmešavanja tujih držal v njene notranje zadeve. iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuMiiitiufiiiiiitiiiii POSVETOVALNA SKUPŠČINA V STRASBUKGU Obsodba grškega poIkovniškega režima Priporočilo vladam evropskega sveta naj skličejo konferenco o evropski varnosti da bo «sprejela korenite in dokončne ukrepe*, če libanonski časopisi ne bodo prenehali z napadi na sirske voditelje. Radio v Damasku je včeraj objavil oster komentar, v katerem je poudaril da sirska revolucija in vojaško poveljstvo ne bodo ostali križem rok pred kampanjo prodanih časopisov. »V primeru, da libanonske oblasti ne bodo prevzele svoje odgovornosti, bo sirska revolucija uresničila učinkovite ukrepe, da zavaruje koristi arabskih narodov. V dobro obveščenih krogih v Beirutu se je danes zvedelo, da se namerava libanonski notranji minister Kamal sestati s sirskim notranjim ministrom za poravnavo hudega spora, ki je nastal med obema državama. libanonski predsednik vlade Karatne pa je danes dal pomirjevalno izjavo, .v kateri pravi, da želi Libanon utrditi svoje odnose z vsemi arabskimi državami, še posebno, je poudaril, želi imeti Libanon dobre odnose s Sirijo, ker vidi v teh odnosih jamstvo za zaščito koristi obeh držav. Izraelska letala so danes napadla nekatere postojanke na jordanskem ozemlju,; kjer so bombardirala, kot poročajo v Tel Avivu, položaje palestinskih gverilcev. Poleg tega so napadla egiptovske vojaške naprave ob Sueškem prekopu in v Sueškem zalivu. Po drugi strani pa so Egipčani obstreljevali s topništvom izraelske položaje ob Sueškem prekopu. V diplomatskih krogih v Londonu se je zvedelo, da je v Velika Britanija baje obnovila pogajanja z Libijo v Tripolisu glede dobave Libiji tankov vrste »chieftain*. O isti zadevi so v Kairu sporočili, da bo kmalu zaključen sporazum med Veliko Britanijo in Libijo za dobavo 200 tankov. Hkrati pa poudarjajo, _ala Zahodnonemški predstavnik Van Del Stoel je vprašal predsednika ministrskega odbora Thorna, kdaj bodo lahko ministrski predstavniki proučili poročilo, ki ga je sestavila evropska komisija za človečanske pravice o položaju v Grčiji. Luksemburški zunanji minister, ki predseduje ministrskemu svetu, je odgovoril, da je ministrski svet mnenja, da Grčija ne bo v tem letu povabljena na ministrske konference kot pravnomočni član. Thorn je povedal, da poročilo evropske komisije za človečanske pra vice o položaju v Grčiji vsebuje dolg seznam dokazov, da je grški polkovniški režim prekršil konvencijo o človečanskih pravicah. Poleg zahodnih držav. tega komisija v svojem poročilu zavrača utemeljitve predstavnike.!’ grške vlade, ki so trdili, da je bila grška vlada prisiljena sprejeti določene ukrepe, ker je »grozila nevarnost komunističnega državnega udara*. Komisija je ugotovila, da je sicer obstajala določena politična napetost, da pa ni bilo nobene nevarnosti za grško državo. V zvezi z grškim vprašanjem je Van Der Stoel poročal o dokumen-*u’ ,?a Je sestavila komisija za politična vprašanja evropskega sveta. Posvetovalna skupščina je po razpravi^ odobrila ta dokumeni. v ^a^erem članice evropskega sveta izražajo željo, da bi ZDA zavzele bolj odločno stališče do grškega režima za njegovo popolno izolacijo, v upanju, da bi to pripo moglo k demokratizaciji življenja v Grčiji. V dokumentu je nadalje rečeno, da poslabšanje položaja v Grčiji lahko pripelje do državljan ske vojne, kar bi bilo katastrofal no za grški narod, hkrati pa bi bil to velik udarec za svobodno Evro po. Posvetovalna skupščina izraža željo, da se bodo evropski zavezniki ZDA potrudili, da prepričalo ameriško vlado, naj čimprej odločno nastopi proti grškemu režim'i. v korist grškega naroda in vseli Tudi glede odnosov s strankami je Starti poudaril, da je pristop sindikatov odločilnega pomena za boljši razvoj. Prepričani smo, je pri tem dejal, da bo dialektični odnos, ki ga nameravamo vzpostaviti s strankami, prisilil slednje, da bodo zavzela taka stališča, ki bodo v skladu s stališči sindikatov. Glede enotnosti med tremi najmočnejšimi delavskimi konfederacijami, je Starti dejal, da se CISL poteguje in se bo vedno potegovala za popolno enotnost. Tajništvo CGIL je danes sporočilo, da so prenesli za en teden sklicanje glavnega sveta, ki bo zato 9., 10. in 11. februarja. Glavni vzrok tega sklepa je vsedržavna demonstracija proti preganjanju delavcev in sindikalistov, ki so jo sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL sklicale za 6. februar. Danes se je po vsej Italiji nadaljevala razčlenjena stavka uslužbencev javnih prevozov, ki so jo sklicale sindikalne organizacije CG IL, CISL in UIL za pospešitev obnovitve delovne pogodbe. Stavka je povzročila po vsej državi viden zastoj. Nadaljuje se tudi stavka uslužbencev civilnega letalstva in letališč, vendar ni prišlo zaradi tega do zastoja v letalskih zvezah, ker ureja letalski promet osebje vojnega letalstva. V Vietnamu napadi ameriških bombnikov PARIZ, 29. — Včerajšnji vdor ameriških bombnikov na severno-vietnamsko ozemlje je imel globlji odmev tudi na današnjem zasedanju pariške konference. Polkovnik Ha Van Lau, Van Thuyev namestnik v sevemovietnamski delegaciji, je namreč ostro obsodil napad, ki predstavlja nov dokaz Nbconove nevolje po zbližan ju. Ameriški bombniki B-52 so danes ponovno bombardirali ozemlje ob kamboška meji, kjer naj bi se po mnenju ameriškega vojaškega poveljstva zbirale čete osvobodilne fronte Posledice bombardiranja še niso znane. Iz Sajgona so uradno sporočali, da so včeraj posegla v zračni boj severnovietnamska letala vrste «rrug->, ki so v bližini meje med Laosom in Severnim Vietnamom in ki so sestrelila ameriški helikopter s šestimi člani posadke. Po sklepu sodišča na Holandskem Tudi kraljica bo dosodila morilki zaporno kazen S’HERTIGENBOSCH, 29. - Sodišče je danes obsodilo 46-letno Riet Sleutjes - Hendriksovo na šest let zapora in na nadaljnji del pripornega stanja, ki ga bo določila kraljica. Žensko so obtožili, da je hotela zastrupiti očeta, drugega moža in ženo enega svojih ljubimcev. Hendriksovo so sznali za krivo umora prvega 46-letnega moža Josa Van Eijndhova ter poskusa u-mora 82-letnega očeta Pieta Hen-driksa, drugega 64-letnega moža Fransa Sleutjesa in ženo enega njenih ljubimcev Jean Raultovo. Tito v Tanzaniji DAR ES SALAM, 29. - Predsed nik republike maršal Tito je odpotoval danes zjutraj s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije v Arusho na obali jezera Manjara 700 km severozahodno od Dar Es Salama, kjer se bo zadržal do prihodnjega tedna. Predsednika Tita so domačini na malem letališču na obali jezera, kamor je prispel z malim športnim letalom, toplo in prisrčno sprejeli. Področje jezera je nacionalni park Tanzanije. V njegovi okolici so bogata lovišča in znani ugašeni vulkan Ngorongu-ra. Mesto Arusha, ki ima 19.000 prebivalcev, je sedež organov vzhodno-afriške skupnosti, ki jo sestavljajo Tanzanija, Uganda in Kenija. Predsednik Tito v Tanzaniji. V spremstvu predsednika Tanzanije Juliusa Njerereja je obiskal v Dar Es Salamu »State Hause», kjer ga je mladina navdušeno pozdravila TEDNIK < ŠTERN» OBJAVIL NOVE Prišli ponj g^orvijalseje^ bCt; ■ prenesejo več kot ** Slovenci ali Hrvati. Le red-86 vdiaio in spregovorijo. Rušo bile tako zatekle, navaa„ —- še enkrat večje kot u , no, v podplatih je imel glo-Usta ■ .az8°tine- Imel je krvava 'iala lk ^ ene£a mu je cur- ri . vdajo in Carjeve noge ** so bale ^Poldne spet kruh in žandar je ki ol^rog umazano steklenico, hitro ^ n?P°^nil Pri pipi, kakor v..,8®0 jo izpraznili. ■te „ , oekaj ur sta prišla md- ojičev3- ce^c mo^a *>rez suk-sia nr-tl11 ■z zavihanimi rokavi. Ko iaauj?^laja!a. sta pripeljala nazaj sta ° ni bilo in je vodil zasliševanja* nekdo , telo; ko sta odhajala, dan v“a s seboj novo žrtev. Čez Kasmajca 5*'lzna Kfnf mer»msem še rekel, sem se raz-Utrdil spričo vsega, kar bj vendar sem si želel, da tem,, °®PeIjali naslednjega. Kljub pSem moral čakati več dni. Izgovarjali Smo se. Hrvatski že-bil prei v gla-vnjači z kako eanovičem in nam je povedal, slišal ^ utnr'- Pripoved o tem sem ob ?e Prej. (Slišal sem jo tudi je se ne objavljam zgodni?0'10111 ™ nihče v človeški kot n»ni Potrpel takšnih muk visok j'acanavte. Bil je dva metra vi Sr)J} sorazmerno postaven, prana zar, ^ velikan. Zlomil je lisice W>*h ?n °'C0lve na nogah in sob, s s^°raj celo uro metal po iaM-^teajst tajnih agentov in trio 2J0V' Takrat ga niso ubili sa-bo sZ10, ker so pričakovali, da še zSfPVoril. Zakrivil je najhuj- Za r, ne. Bil tp čl 'An lmmii ntpimp Bil je član kominiteme v°dit^T^i: je v Bu^j®: bil je slavij r°muni;tične partije Jugo-«e j,m ;m teko nap/rej... Končno zaij jn ^ Pesreoilo, da so ga zve-kler 80 ga imeli zvezanega, d> jih najhujše muke, ki so si Ve na ri -, temisi'ili, izčrpale njego-tete -^veške moči. S palicami iz te v tri?6 80 mu zmesarili podpla-hvp kašo. Pod pazduho so zali mtff1 žerjavico in mu prive-^javip te*?110 k telesu, dokler se »r" ■ - ni ohladila. Zatikali so igle Ped nohte. Zmečkali so u mori v . irineuK.au so vse P°nčno so mu polomili te,- ^ke na rokah. Na vsa njd- ""■utni ■ jih je zasipal s ko Cvrite kletvami, kakršne lah-ker samo Srb. Dražil jih je, •o ga Je smejal, medtem ko rte r»vi * mu je žerjavica cvr-N Pazduho. Pravil jkn je, novimi °° z80diilo z njimi in nji-tetaj .fospodarji, ko bo Balkan %. Vn^r^ki. Nikdar ni ome-Sbrio u1™, so ga v celico in ne-'al na Iteh, ki jih je 'ter j- maJo za njegovo telo, venite j- ot®'aindl bistro glavo in se 5°m, to^^ečfflo povedati sojetna-* mu je zgodilo. Ko so ^teical^^ke spravili iz celice, je I .ga ni varal. Tisto noč so čutim, *te ^ Za njim: »Vendar tetettuU00 nocoj objela terna!* Ta *« v „,ga n> v tez - P^vpjači zaslišali sitreli in teajjL al dni so objavili časopisi 'teh da so zločinca ?te, o, Cl_ncev Bracana Bracano-‘a v T aknovega osebnega agen-tebL, dgoslavi.ii, ustrelili, ko je raj paa zbežati* iz glavniače!... te Vzf*Veg»vem grobu vsako le-rdeče rože.. .. kot «Brac» je bil v te ti dalmatinski mornar, ki '’aPor(ylt>isal Klemenšič. Šest dni ^ ban .ga mučili po več ur j^tel T'. Ničesar ni izdal in je te zavesti do šestega dne, ^tevuJnu..1Mdrli v Peto dolgo, Nfl; jJ 8do — čez tri dni je tevj znano, ali od zastrupitve . jpet Preprosto od bolečin. »I sbšal zgodbo o Neši- f5 Po” , ■ Kdeče pomoči, ki so ecdnovnih mučeniih, med ^ ste>zi S? mu odžagali nogo, vrtet^ okno v petem nadstropju; Jtečil -j1 U!radno ispavili, da je teovj^am in tako ■mapravil sa- ?eboi ni bilo konec pri-"jj fr-j/aia o takšnih in podob-l^teerih. hi Pomitega popoldneva' so pri-P je jŠ' Eden mojih sojetnikov šNiiii «Ne daj, da bd kaj biSeri? tebe!» hJ8 V,,1, 80 me v sobo. Tam sta in Stankovič. Prvi ič^a. L, : «Zdaj pa izberi: povej CS ti® X in kaj je z ma-faite Lc 83 je Ponesel pred wlfe itoyoma, ab P3* — poka-3 dolg kos trde guime, dve ijte no .ka in tri debele svinč-Pisalni mizi — «aM pa ti c n? " " ” J, - ®*a okusiti tole. Z vrečka-na Primer lahko ta-spj, .ava tvoj ozki, ploski prs-’ - a ne bog tega nikoli «*- s? f*- *"s uucs uti^a nuLKuiu po-l^^eka tolčejo po pr .^branje bolečine in ami peska, mu to po- Ue da bi se kaj poznalo «je' 5T°ile,» dvignil je gu-8 i Psh,60®0 °d glavnih členov jtetntip e,. medtem ko ti Lahko ' svinčniki lepo in hitro Prste.* Govoril je leno, Njegov delovni dan koncu in verjetno je k * bližaj Stanlcovič nenadoma ___ - vdvori!* in znašel sem se '*\ in Vujkovič sta bila - Po ’ ,eden me je z gumo tol-Jtebulfri’ drugi mi je klečal tvtei i.' Kje lahko dobimo X?» W bi bil hotel, ne bi bil govoriti. vstal, me brcnil v bj"3 ip*^Tn, Pa sedel za pisalni N in1^ _______________ _______ H^i aeel ^ nekaj pisati. Ne da V'* ^j-P^gljd, je rekel Stanko-jih komunistionemu Stankovič mi je sedel na trebuh, potem pa se spet z vso težo spustil name. To je delal tako dolgo, dokler nisem omedlel, morda pa tudi še pozneje, še več mesecev pozneje sem izločal kri. Mislim, da sem bil nezavesten le nekaj minut. Ko sem se zavedel, sem zaslišal Stankoviča, kako prekinja žandarja, ki je bil menda šofer in mu je pravkar sporočil, da isti večer ne more peljati njegove prijateljice s službenim avtomobilom, ker je nekdo, ki je nad njim, sklenil, da ga bo vzel. «Kaj ne more vzeti nobenega drugega avta?* In potem drugemu žandar-ju: «0dipe’.ji tega komunističnega psa v njegovo celico!* Zdelo se je, dia se ne zanima več zame. Ko me je žandar pobral in me začel vleči ven, me je Vujkovič, ki je bil še vedno za pisalnim strojem, pogledal in rekel: «Na svidenje jutri.* V celici so me vprašali: «So te mučili?* Odkimal sem, zakaj to, kar sta počela z mano, ni bilo mučenje. Vendar mi tovariši niso verjeli; bil sem na pol mrtev. Naslednje ponočne so me spet poklicali. Vujkovič je bil sam v sobi. Tistemu, ki me je pripeljal, je ukazal, naj odide, potem mi je rekel, naj podpišem neki papir. Odgovoril sem, da nočem ničesar podpisati. «Nimam časa, da bi se ubadal tabo!» je zasikal. «Imam važnejše opravke.* Stopil je k oknu, ga odprl in rekel: «Podpiši ali skoči!* Odkimal sem. Dvakrat me je udaril po obrazu in me s kolenom sunil v dimlje, da sem se zviS. «Podpiši ali pa te bom pri materini — pustil tukaj Kosmajcu — pozivaš Kosmajca? — in ta se te bo lotil po rednem postopku. Ne poskušaj se z mano! Ti prekleti norec, še veš ne, kako popustljivo ravnam s tabo... Vstani!* Potegnil me je kvišku in me udaril. «Dam ti tri minute, da to podpišeš, ali pa te dobi Kosmajac. Ali pa,» — popadel ga je bes in spet me je s pestjo sunil v obraz — ute sam vržem skozi okno!* Le s težavo sem se zadržal, da nisem omedlel, in prebral natipkano izjavo, priznanje, da so me zasačili s komunistično literaturo, ki je bila v moji posesti. Zbral sem vso moč, da sem premislil, in sklenil, da bom podpisal. S tem podpisom končno ne škodujem nikomur drugemu. Poleg tega sem bil tudi tako naiven, da sem pričakoval, da bom na sodišču izjavil, kako sem «priznal» zato, ker so mi grozili z mukami, pa me bo državni sodnik oprostil. V glavnjača so me zadrževali še dva meseca, dokler niso zginili vsa zunanji znaki, po katerih 'bi se videlo, da so z menoj grdo ravnali. Balo je veliko drugih jetnikov, ki so bili približno v enakem položaju kot jaz. Bili smo v vrsti celic, ki so bile ločene od tisitih, v katerih so bdili novi prišleci. Dvakrat na teden nas je prišel pregledat zdravnik. Počasi sem spet začel čutiti, da sem človek. Včasih sem z nenavadnim, odmaknjenim zanimanjem poslušal zgodbe o mučenju. Nekdo je pravil, kako ga je Kosmajac med mučenjem davil s cunjo, prepojeno z urinom. Slišal sem za primere, ko so mučili može vpričo njihovih žena in obratno, dokler nd eden ali drug spregovoril ker ni mogel več prenašati muk drugega. Slišal sem, da so Kosmajac in njegovi pomagači med mučenjem jetnikov včasih poslušali gramofonske plošče beograjske sopranistke Sovke in šaJjapina. Poslušal sem pripoved o možeh in fantih, ki niso prenesli mučet\ja in so povedali vse, kar so vedeti, več, kot so jih vprašali, izdali imena tovarišev, ki so jih čez nekaj dni aretirali; izdati skrivališča podtalnih tiskarn in tako naprej. Slišal sem o nekom, ki ni prenesel bolečin in je začel kričati: »živel kralj Aleksander!* potem pa so ga med krohotom tepli še naprej... Toda od časa do časa sem bil ves iz sebe. Preklinjal sem slabiče, ki so spregovorili, čeprav sem v mirnih trenutkih vedel, da jim m mogoče zameriti — res ne. Niso taki, da bi mogli biti dobri komunisti v Jugoslaviji pod vladavino njegovega veličanstva kralja Aleksandra Karadjorjeviča. Trenutno sem bil zelo ponosen sam nase. Potem sem pomislil na Bracana Bracanoviča in postal spet skromen. Mislim, da bi bil prenesel Kosmajčevo mučenje, kakor ga je prestal S—; toda kdo ve? Potom .je prišel dan naše obravnave. Meni so sodili s kakim ducatom drugih komunistov, ki so bili obtoženi manjših »zločinov proti državi*. Ko so nas spravili v polici,jski avto, ki nas .je odpeljal na sodišče, sem čutil nekakšno posebno navdušenje. Bila je pomlad in zrak je bil čudovit. Tudi vsi drugi so čutili isto. Začeli smo peti Internacionalo. Žandarji so nas pustili peti. «Samo ne tako glasno!* je rekel eden izmed njih. Večina teh MNOGI OD NAS BODO TUDI TO SE DOŽIVELI Leta 1880 bo na Kitajskem milijarda prebivalcev Zgodovinski prodor Japonske in nazadovanje V. Britanije - Slabi odnosi med Kitajsko in tremi velesilami ■ Akcija proti «pozahodovanju» - Teorija o zgodovinskih ciklusih Pri nas, ko nam očisti zrak burja, jc po navadi bolje. Drugod pa pomenijo megla, plini iz avtomobilskih izpuhov in dim iz tovarniških dimnikov že pravo zlo Znani futurolog Kahn je med drugimi napovedmi, ki jih je že večkrat dal, nekaj povedal tudi v zvezi z bodočim razvojem nekaterih najbolj znanih držav. Za Japonsko je na primer dejal, da bo leta 1980 dosegla položaj ve.esile. Japonski gospodarski obseg se bo povečal za okrog eno treUmo. Do omenjenega Leta bo verjetno v tem pogledu že dosegla SZ in, morda, bo do leta 2000 celo presegla ZDA v dohodku na prebivalca. Po Kahnovem mnenju obstaja za to najmanj deset razlogov', in sicer: visoke investicijske stopnje in pa visoka stopnja varčevanja; boljši izobraževalni sistem; tehnologija, ki lahko uspešno tekmuje z Zahodom; patriotsko usmerjeni, sposobni, marljivi delavci, ki svojo finančno korist postavljajo šele na drugo mesto; visoka delovna morala in težnja, da se prekosi Zahod, ki sta skupni tako vladi kot pridobitnikom, delavcem in javnosti; pripravljenost na žrtve in izredna sposobnost prilagajanja; odprta tržišča po vsem sveitu in zelo ugodne široke možnosti za nabavo surovin; ugodne perspektive za bo- iiiiiiiiinriiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiTiiiiiiiinin,mi im, Balkanski polotok za paleontologe zelo zanimiv V Strmici (Knin) odkopali kose oklov južnega slona Preprosti kopači ilovice dobri sodelavci znanstvenikov Sicer pa je to področje eno najbolj pomembnih najdišč V zadnjih letih se vedno pogosteje pojavljajo v jugoslovanskem tisku vesti o pomembnih arheoloških najdbah. Ob času, lani spomladi in sredi poletja, smo obširneje poročali o dveh izredno pomembnih najdbah v Srbiji, in sicer o odkritju okoli 8 tisoč let starega naselja pri gradnji hidro-centrale in jezu čez Donavo pri Železnih vratih, ter o odkritju človekovega bivališča izpred davne dobe v neki jami v ožji Srbiji. Sedaj pa prihaja vest o pomembnem arheološkem, bolje paleonto-loškem odkritju iz okolice Knina. Kakor je poročal te dni jugoslovanski tisk, so v Strmici blizu Knina delavci tamkajšnje opekarne odkrili kose oklov tako imenovanega južnega slona, ki je po računih znanstvenikov živel na tem zemljepisnem področju pred približno 1 milijon 200 tisoč leti. Hkrati so odkopali v istem kraju tudi del okostja neznane živali, za katero je jugoslovanski paleontolog dr. Mirko Malez mnenja, da gre za stepskega jelena, ki je živel pred 800 tisoč leti. Arheološko najdbišče v Strmici je, po mnenju strokovnjakov, izredno pomembno in eno največjih v Jugoslaviji. Ker pa so doslej odkrili v tem kraju že veliko zanimivih ostankov iz pradavnine, spada to nahajališče med pomembnejša na svetu. Ameriški dedič Michael Brody, ki se je kaj kmalu premislil deliti dolarje, ki mu jih je zapustil bogati stric liiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Dve kratki filmski vesti Bolgarska koprodukcija (Nadaljevanje na 6. strani) SOFIJA, 29. — Avakum Zokov, tako imenovani sovjetski James Bond, bo prišel na filmsko platno. Junak sovjetske vohunske službe, kakršnega si ga je zamislil pisatelj Andrej Guljanski, bo glavni junak v filmu, ki ga bosta izdelali sovjetska in bolgarska filmska industrija. O bolgarski filmski industriji in filmski umetnosti se kaj malo govori, pa čeprav je ta dokaj aktivna in to ne samo z deželami socialističnega sveta, pač pa tudi s kapitalističnim svetom. Film o sovjetskem Jamesu Bondu bo le eden izmed filmov, ki jih bo letos napravila bolgarska kinematografija v sodelovanju s filmskimi podjetji socialističnega sveta. Bolgarski režiser Vladimir Jan-čev bo letos napravil v sodelovanju s Sovjeti film «Ukradeni vlak». V letošnje leto spada tudi koprodukcija s Poljaki, ko bodo Bolgari in Poljaki delali film «Skuphna B», ki bo prikazala sodelovanje Bolgarov pri osvobajanju Poljske. Bolgari bodo z Romuni snemali film po nekem delu Julesa Verna. V tem pogledu ne more manjkati niti sodelovanje Bolgarov z vzhodnonemško kinematografijo, s katero bodo tako letos kot v prihodnjih dveh letih napravili kar tri filme, katerih tematika bo odporništvo proti nacizmu. Argentinska klasika BUENOS AIRES, 29. — Kot marsikatera druga nacija začenja tudi Argentina posvečati vedno večjo pozornost svojemu klasičnemu in tudi novejšemu slovstvu. Pred nedavnim so spravili na filmsko platno dve klasični deli argentinskega slovstva, in to dve deli, ki sta zahtevali zelo veliko sredstev. Ker pa sta občinstvo in kritika z navdušenjem sprejeli ti dve deli, veliki stroški niso bili zaman. Gre za deli Martin Fier-ro» in *Don Segundo Sombra*. Martina Fierra» pisatelja Joseja Hemandeza je spravil na filmski trak Leopoldo Torre Nilsson, drugo klasično delo argentinskega pisatelja Ricarda Guiraldesa *Do-na Segunda Sombreja* pa je posnel mladi argentinski režiser Mi-guel Antin. Delo Jutri, SOBOTA. 31. januarja VANJA 1 ZADNJEGA SESTANKA VODILNEGA ODBORA TRŽAŠKE ZBORNICE Nove pobude za razvoj prometa v kontejnerjih skozi tržaško luko Ustanovljeni družbi TCT v Trstu in Sicicontainers v Catanii Za izboljšanje železniških zvez med Trstom in zaledjem SINOČI NA POVABILO SPDT Lepo predavanje S• Blazine o vzponih na štiritisočake» Tržaški alpinist je navdušil poslušalce V sredo zvečer se je ponovno sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Dr. Caidassi je ob tej priliki poročal odbornikom o nedavni potrditvi vodstva tukajšnjega pokrajinskega centra za produktivnost. ki ga sedaj sestavljajo; dr. C. Padoa (predsednik), dr. R. Caidassi (podpredsednik), dr. G. Dei Rossi, prof. P. Florit, dr. R. Hausbrandt. G. Magnaghi, dr. M. Modiano, dr. L. Novelli ter dr. E. Rustia-Traine (člani). Na seji so razpravljali tudi o gmotnem položaju centra za produktivnost konec 1969 In o njegovem poslovanju v zadnjih letih. Predsednik dr. Caidassi se je na to dotaknil vprašanja prometa s sadjem in povrtnino v kontejnerjih skozi tržaško luko. O tem vpra šanju so razpravljali tudi na posebnem sestanku 16. januarja pri deželni finančni družbi Friulia. Na tem zasedanju so se načelno sporazumeli o ustanovitvi posebne družbe «Terminal Containers Trie-ste» (T.C.T.) Trgovinska zbornica bo pripravila vse potrebno za usta novitev nove družbe. Vedno v zvezi s tem prometom je dr. Caidassi sporočil odbornikom tudi vest, da se je 20. t. m. v Catanii ustanovila nova družba z naslovom «Si-cicantainers«, ki bo poslovala v okviru družbe STIMAT in ki bo skrbela za prevažanje sadja in povrtnine Iz zbirnih središč na .jugu države v pomorska pristanišča. Med delničarji nove družbe sta trgovinski zbornici iz Catanie in Palerma, družba Finam, Cassa di Ri-sparmio iz Palerma, neodvisna u-sta/nova za palermsko pristanišče in nekatere druge organizacije. Ustanovitev dveh novih družb, to je Terminal Containers Trieste in Sacicomtainers, naj bi odločilno vplivala na razvoj kontejnerskega prometa skozi našo luko. Prve pošiljke blaga naj bi dospele v Trst se v letošnjem marcu, do tedaj pa naj bi tudi rešili vprašanje povratnega tovora iz Trsta. Dr. Caidassi je na seji poročal tudi o nedavnem obisku tržaškega gospodarskega odposlanstva na Dunaju, kjer se je v času od 20. do 23. t. m. večkrat sestalo s predstavniki Kontaktkomitee pri zvezni gospodarski zbornici in o čemer smo svoj čas že obširneje poročali. V tej zvezi je dr. Caidassi naglasil, da se bo trgovinska zbornica zavzela za izboljšanje zlasti železniških zvez med Trstom in njegovim zaledjem. V kratkem bo obiskal naše področje ravnatelj komercialnega odseka državnih železnic dr. Targia, da si na kraju sa mem ogleda položaj in možnosti za uresničitev omenjenih izboljšav. ne strani preiskav, postopka in drugih pojavih, je Ferrara skušal uokviriti v to dogajanje desettiso-čere prijave sodnim oblastem za delavce, sindikaliste, študente. S tem v zvezi je podal politično analizo italijanskega sodstva in bil mnenja, da je treba razviti v zvezi z zastarelo, marsikdaj fašistično zakonodajo široko kampanjo, katere cilj naj bi bilo splošno uveljavljanje republiške ustave kot temeljnega zakona, ki mora tudi za sodnike veljati ne glede na manjše zakone ali kazenski zakonik iz faši stične dobe. Ob tem se je spomnil ponedeljkovega procesa v Trstu, ki ga je v pozdravnem uvodu omenil tržaški dopisnik »Unita* Giorgu Rossetti, in pripomnil, da ustava zelo natančno opredeljuje zločin «apologije fašizma*, na katerega so tržaški sodni organi v tem primeru verjetno pozabili. Krajše je omenil Ferrara policijo, za katero velja načelo, da je sestavljena (nasprotno kot sodna struktura) iz kmečkih, navadno ne- ukih sinov, katere je treba predvsem prepričevati, da služijo nepravemu gospodarju, obenem pa se je ubraniti. Tako je omenil stotine pisem, ki jih prejema v milanskem uredništvu, kamor mu pišejo agenti javne varnosti in pritožujejo se zaradi nezadostnih plač, hrane, pretiranega dela, diskriminacij itd. Predavanju je sledila krajša razprava, med katero je bil postavljen tudi predlog, naj bi se širše propagiralo natančno poznavanje državljanskih pravic, ki jih policija in drugi organi ne smejo kršiti. Po predavanju, pozno zvečer, je Maurizio Ferrara obiskal uredništvo našega dnevnika, kjer se je zadržal v prijateljskem razgovoru z našima urednikoma S. Štoko in B. Samso, ki sta mu orisala v skopih besedah vlogo «Primorskega dnevnika* v obrambi narodnih pravic slovenske manjšine. Pred odhodom je Ferrara prejel za širšo dokumentacijo vezane zbirke »Biltena Slovencev v Italiji* v italijanščini. Sinoči je na povabilo Slovenskega planinskega društva iz Trsta predaval v mali dvorani Kulturnega doma dobro znani tržaški vrhunski alpinist Sandi Blazina. Tokrat nas je Blazina s spremljavo okoli dvesto barvnih diapozitivov popeljal med «štiri tis očake«, te orjake planinskega sveta, ki sicer za »nedeljske* planince resda pomenijo nepremagljive ture, za take planince, kakršen je prav Bla-žina, pa neprecenljiv užitek sozvočja moči, sinjine in dobrotljivosti, saj so njegove oči vselej uprte v gore; slednji dih, slednji utrip njegovega srca je posvečen le goram, ovitim z nimbom nepremagljivosti. In morda je prav ta »nepremagljivost*, to hrepenenje po »dotiku z nebesi*, ki ga žene v vedno višje in drznejše poskuse, od pošastnega in ledenega Grossglock-nerja s svojim ledenikom Paster-co, pa do Mont Blanca. Z Grossglocknerja nas je Blazina popeljal na Monte Rosa, potem pa preko sedla Litz do enega naj-lepših vrhov montblanške skupine Punto Nifetto, ki je zelo znan zlasti med tržaškimi alpinisti, saj sta prav tam pred leti tragično preminila dva Tržačana. Preko rebra Signal pa je številno občinstvo, ki je napolnilo dvoranico Kulturnega doma, sledido Blažinovemu vzponu na znano Homlihiitte v verigi Mont Blanca ter na «Velikanov zob*. Zadnje besede in čudoviti diapozitivi tega predavanja so bili posvečeni Courmayeurju in njegovim značilnim vrhovom, ki so postali že značilni v zgodovini klasičnega alpinizma. Po predavanju se je predsednica SPZT dr. Mašerova zahvalila predavatelju za izredno zanimivo predavanje ter mu z željo, da bi nas še kdaj obiskal, podarila simbolično darilce. Pred samim predavanjem pa je dr. Mašerova nagradila zmagovalca SPZT za najboljšo zbirko slik s planinsko tematiko, 11-letnega Marka Oblaka s spominskim albumom. — Čestitk« msgr. Ukmarju Slovensko gledališč« Slovenska prosveta Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza V NEDELJO, 1. FEBRUARJA, BO OB 16. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelovali bodo: sopranistka Ljuba Berce Košuta, basist Ivan Sancin, pianistka Neva Merlak-Corado, mešani pevski zbor pri Sv. Ivanu pod vodstvom Nade Žerjal, moški pevski zbor VasUij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom Ignacija Ote in člani SG Leli Nakrstova, Zlata Rodoškova, Mira Sar-dooeva, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Stane Raztresen, Stane Starešinič in Demetrij Cej. SLAVNOSTNI GOVORNIK BO DR. FRANE TONČIČ. Včeraj ob 17. uri je odposlanstvo članov prosvetnega društva v Skednju obiskalo msgr. Jakoba Ukmarja, mu podarilo šop cvetja in mu v imenu vseh članov društva iskreno čestitalo k častnemu doktoratu, ki mu ga je podelila bogoslovna fakulteta ljubljanskega vseučilišča. ............M,............................................m,............■■■II,...... SEJA DEŽELNEGA ODBORA Zanimivo predavanj« glav. urednika «Unita» dr. Maurizia Ferrara Obisk v našem uredništvu Dežela bo prispevala 300 milijonov za izboljšanje psihiatrične oskrbe Odobritev raznih drugih ukrepov in zakonskih osnutkov Deželni odbor je na svoji zadnji ga zakona se pooblašča deželna seji pod predsedstvom predsedni- uprava, da lahko daje pokrajin-ka dr. Berzantija odobril vrsto po- skim upraivaim podpore za^jazvoj membnih ukrepov. Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellij-a so opredelili zakonski osnutek, ki se tiče popravkov in dopolnil k deželnemu zakonu štev. 15 iz leta 1967 o ustanovitvi deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA). Na isti seji so odobrili tudi zakonski osnutek, ki ga je predlagal odbornik za javna dela Masutto in ki se tiče ponovnega financiranja deželnega zakona štev., 9 iz leta 1969, Zakonski osnutek vsebuje ukrepe za ugotavljanje vodnih virov v deželi. S sedanjim ukrepom nameravajo nadaljevati, jspqfazunmp z deželnimi organi, politiko posegov na tem področju, ki je pomembno z gospodarskega in družbenega stališča. Na predlog istega odbornika je deželni odbor tudi odobril izvršilni pravilnik o deželnem zakonu štev. 15 iz lanskega leta, ki vsebuje ukrepe o ljudskih in cenenih gradnjah. Odobrili so tudi dogovor z ANAS v zvezi z deli za dopolni, tev avtocestne povezave Villesse -Gorica na odseku državne ceste štev. 351 in državne ceste štev. 55. Ta povezava je precejšnje važnosti za vso goriško pokrajino. služb na tem torišču. Od 300 milijonov, ki so na razpolago, predvideva načrt 140 milijonov lir za videmsko pokrajino (skupno s por-denonsko), 80 milijonov za goriško in 80 milijonov za tržaško. S tem denarjem bodo poskrbeli za razne dejavnosti, ki se tičejo zlasti okrepitve psihiatrične oskrbe. Končno je na predlog odbornika za industrijo in trgovino Dulcija deželni odbor odobril proračun vsedržavnega sveta za raziskave za drugo leto rudniških raziskav na ozemlju dežele na podlagi dogovora* sklenjenega med njim in deželo 1. aprila 1968. Ta dogovor so sklenili na podlagi deželnega zakona štev. 28 iz leta 1966, ki pooblašča deželo, da pospešuje iskanje rud in drugih naravnih virov. Pri tem se lahko obrača na razne specializirane ustanove in zasebne strokovnjake. čimprej skliče izredni občni zbor sindikalne organizacije, predvsem zato da bi izglasoval razširitev delovanja sindikata slovenskih šolnikov na deželo Furlanija - Julijska krajana. Na sestanku je bil še govor o programu in predmetniku industrijskega tehničnega zavoda, katerega ustanovitev je prosvetni minister obljubil že za šolsko leto 1970-71. Pred nabito polno dvorano ljudskega doma v Ul. Madonnina je za krožek «Che Guevara* predaval «o »milanskem pokolu, sodiščih in policiji* odgovorni urednik milanske izdaje «Unita» Maurizio Ferrara. Po kratkem orisu tega, kar se je zgodilo v Milanu v dneh takoj po strašni eksploziji v kmečki banki in pri tem pokazal na vse senč- ..........................................„•■>»>.■„■“““■....1,1 Poleg prispevkov za strokovno usposabljanje, o čemer smo že poročali je odbor na predlog odbornika za higieno in zdravstvo Deve-taga odobril program o ukrepih za razvoj zdravstvene službe ustanov za psihiatrično oskrbo in za mentalno higieno na podlagi zakona štev. 11 iz leta 1968. Na podlagi te- DELO DEŽELNIH KOMISIJ Ponovno odobren zakon o pravni ureditvi obrti Sestanek podpredsednika Mora v Spetru Slovenov z župani benečanskih občin Četrta stalna komisija deželnega sveta za industrijo, trgovino in obrt je odobrila na včerajšnji seji pod predsedstvom svetovalca Me-tusa in ob navzočnosti odbornika Stopperja zakonski osnutek deželnega odbora, M urejuje s pravnega stališča položaj obrtnikov in ki ga je vlada vrnila v ponovni pretres deželnemu svetu. Odbornik Stopper je orisal članom komisije popravke, ki jih je deželni odbor vnesel v ukrep, pn čemer je sprejel vladne pripombe. Te popravke so že prej preučili mer so se vzdržali svetovalci KPI, PLI in MF. VABILA ZA X. JUBILEJNI NOVINARSKI PLES so na razpolago pri urednikih Primorskega dnevnika DANES V IZOLI Otvoritev seminarja italijanske kulture Ob zaključku so posamezni odborniki poročali o sodelovanju sindikata in šolnikov pri pripravah za proslavitev 25. oh‘etndce obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem ter o sindikalnih pobudah, ki jih v bližnji bodočnosti namerava izvesti sindikat za rešitev še nerešenih vprašanj slovenske šole in šolnikov. V ponedeljek seja mladinske konzulte Deželno sodelovanje na sejmih in velesejmih sindikati te stroke na sestanku, ki ga je bil sklical svoj čas odbornik Stopper. Večina članov komisije Je zavrnila resolucijo komunistov, ki so zahtevah, naj se odloži proučevanje besedila popravljenega zakonskega osnutka. Člani komisije so namreč upoštevali da je treba nujno odobriti ta zakonski osnutek, tako da bodo lahko pridobila zastopstva obrtnikov deželni obseg. Zatem je komisija začela razpravljati o novih členih, pri čemer so spregovorili: Calobria, Zorzenon in Paecolat (KPI), Colauttd in Zanin (KD), Pittoni (PSI) in Trauner (PLI). Končno sta spregovorila še poročevalec Metus in odbornik Stopper. Zatem je večina ponovno odobrila zakanska osnutek, pri če- Podpredsednik deželnega odbora Moro je včeraj predsedoval sestanku v Spetru Slovenov, ki so se ga udeležili župani iz Srednjega, Šent-lenarta, Dreke, Tavorjane, Fodbo-nesca, Spetra, Sovodenj in Praprotnega. Te občine so se namreč združile v konzorcij za razvoj Na-d iških dolin in Matajurja. Namen sestanka je biil, da proučijo položaj in nove pobude, da bi stvarno določili, kaj naj počenja novi konzorcij. Podpredsednik Moro je obširno poročal o vprašanjih, ki se nanašajo na turistične ceste v Nad iških dolinah in o vprašanju razvoja samih dolin. Določili so. da bo 8. februarja podpredsednik Moro v špe-tru umestil konzorcij. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je deželna uprava poskrbela za podporo raznim pobudam v gostinstvu, v gradnji turističnih cest in žičnic, pri čemer je izdala skoraj 730 milijonov lir. Predvideva se tudi financiranje načrtov za ovrednotenje Nadiiških dolin in Matajurja z izrednimi posegi, za kar bodo potrošili nadaljnjih 450 milijonov lir. Zupani so se zahvalili podpredsedniku za skrb, ki jo kaže dežela za razvoj turizma in za razumevanje, lei ga je pokazala za te kraje. Upajo, da bodo lahko ugodili potrebam in zahtevam krajevnih uprav in s tem zagotovili nove možnosti za gosriodarski in družbeni razvoj tega področja. V Izoli se je včeraj pričel deveti seminar italijanskega jezika in kulture za učitelje in študente italijanskih šol s koprskega in bujskega območja. Uradna otvoritev seminarja bo danes dopoldne. Navzoč bo tudi italijanski pesnik Vittorio Sereni, ki bo udeležencem zatem govoril o svojih delih. Predsednik občinske skupščine Izola Jernej Humar bo udeležencem seminarja priredil sprejem v hotelu »Marina*. Tudi letos bodo v okviru seminarja odprli v hotelu »Halietum* razstavo knjig. Seminarja se udeležuje okrog 300 učiteljev in študentov. Seminar, ki je razdeljen na dva tečaja, se bo zaključil 4. februarja. Na prvem tečaju, ki je namenjen učiteljem in profesorjem, bodo priznani univerzitetni profesorji imeli predavanja o italijanskem slikarstvu »seicenta*, o režiserju Pier Paolu Pasoliniju itd. Na sporedu sta tudi dve okrogli mizi o problemih vzgoje in o uporabi av-diovizivnih sredstev, predsednik Italcantieri dr. Gaetano Cortesi pa bo imel predavanje o izkušnjah IRI. Na tečaju za dijake bodo med drugim predavanja o komičnem filmu, o avtomobilski industriji v Italiji, o oblačilstvu, o Ariostu, Rossiniju, o sodobnem pisatelju Cassoli itd. Deželno odbomištvo za industrijo in trgovino bo letos na lastno pest pripravilo sodelovanje deželnega gospodarstva na raznih sejemskih prireditvah doma in v tujini. Na sporedu je nastop s posebnimi prikazi o gospodarskih dejavnostih v Furlaniji - Julijski krajini na štirih sejmih, in sicer na tržaškem mednarodnem velesejmu, na Levantskem sejmu v Bariju, na ljubljanskem sejmu «Ale Adria* in na lesnem sejmu v Celovcu. V ponedeljek se v veliki dvorani občinskega sveta na Trgu Unita sestane mladinska konzulta. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj, kot sprejem novih organizacij, ki bodo s tem imele pravico do lastnega predstavništva, nato poročilo predsednika o stikih ki jih je navezal z dijaki tehnično - trgovskega zavoda »Carli* ter industrijskega zavoda »Volta*. V obeh primerih gre za sklep, ki ga je občinski svet na predlog večine v konzulti sprejel, da morejo vanjo vstopiti tudi predstavniki dijakov in delavcev. Izredno zanimanje je že zadnjič vzbudila razprava o odnosih z grškimi študenti, ki se uče na tržaški univerzi. Že zadnjič se je v razpravo, ki je bila nadvse zanimiva in stvarna, ker so omenjali tudi možne načine sodelovanja v skupnem boju proti polkovniškemu režimu, vmešalo nekaj skrajno desničarskih študentov, ki so skušali speljati razpravo na stran pota, kar pa jim ni uspelo. O Krasu in mladinski zapostlit-vi bosta poročala članom konzulte dr. Alberti in dr. Diego ter Luksich. Sledilo bo glasovanje o spremembah v statutu in sporočila predsedstva. Vstopnice po 300 lir, za mladino po 100, lahko dobite od četrtka dalje med 12. in 14. uro ter eno uro pred začetkom prireditve pri blagajni Kulturnega doma ali rezervirate na tel. 734265. Razstave V gostišču «L'Approdo» v Devi" se nadaljuje razstava del znanega v žaškega likovnika Lojzeta Spacala, je razobesil na vpogled gostom kala kakih trideset svojih del, sicer grafik, barvanih matric 10 goblenov in stenskih preprog, calova dela bodo tu razstavljena konca januarja. V umetnostni galeriji »La La»t#' SP* nai razstavlja slovenski slikar _ Vladi- mir Makuc. Razstava bo trajala konca meseca. V občinski umetnostni galeriji, W Unita, razstava grafičnih del K®®" Danea. Nazionale 16.00 «La donna inv®, le». Giovanna Ralli, Carla na. Eastmancolor. — prepove®*" mladimi pod 18. letom. Eden 16.00 «T6, t morta la no«*JJ Technicolor. Prepovedano niladJ,; pod 14. letom. Fenice 15.30 «Un eserc-ito di 5 n*? ni». P. Graves, B. Spencer. Tee®" color. ■ Grattacielo 16.00 «Medea». Maria las, Massimo Girotti, Laurent zieff. Eastmancolor. , Excelsior 16.00 «La pazza di C& lot». Katharine Hepburn, Vul ® , ner, Danny Kaye, Giulietta ‘w na. Techmicolor. Ritz 16.00 «Quei due». R. Harr|,t R. Burton. Techmicolor. Prepo* no mladini pod 18. letom. „ Filodrammatico 16.30 «Ecce ho®®’ m V KASTA priredi danes ob danes 21. uri v mali , , dvorani Kultur-* nega doma predavanje o temi: 1 AKTUALNI GOSPODARSKI PROBLEMI SLOVENIJE. Predaval bo magister ekonomije Janez Škerjanec. ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC vabi športnike člane in prija-tel je na DRUŽABNI VEČER Včeraj popoldne je avto iz Gorice povozil 80-letnega pešca, ki je prečkal Miramairski drevored pri kontovels-kem portiču. Upokojenec Pasquale Sancin je mogoče nekoliko obotavljaje prečkal cestišče, ko je privozil 26-letni Luigi Bregant iz Gorice s fiatom 500 in pešca podrl na tla. Pri padcu se je starejši mož močno udaril v glavo. Neki avtomobilist je Sancina nemudoma naložil na avto in ga odpeljal v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurškem oddelku s prognozo 30 dni. Sancin je med drugim popolnoma izgubil spomin. Dinamiko nesreče je razložila prometna policija, ki je prva bila na mestu. immiiiiimtiiiiHiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiimimimiiiiiiiMiimiiuiifimiiiiiimiMimiiiiimiiimiiiiiiiiuiiiimiiiiiii SPOROČILO USTANOVE EPIT V Sežani sestanek mešanega odbora za avtocestne povezave Vodstvo videmske trgovinske zbornice je na sinočnji seji med drugim razpravljalo o telekomunikacijskih zvezah med Furlanijo in našo deželo na eni ter bližnjo Slovenijo na drugi strani. Na dnevnem redu je bila nadalje razprava o možnostih podeljevanja posojil po ugodnih pogojih domačim malim in srednjim industrijskim podjetjem. Na sežanski občini bo danes dopoldne napovedani sestanek mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora za avtocestne povezave med Trstom in zaledjem. Kakor znano, so v odboru številni tržaški in deželni strokovnjakii, med temi zastopnik Slovenskega gospodarskega združenja, medtem ko sestavljajo jugoslovanski del odbora prav tako strokovnjaki z vseh prizadetih področij. Na dnevnem redu je razprava o bodoči povezavi tukajšnjega cestnega omreži® s slovensko magistralk) in pa o povezavi med bodočim poslovnim področjem v Sežani s postajališčem za tovornjake tostran meje pri Fernetičih. Seja odbora Sindikata slov. šole V kratkem dovoljenje za čistilnico pri Orehu Gradilo jo bo podjetje Itemsac (ex Vincor) na površini 50 ha v Osapski dolini Tiskovni urad ustanove EZIT sporoča, da sta predsednik ustanove za industrijsko cono odv. Giacomo Sacerdoti in podpredsednik Ennio Antonini, ki ju je spremljal poslanec Corrado Belci, bila te dni na ministrstvu za industrijo in trgovino, kjer jih je sprejel minister Magri. Med razgovorom so z ministrom razpravljali o najvažnejših problemih industrijskega področja, posebno pa o gradnji nove čistilnice, ki jo namerava zgraditi podjetje Remsac (ex Vincor) na površini 50 ha v Osapski dolini pri Orehu. Postopek za spremembo gradbenega dovoljenja, ki je bilo prvotno izdano za spodnje področje doline in ki se mora sedaj razširiti, je v zaključni fazi. Minister je zagotovil, da bo po ugodnih mnenjih vladnega komisariata in miljske občine omenjeno dovoljenje izdano v kratkem času. Tržaški predstavniki so tudi posredovali, da bi se čimprej izdelal načrt za namestitev na industrijskem področju družbe Dliria, ki namerava zgraditi tovarno za predelovanje aluminija. lci bo v soboto, 31. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Trebčah. Igral bo priznani orkester. Odbor Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 31. januarja ob 20. uri v kinodvorani v DOLINI Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V GLEDALIŠČU ROSSETTI Zabavna komedija s Cervijem in z Adanijevo Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. Gledajjšča zlomil prstanec desne roke. V bolnišnici so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo 25 dni. Opoldne so na sprejemnem oddelku splošne bolnišnice nudili prvo pomoč 16-letnemu vajencu A-drianu Marchesichu iz Ulice Bra-mante 6. Fant je v Ulici della Val-le na križišču z Ulico Cereria trčil v avto lancia appia, ki ga je upravljal 28-letni Bruno Zornada iz Naselja S. Mauro 191 in ki mu je privozil nasproti. Marchesich se je udaril v glavo in se odrgnil po nosu. Ozdravel bo v 8 dneh. Ponesrečila sta se z motorjema Včeraj, malo po polnoči, so pripeljali v splošno bolnišnico 36-let-nega natakarja Claudda Rossija iz Ulice Rossman 6. Mož se je ponesrečil v Ulici Beccaria, kjer se je z lambreto zaletel v fiat 500, ki ga je upravljal 24-letni Ferruc-cio Cociani iz Ulice Beccaria 6. Rossi je vozil proti Trgu Piave, Cociani mu je pa v istem trenutku prečkal pot, da bi zavil levo proti dvorišču hiše, kjer stanuje. Na sinočnjem sestanku je odbor - . - . „ ■ - - , „ t1„ Sindikaita slovenske šole razprav- P” trčenju je Rossi padel na tla ljal med drugim o potrebi, cla »lin se močno udaril v glavo ter si Sindikalne vesti Včeraj so uslužbenci mestnih prevozov zopet stavkali. Tokrat je trajala stavka samo štiri ure in povzročila zato prebivalcem manj preglavic kot v torek, ko je trajala ves dan. Danes se bodo v Rimu predstavniki uslužbencev mestnih prevozov pogovarjali z ministrom za delo Donat Cattinom in upajo, da bo moč najti rešitev spora. Včeraj so se sindikalni predstavniki delavk in delavcev tovarne Lucky Shoe sestali z ravnateljem tržaške podružnice INPS Rosatijem in se pogovarjali z njim o dolgu, ki ga ima podjetje nasproti INPS za neplačane socialne prispevke. Iz pogovora je razvidno, da zahteva INPS čimprejšnje plačilo dolga, kar bi lahko privedlo do stečaja podjetja. Vsekakor pa se nadaljuje posredovalna dejavnost dežele in drugih ustanov, da bi se izognili najhujšemu. Med številnimi dobrimi ali tudi manj dobrimi igralskimi skupinami, ki se v letošnji sezoni vrstijo na odru obnovljenega gledališča Rossetti, je sinoči debatirala skupina Gino Cervi - Laura Adani - Paolo Carlini - Graziella Granata s štiri-dejanko (v dveh delih) mladega angleškega pisca Alana Agckbourna clskreno lažnivi». Seveda je zadostovalo že samo ime Gina Cervi ja, da je bilo gledališče do kraja zasedeno, čeprav tudi Laura Aaani in Paolo Carlini predstavljata med italijanskimi gledališkimi igralci privlačni pojavi. Toda neglede na nastopajoče se je občinstvo skoraj tri ure prijetno za bavalo in prisrčno nasmejalo že ob zgodbi sami. ki je izredno spretno in duhovito grajena na spletu klasičnih zamenjav in briljantnem dialogu, ki se od začetka do konca odvija neprisiljeno. Za kaj gre? Londonski mladenič, Greg po imenu ki se je zaljubil v mikavno blondinko (toda ne brez že poprejšnjih ljubezenskih avantu-ric) in katera mu natveze, da je naslov, ki ga je našel v njeni sobi napisanega na cigaretni škatlici, naslov vilice na deželi, v kateri stanujejo njeni starši, se lepega dne pojavi v tej vilici, prepričan, da je res pri dekletenih starših, katere namerava prositi za roko njihove hčerke. Iz te izhodiščne zamenjave nastane cel splet drugih, kajti v resnici mož (Philip) in žena (Sheila) srednjih let, ki živita sama v lepi vilici z vrbami žalujkami in cvetlicami na vrtu, sploh nista Ginng-jina oče in mati, pač pa je mož Philip Ginnpjin šef v uradu in ljubimec obenem. Zgodba se še bolj zaplete, ko se pojavi še Ginng sama, vse pa se konča tako, da se zmešnjava le nekako razjasni in edini, ki pravzaprav ni vsemu segel do kraja ostane Greg, medlem ko potegne najkrajšo vendarle Philip, ki mora nehote plačati poročno potovanje Gregu in Ginny. Nastopajoči so bili zelo primerni interpreti svojih vlog. Cervi jev Philip je bil prepričljiv opeharjeni ljubimec srednjih let, Laura A-dani moderna in razumevajoča žena, Paolo Carlini simpatično preprost in precej naiven zaljubljenec, Graziella Granata pa dovolj prefrigana in tudi seksapilna Sheila. Vsi skupaj so v igro vnesli znatno dozo latinske živahnosti in šarma. Okusno in moderno sceno je za snoval Lucio Lucentini, režiral pa je Mario Ferrero. Ob zaključku močan in topel aplavz za vse, zlasti za simpatičnega Cervija. j. k. VERDI Pri blagajni gledališča prodajajo vstopnice za zadnjo predstavo Ros-sinijeve opere «Grof Ory», ki bo v nedeljo 1. febr. ob 16. uri za dnevni abonma vseh redov. Dirigent Franco Mannino, režija Giancarlo Sbragia, scene in kostumi Alfredo Silberman. Prodajajo tudi vstopnice za premiero baleta »Le Cornbat* Raffaela de Banfielda in Straussove opere »Salome«, ki bo v torek, 3. febr. ob 20.30 za red A parter in lože, ter red B za vse ostale prostore. Koreografijo baleta je izdelal Dimitrij Parlic, orkester gledališča bo vodil prof. Ernesto Gordini. Opero bo dirigiral VVolffgang Rennert. režiser Renato Ebermann, scene in kostumi Wolf Siegfried VVagner, izvajanje Teatra Massimo iz Palerma. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 predstava komedije Alana Ayckbourna ((Odkritosrčno lažnivi« v izvedbi skupine Gino Cer-vi, Laura Adani, Paolo Carlini in Graziella Granata. Ponovitev jutri ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. Abonenti imajo znatne popuste. sopravissuti). Frank Wolff, le Tinti. Prepovedano mladini ” 18. letom. Alabarda 16.30 »Mil-le pecca-ti, n«5?! &■ na virtu«. Colorscope. Prep«' no mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Uno sporco cont^Lf Prepovedano mladini pod 18. ‘el invincifjj Ted1’ Cristalio 15.30 «1 due John Wayne, Rock Hudson, color. Capitol 16.30 «Certo, certissim®: ,( zi probabile«. Claudia Car®1" j Catherine Spaak. R. Hoff®aB’ P. Law. Technicolor. Moderno 16.30 «11 suo nome J na Rosa«. Romina Power, ^ no. t Impero 16.30, zadnja predstav* g, 22. uri «Una sull’altra». Jea pit rel, Marisa Meli. Technicolof- povedano mladini pod 18. I®101^ Vittorio Veneto 16.00 «La lunji* „ bra gi-alla«. Gregory Pečk. 1 color. . {iti1 Ideale 16,00 «Quando l’alba » di rosso«. T. Franciosa, M. zin, S. Oliver. Technicolor. j Abbazia 16.00 «11 re ed io». Kerr, Yul Brynner. TechniC® ^ Astra 16.00 «Rosemary’s haby»: ^ Farrow. Prepovedano mladltl 14. letom. Razna obvestila Športno društvo »Vesna* Prl^frf februarja 1970 v prostorih Lju° doma v Križu pustno zabavo ^ som. Vabila so na razpolago Pn štvenih poverjenikih. Po nastopih v Gradežu ln Porde-nonu, uprizori Teatra Stablle Sartrovo komedijo «Nekrasov» danes, 30. tn Jutri, 31. t.m. v Rovigu, od 3. fe-bruarja dalje pa v Genovi. AVDITORIJ Danes ob 20.30 bo v Avditoriju najavljena enkratna predstava komedi-je Luigija Candonija »Sladka raztresenost«. Režiser Costantino de Luca. scene Giuseppe Palese Marx« Abo-nnett na sezono Teatra Stabile imajo znaten popust. Jutri ln v nedeljo bo nastopal Herbert Pa gani s svojo predstavo »Prijateljstvo«, oziroma panorama sveta v petindvajsetih pesmih. V soboto bo predstava ob 20.30, v nedeljo ob 16.30. Popust bodo dobili tudi člani skupine «La Cappella«. Prispevajte ta DIJAŠKO MAflfO! En mesec se bo morala zdraviti 71-letna Maria Posar vd. Sadar iz Ulice Emo 28. Odhajala je iz Tržaške hranilnice v Ulici Genova kjer je le s težavo odprla težka vrata. Ampak roke ni umaknila dovolj hitro in vrata so ji stisnila levo roko ter ji polomila mezinec. Z zasebnim avtom so jo odpelja li v bolnišnico, kjer so jo sprejeli ' na ortopedskem oddelku. Ljudska prosveta Slovensko prosvetno društvo »Igo Gruden* tn Športno druStvo »Sokol* iz Nabrežine vabita svoje člane In prijatelje na 4. redni skupni občni zbor, ki bo v soboto, 31. t.m. ob 20.30, v drug*m sklicanju ob 21. url. Dnevni red: l. Otvoritev. 2. Izvolitev predsedstva In skrutinatorjev. 3. Poročila 4. Diskusija. 5. Volitve. 6. Razno, Sodeloval bo domači pevski zbor. SPDT priredi v nedeljo, r bruarja avtobusni izlet v Tra jf' priliki smučarskega tečaja. Cen U # lir člani, 1400 lir nečlani. gotovljen samo vpisanim tzle jj/ Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. NE POZABITE NA OTROŠKI PUSTNI PLES v restavraciji MARINELLA - tel. — 5. — *• Ul. Miramare 323 11«1 4104* 6 (f v dneh 4. — 5. — jj< bruarja 1970 od 16. ur® Igral bo orkester — tete, ki jih radi jemo ob P ^ « picete », « straube », P05^ vrste kolači in drugo. Priporočamo rezervacii0, , krzna SUPER ELEGANTNI M0®' VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANI PELLICCERIA oft# TRST TEI*- *7,|) Vlale XX Settembre 1 > Pevski zbor (Srečko Kumar* v Velikem Repnu vabi na predavanje novinarja Vinka Trinkausa: Problemi in razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji. Predavanje bo v kopalnici danes ob 20. uri. Pevci prosvetnega druitva »Ivan Cankar* vabijo moške pevce, ki jih zanima zborovsko petje, da se ude. ležijo pevske vaje, ki bo v ponedeljek, 2. februarja ob 20.30 v dvorani v Ul. Montecchi 6. Vljudno vabljeni vsi pevci. Vceraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. januarja 1970 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 94-letna Stefania Kri-sciak por. Laurenti, 72-letna Clemen. tina Tromba por. Werth, 71-letn! Bruno Degasperi, 574etni Ernesto Barbo, 48-letni Carmelo Kainz, 49-letna Glorla Sifoni por. Luise, 86. letna Rosa Demdlch por. Brisctk, 63-letni Bruno Dapretto, 734etnl Fe. denico Pepeunik, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 3*. Januarja) A. Barbo, Garibaldijev trg 4. Di Gretta, Ul. Bonomea 93. Godina, Al-1’Igea, Ul. Glnnastlca 6. G. Papa, Ul. Felluga 4 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 31. januarju) AlPAlabarda, Istrska ulica 7. Al Galeno, Ul. S. C Mino 36 (Sv. Ivan). De Lettenburg, Trg sv, Ivana 5. Miz-zan, Trg Venezia 2. Mali oglasi išče gospodinjsko pomočnici, r pogoji. Pisati na naslov: za Duomo 12. Udlne. o (- j Cer®'"’ Darovi in prispevki V počastitev spomina papa na Adadberta Stubl * . pi f Lori [n Sonja 2000 lir za matico. .ptj) ( V počastitev spomina ArVgti[L neva darujejo prijatelji ž/lPi Elve lO/JOO lir za Dijaško ^ V počastitev spomina Daneva darujeta družini v Kobal 3000 lir za DijašK® „ ( Namesto cvetja na S^-goO tona Muhe daruje L. M. * Dijaško matico. Sporočamo žalostno " je za vedno zapustila mama in nona Marija Kos vd. ^ i iz Pretočnega št* M t Pogreb nepozabne danes ob 15. url iz niče na domače Dolini. .-u» Žalujoče tf)j! Bandi, Kozin* Trst, 30. januarja S SEJE MIUSKEGA OBČINSKEGA SVETA Proračun miljske občine predvideva blizu 174 milijonov lir primanjkljaja Primanjkljaj se utegne še povečati, če bodo uveljavljene nove tarife za oskrbo v bolnišnicah „if° odobritvi nekaterih upravnih fepov je miijski občinski svet na »]i seji v sredo zvečer začel raz-p ?vo o letošnjem občinskem pro-lij, .nu, ki ga je pojasnil in uteme-o zuPa„n Gastone Millo. Razprava t.ri?r®Ta9unu se bo nadaljevala na "Manji seji v sredo. V svojem ■ie župan predvsem pri-DnrnK1 ’ da v glavnem veljajo pri-n.a'.e’ ki jih je navedel v svojem m-0- u o lanskem proračunu. Le- ■S;.»....................... spada v okvir krize vseh krajevnih ustanov, ki terja nujno rešitev in krepko politično voljo za demokratično reformo države, ki more upoštevati sodobne strukture in zahteve družbe. Predvsem so nujno potrebne reforma zakona o občinah in pokrajinah, reforma krajevnih financ in reorganizacija javnin uprav, urbanistični zakon itd. Krajevne u-stanove morajo imeti na razpolago zadostna sredstva, da lahko izvajajo primerno politiko krajevnega razvoja, poenostaviti pa je treba tudi birokratske predpise, ki zavirajo delovanje krajevnih ustanov. Nato je župan omenil velike stavke in enotni nastop delavcev v preteklem letu in poudaril, da je bila miljska občinska uprava vedno ob strani delavcev ter je podpirala sindikate. Poleg materialne podpore prizadetim delavskim družinam zaradi stavk je miljska občina organizirala lanskega novembra deželno konferenco, na kateri so razpravljali zlasti o funkciji krajevnih proračun miljske občine pred J“'Va. skupno 173.942.315 lir pri-n.lkljaja> ki naj bi ga krili s KWom 86.605.215 lir, z dodatnimi j^vcnimi pristojbinami 37.537.100 lir P^spevkom vladnega komisa-d?„: 49-800.000 lir. Letošnji predvi-fn ‘ Primanjkljaj se ne razlikuje D- ®®? °d lanskega, lahko pa se bo fe,ca‘ če bodo uveljavljene tari-yjj“f oskrbo v bolnišnicah, ki pred-, .Vaj0 Povišek 60 odst. v primer-^ * tarifami pred 1. januarjem. Župan je nato pripomnil, da tu-nnančni položaj miljske občine VESTI Z ONSTRAN MEJE hekomorci bodo obiskali kraje v Dalmaciji, kjer so se borili Lel°s bodo počastili tudi 25-letnico uničenja 97. nemškega k°rpusa, ko se je partizanskim silam vdalo 16.000 nemških '°jakov . Reševanje vlog za priznanje delovne dobe v NOB 8ei oteklo soboto je bila razširjena Kari odbora HI. prekomorske bri-M® \ Ilirski Bistrici. Seje so se ll'ir^n'anov cx4'-lora udeležili: Vito-tie. Dekleva, predsednik skupšči-ske/i* Gujmovič, sekretar občin-komiteia ZK; Anton Dolgar-bor Predsednik občinskega od-i„ NOV; predstavniki SZDL br.^njega odbora prekomorskih °8bo V(xii' Pa J° Je predsednik bin La omenjene brigade tov. Al-” Kuret. preui°i^i*0 0 opravljenem delu v top S' *etu ie Portal t°v- An- todj| sekretar odbora. Iz po- P°V2emamo nekaj najpo-klem aejših ugotovitev: V prete- o$te, , ,u je bila dejavnost odbora Poj/Z^očena predvsem v pomoči borcem pri iskanju in lisyn vi dokumentov in potrebnih Dje _ Za reševanje vlog za priznava jjjj^bne delovne dobe iz naslo- 2,1ani *J' ^osebna komisija za pri-K0gJe, .delovne dobe iz naslova boriI’ * deluje pri občinskem od- ki’ NOV, je lansko leto ob-bi]0 a9^ala 179 vlog. Od tega je vlog, ki zahtevajo posebno zacij ter da bodo po možnosti priredili srečanje nekdanjih borcev III. prekomorske brigade, ki imajo domicilno pravico v tamkajšnji občini. Na seji odbora so se zmenili, da bodo podprli prizadevanja osrednjega odbora prekomorskih brigad za obisk krajev v Dalmaciji, kjer so se borili borci za časa NOB. Obisk Visa in drugih krajev v Dalmaciji, naj bi organizirali v počastitev 25-letnice osvoboditve. Prav tako bodo podprli akcijo za obisk Barlete v južni Italiji, ko bodo tam odkrili spomenik in grobnico padlim borcem NOV J, katerega postavlja Jugoslavija. A. KLUN SVETOVALKI KPI GRBCEVI Odgovor odbornice o šoli v. Križu .... Na vprašanje komunistične svetovalke Gabrijele Grbčeve. ki je opozorila na potrebo, da se' v Križu popravi osnovna šola ter se delno nadomesti izrabljena oprema z novo, je odbornica za javno šolstvo Gorisfeo-foeneškt dnevnik TURISTIČNE PRIMERJAVE OB OBRATU LETA ^OVh o* ki itaiiicvaju puocuiiu Vojjjj 0 dobo iz naslova zavezniške ^‘(komisija je te vloge odsto- ..—, j- ... htev Stoin'm organom v nadaljnje (profesorioa Faragunova odgovorila Pojit; nle). za 53 vlog je bilo dano “ Poln: -n? Pmenje, ker prosilci iz-jev 2 ej0 P°goje posebnih kriteri-dobe ? Priznanje posebne delovne iz n».i°rcev Slovenskega Primorja še okr°Va ^GB. Na komisiji imajo šenp ,g 50 prošenj, ki še niso re-, ... . m. ker še -/hirain razna rinkn ise tl4e smradu v šola. so nanj o- mtp|,.aano je namreč, da je III. ki Soh ?rska brigada v kninski bitjih u aJovala v nad 30 dni trajajo- da je dvanajsti oddelek občine za javna dela 21. oktobra pripravil načrt za razna popravila na občinskih poslopjih za skupno 6 milijonov lir v Križu, na Proseku in Kontovelu. V tem načrtu je zapo-padena tudi osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v Križu Kar pozorih pristojne občinske urade, da ga odpravijo. Glede opreme v tej šoli je odbornica Faragunova sporočila, da je didaktično ravnateljstvo na Opčinah, pod katero spada kriška šola, že lani zaprosilo za nekatera učila in razni material ter da ie balo njegovi prošnji ugodeno. Glede zahteve komunistične svetovalke, naj se dodeli kriški šoli ustanov v zvezi z boji delavskega razreda. Po ostrih sindikalnih bojih v preteklem letu, je dejal župan, želimo in upamo, da bi nam letošnje leto prineslo resne in bistvene spremembe v gospodarski politiki, da se bodo utrdile sindikalne pridobitve. Giede krajevnih razmer je župan pripomnil, da vliva nekoliko upanja vest o novih nakazilih za ladjedelnico Arzenal - Sv. Marko, in je poudaril, da je treba ladjedelnici zagotoviti vse pogoje in moderne naprave, da bo lahko sprejemala nova naročila in zagotovila zaposlitev delavcem. Glede občinskega regulacijskega načrta je izrazil upanje, da ga bo deželna komisija za urbanizem v kratkem o-dobrila, tako da bodo lahko začeli pripravljati podrobne načrte. Poudaril je nujnost nadaljevanja razprave za sestavo medobčinskega regulacijskega načrta, ki so bile prekinjene leta 1967. Pri tem je pripomnil, da je dolžnost tržaškega župana, kot predsednika medobčinske komisije, da poonovno skliče člane komisije, da se nadaljuje delo in izdela medobčinski regulacijski načrt ter prepreči nevarnost, da bodo drugi načrtovali in delali izven, ali celo proti interesom občin. Omenil je hudo povodenj 25. in 26. novembra, ko je občinska uprava takoj posredovala na pristojnih mestih za pomoč prizadetim. Dodeljen prispevek v znesku 20 milijonov lir so razdelili prizadetim trgovcem, ribičem, obrtnikom in drugim občanom, ki so u-trpeli največjo škodo. Občinska u-prava je posredovala tudi za prispevek kmetom, ki so bili prizadeti zaradi toče. Te dni se razne skupine in posamezniki mrzlično pripravljajo na 17. miljski karneval, v okviru katerega do tudi fotografska razstava o pustu in slikarska razstava s sodelovanjem tržaških umetnikov. Občinska uprava podpira podobne prireditve in bo tudi letos preskrbela za koncert Verdijevih opernih arij ter dala svoj prispevek za filatelistično razstavo, ki bo v Miljah v septembru. Ob zaključku svojega poročila se je župan zahvalil vsem. ki prispevajo svoj delpž pri izvaianju ob činskega programa, zlasti pa oh činskim uslužbencem. Zupan je še sporočil, da je finančno ministrstvo zavrnilo prošnjo, ki jo je. miljska občina poslala že pred sedmimi leti glede ustanovitve avtonomne letoviščarske in turistične ustanove in proglasitve turističnega področja v miljski občini. Ministrstvo sploh ni o tem obvestilo občinske uprave, pac pa .je^ta. izvedel .predsednik .pokrajin-, ske turistične ustanove odv Ter pin, ki je te dni. osebno posredoval v Rimu. Miljska občinska uprava bo zdaj vložila prošnjo ra deželno upravo, ki ima glede tega največ-jo pristojnost. Z rešilnim avtom Rdečega križa so pripeljali včeraj popoldne v bolnišnico 51-letnega Egidia Rinaldija iz Skedenjske ulice št. 2/2. Mož je v tovarni strojev pri Sv. Andreju čistil neki stroj, ko ie iz neznanega vzroka iskra sprožila kratek stik. Rinaldi je bil zelo blizu stroju in dobil je opekline druge stopnje po rokah in obrazu. Sprejeli so ga na dermatološkem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno en mesec. miifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiitiiiumimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiimt Preteklost in sedanjost se srečujeta v Doberdobu Povečane hotelske zmogljivosti v Gorici, Gradežu in Tržiču Veča se število hotelov višjih kategorij, niža pa število nižjih - Cene v Gorici in Tržiču v glavnem na lanski ravni - V Gradežu so se cene nočitvam in penzionu dvignile pe 200 lir dnevno na osebo števil^3!'.'. da je tam padlo veliko j idavirček, je odbornica sporočila, Do$]ed ,na?^ borcev in da je na-1 da je občinski odbor 23. decembra Hfcjiji finska bitka ena najslav-1 l&ni sklenil, da bo kupil dva kla-o. n zmag NOVJ i virčka za intonacijo za osnovni Soli ru uPščina V • • -u 's slovenskim učnim jezikom v Kri- Politih 6 n d ■ 6'1 žu Treb4ah' opreme pa p Ustavn i organizacije so našim je rekla> ^ )e didaktično ravna-^tosu.-.koni izrazile željo za 'teljstvo na Opčinah zaprosilo sa-Wav>tev tesnejših stikov med mo za pet katedrov. Dejala je tu-*Wa Knin in Ilirsko Bistrico. 1 dl, da bodo zahtevi ugodili, če bo bi Spi. 0 Pozornost so na razširje- j na razpolago denar kajti upošte- Va-. H Posvetili vnrašaniti nraznn- va,tl ie treba tudl drUf?e Prošnje. 25 ip(„: 11 v.p.rasan,u „Prazno i Odbornica je tudi sporočila, da po- |^ga korr»n Ce rcevanja ne^ I st0!3110 nadomeščajo slabo opremo ydai0 Takrat (7. maja 1945) se je1 kupih precejšnje^ količine pohištva ^Kosl(,.,0rf>usa' ki so ga enote IV. |v raznih osnovnih šolah s sloven-Jele Jenske armije obkolile in za- sk4m učnim jezikom ter da so že dair, lakrat (7. maja 1945) se je ‘ kupili precejšnje količine pohištva itv t nad 16.000 vojakov in oficir-,™ Proseku, v Bazovici in bn. tega pijtno„„ k._ Rojanu ter da upa, da bodo začeli itnega nemškega kor- 0jjnavi]ay opremo tudi v drugih šolah š slovenskim učnim jezikom. Na zahtevo svetovalke Grbčeve za poseg v prid slovenskega otroškega vrtca, ki razpolaga s pre-me/hnimi prostori za sedanje število vpisanih otrok in za katerega so potrebna nekatera takojšnja H)jCo e1' so sklenili, da bodo ob-^4znov?a pomembnega dogodka l'iko(n all skupaj z občinskim praz-Dr Ilirska Bistrica nam- 4. junij v spomin na *g8li e’ ko so fašisti leta 1942 po-Cf«Znn0sem vasi- Letos bodo to popravila, je odbornica Faraguno-lo\/n°Vanje nrircHili 7 innim Do- 'ra odgovorila, da otroški vrtci na £0rili sn.P J,J V tistem področju niso občinski, nr- e’ ,d? bod,° lmenovaJ' marveč da spadajo pod ONAIRC *'*VujL PripraviIjaIni odbor — pred- ln OAPGD ter je treba morebitne skica j skupščine občine II. Bi zahteve nasloviti neposredno na ti n družbeno-političnih organi- dve ustanovi. T*G0VIN A ČEVLJEV A LTaH □ DA TRST. UL G. GALL1NA 3 - TEL. 31822 RAZPRODAJO ČEVLJEV - TE DNI VELIKO Ktitriujunjv — 8 lEj PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI CEVUl NAJBOLJŠIH ZNAMK - NOVEJŠI MODELI ^Ustite, bagcaka. " KflSINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugo slovanskem «MUanu*» s sedežem v modernem. Izbranem In središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavami, slaščičarna aladoledaroa snack bar CHEMIN DE PER. BLACK JACK V teh dneh je izšel letopis hotelskih zmogljivosti v goriški pokrajini. Ko ga primerjamo s podobnim letopisom prejšnjega leta lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so se hotelske zmogljivosti na Goriškem ne le rahlo povečale, temveč, kar je najbolj važno, izboljšale so še. Število hotelov je ostalo enako kot pred letom dni: hotelov je 130, vendar se je njih kvaliteta drugače porazdelila. V prvo kategorijo spada le en hotel in tu nimamo razlik. V drugi kategoriji smo i-meli lani trinajst hotelov, letos jih je šestnajst. V tretji kategoriji je bilo lani 60 hotelov, letos je njih število poskočilo na 66. Znižalo pa se je število hotelov četrte kategorije: od lanskih 56 na letošnjih 47. Ta skok navzgor v klasifikaciji hotelov je treba pripisati izboljšanju notranjih naprav. Lani smo i-meli v vseh 130 hotelih 3.931 sob s 6.667 posteljami, letos pa sta na Goriškem na razpolago 4.002 sobi s 6.779 posteljami. Največji porast beleži število kopalnic: od lanskih 2.559 so poskočile na 2.734. V gradnji so še nekateri drugi hoteli, posamezni hotelirji pa so izkoristili zimski čas za povečanje svojih sedanjih zmogljivosti. Lahko torej upravičeno pričakujemo, da bomo ob letu dni spet lahko beležili porast na tem področju. Še nekaj številk o drugih turističnih napravah. Penzionov je letos na seznamu 12 (lani 11), od katerih eden (lani eden) prve kategorije, štirje (lani trije) druge kategorije, sedem (lani prav toliko) tretje kategorije. V penzionih je letos skupno 279 sob (251) s 442 (397) posteljami in 139 (118) kopalnicami. Gostiln s prenočišči je letos 42 (41) z 242 (234) sobami, s 472 (416) posteljami in 77 (55) kopalnicami. V štirinajstih kampingih je letos 297 (198) sob in 252 (221) kopalnic in prh. V teh kampingih je letos prostora za 7.000 gostov. Zmogljivosti so se tu povečale za približno 400 prostorov. Na Goriškem imamo še 1.144 zasebnikov,... ki oddajajo sobe. turi-, stom. Večina teh je v Gradežu. Ti zasebniki imajo na razpolago 3,031 sob s 6.330 posteljami in 581 kopalnicami. Njih število se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo. V letu 1970 imamo torej na Goriškem skupno 7.851 sob z 21.017 ležišči in s 4.783 kopalnicami. Kakšne pa so cene? V Gorici so hoteli ohranili lanske cene. Le en hotel tretje kategorije v mestnem središču je dvignil cene po 100 lir na osebo za vsako nočitev. Tudi v seznamu hotelov v Tržiču najdemo tu pa tam poviške za dnevnih 100 lir na osebo, vendar ne v vseh primerih. Večji poviški pa so v Gradežu. V hotelih prve in druge kategori je so se poviški za prenočevanje dvignili na posamezno sobo od 200 do 400 lir dnevno. Manjše poviške beležimo v hotelih nižjih kategorij. Vzporedno s poviškom prenočnine se je dvignila tudi cena vsakodnevnemu penzionu v istih hotelih. V hotelu al Bosco je bil npr. lani dnevni penzion 3.900 lir, letos je poskočil na 4.500, v hotelu Tizia-no je bil lani penzion 4.200, letos je 4.500. V nekaterih primerih so poviški manjši, vendar imamo povsod poviške. Ni izključeno, da «e bo penzion še dvignil do letošnjega poletja, ker je na vidiku novo povišanje cen živilskim artiklom. Lov na lisico na Vrhu Za lovci iz Doberdoba, Jamelj in Dola bodo tudi lovci z Vrha priredili lov na lisico, Id bo v nedeljo, 1. februarja na njihovem lovišču. Udeležijo se ga lahko vsi lovci, ki imajo predpisano lovsko dovoljenje, dalje dovoljenje za lov ob meji in so zavarovani. Zbirališče udeležencev ob 8.30 v gostilni Gril na Vrhu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREDIJO V NEDELJO, 1. FEBRUARJA, OB 16. URI V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO 13 OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo: Govoril bo: MIROSLAV KOŠUTA Nastopijo člani SG: LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIC in sopranistka ILEANA BRATUŽ - KACJAN, pri klavirju prof. A. Vodopivec KOMORNI MOŠKI ZBOR iz CELJA — dirigent: EGON KUNEJ. Rezervacija vstopnic na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. Vstopnina: Sedeži po 300 lir — stojišče za dijake po 100 lir. «lllllllltlll|||||||||||||||lllttl||||||||||||||||||||||||||||||l||ll||||l|||lllll,|||lllIUIl||,,,||,llll||||f||,|||,,|||||,,,|||,,|,|,||||,,||||||||||||||||||i|||||||||,,|||||||||||||||||||,|,n|||„||||||||U(Iin||||||||||||||||t|||m|||m||||||||||||||||||||||||||| SINDIKALNE VESTI Visoka tehnična raven NSG narekuje njeno okrepitev Uspela stavka za obnovo delovne pogodbe v podgorski tovarni Hudo proizvodno krizo, ki že nekaj mesecev tlači kot mora delavstvo v kovinarski tovarni San Giorgio v Stražicah, spremlja z zanimanjem tudi pokrajinsko ta i ništvo KD Pri tem ugotavljajo negativne posledice, ki bi jih ime lo v gospodarstvu zmanjšanje ob sega tovarniške proizvodnje in njeno izključitev iz splošnega razvoj nega načrta za industrijo. Pri tem je treba upoštevati strokovno sposobnost njenih delavcev ter njihove težke žrtve, ki so jih dopri nesli in katerih jasen dokaz je lanska junijska borba ter zased ha tovarne z zahtevo, da dobijo jamstva za dotakratni obseg zaposlenosti in dejanska jamstva za proizvodni razvoj tovarne. Pokrajinsko tajništvo KD je s tem v zvezi poudarilo važnost podjetja za gospodarsko ravnotežje in njegovo vispko tehnično ra. ven. Zato ie obljubilo^ da se bo prelio svojin upraviteljev in drugih .organov zavzelo za premostitev sedanje krize in za proizvodni razvoj v tej tovarni. V okviru vsedržavnega stavkovnega gibanja kemijskih delavcev so trije kemijski sindikati v Gorici CGIL, CISL in UIL prejšnji dan proglasili v tovarni «fiocco» v Podgori 24-urno stavko, ki je po polnoma uspela. Stavkali so vsi delavci termične centrale. Zaradi njihove stavke je moralo vodsti o tovarne zaradi prekinitve delovanja ogrevalnih naprav prekiniti z delom tudi v oddelkih za barvanje, beljenje v tkalnici in drugih obratih. Dne 3. in 4. februarja je predvidena ponovna 48-uroa stavka v okviru splošnega vse državnega gibanja za obnovo delovne pogodbe kategorije. Mlajši ljudje v Doberdobu se često sprašujejo, kako so živeli naši dedje, ko ndso imeli vode v hiši ali vsaj na dvorišču. Koliko časa in truda je bilo treba ko so morale ženske nositi vodo iz jezera po klancu proti domu. Morda se bo najmlajšim zdela zgornja slika malo resna in morda celo smešna, pa čeprav je bila po-sneta komaj pred nekaj dnevi v Doberdobu. Na njej vidimo domačinko Marijo Zužič, vdovo Ferfolja, ki jo domačini poznajo kot «Nun-co Bedrejetovoii, ki si Je vkljub svojim 82 letom {»stavila na glavo (isvitek)) nanj pa polno posodo koruze in jo odnesla domov — prav tako kakor je nekoč pred leti nosila vodo od Jezera za domače potrebe. Poleg žensk v Doberdobu, ki še vedno nosijo tovor blaga na glavi «kot v starih časih«, pa imamo v naši vasi tudi take, ki se rade poslužujejo modemih sredstev, zlasti kar se tiče prevoza. Med temi je ttudi Viktorija Pavlin, vdova Ger-goiet, ki jo vidimo na naši sliki, kako se z mopedom odpravlja v Gorico. Gospa Viktorija, ki bo letos dopolnila 81 let, Ima v Doberdobu tobakamo ter se s svojim mopedom vozi vsak teden v Tržič ali Gorico, da si nabavi potrebno blago za svojo prodajalno. Vendar pa tudi ona zagotavlja, da še ni pozabila, kako je morata nositi vodo na glavi v Svojih mladih letih v Komnu na Krasu od koder se je primožila v Doberdob, i J. Promet z vozili na prehodih v Dolu in Solkanu II. Kot srno že javili pred nekaj dnevi, bo od prvega februarja dalje dovoljen prehod na dvolastniških mejnih prehodih Palkišče-Mikoli in Solkan II z vsemi vozili. Ker mejni prehod Solkan II deluje letos tudi pozimi, bo tukaj stopita odredba že v nedeljo v veljavo. Do-lanski mejni prehod Palkišče-Mikoli pa bodo tudi letos odprli šele 1. marca in bodo prizadeti dvolastniki lahko takrat uveljavili novo odredbo. Seveda pa morajo prizadeti dvolastniki poskrbeti, da jim pristojni organi vpišejo na dvolastniško dovoljenje vozilo, s katerim nameravajo na dvolastniškem prehodu preko meje. Za odpravo fašističnih zakonov Predstavniki levičarskih PSI, KPI in PSIUP so se zbrali včeraj v Tržiču na posvet v zadevi sodnega preganjanja delavcev, elektrovaril-cev v zvezi z lanskim stavkovnim gibanjem. Ob tej priliki so postavili zahtevo, da vlada razveljavi fašistične norme in zakone, ki so v nasprotju z republiško ustavo, pa so kljub temu še vedno v veljavi in so tudi prvi vzrok za sodno preganjanje delavcev, ki so se ves čas stavke vedli korektno. V primeru, da bi te zahteve ne upoštevali in ne bodo ustavili sodnega postopka, bodo te stranke mobilizirale za obrambo prizadetih delavcev svoje odvetnike Battella, Brandolina, Luz-zatta, Gianquinta in Fortuno, obenem pa bodo mobilizirali tudi vse javno mnenje. ............i im u n n iiiii 1111111111 mi m ■imiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiim nuni UVELJAVLJANJE ROJAKA IZ ŠTEVERJANA Vladimir Klanjšček razstavlja v Novi Gorici Medtem ko razstave novogoriških slikarjev v sosednji Gorici niso tako redek pojav, pa je razstava slovenskega goriškega umetnika v Novi Gorici prava redkost. Zato velja razstavi mladega absolventa slikarstva na pedagoški akademiji v Ljubljani Vladimira Klanjščka posvetiti še toliko več pozornosti. Medtem ko si je v teh dneh mogoče ogledati v avli skupščine občine Nova Gorica razstavo akad. slikarja Apollonia Zvesta, razstavlja Klanjšček ie od 17. t.m. v prostorih Turističnega društva na Delpinovi ulici. V Novi Gorici razstavlja Klanj šček 21 slik v raznih tehnikah Mladi slikar izhaja snovno večinoma iz domačih Brd, saj je doma iz Števerjana. Zelo rad upodablja rastlinski svet, v katerem pa nam daje mnogokrat zaslutiti prav človeške oblike. Drevje, zlasti vrbe. in trta so njegov pogost motiv. Največkrat jih slika gole, brez listja. zgolj rastlinsko ogrodje ali ske- lllllIlllliiillltlillllllllllllllllllliltlllllllllllllllllliliililiiiliHnifiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitllliaiilllllliiiiiiiii OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Pri blagajni je «pozabila» na blago, ki je bilo v torbi Spoznala je resničnost pregovora, da . menili, da bodo z ricinusom K šali domačo besedo z ust P’ ljudi. Danes se pa najde neki tm-piščalko, ki svojo avtoriteto ufP Ija za to, da prepoveduje naši P dini. da bi se med seboj celo ' igrišču pogovarjala v sloveti** jeziku. Danes, leta 1970! Ne moremo si predstavljati-, bi tako stališče nekaterih nogeK nih sodnikov izhajalo iz nekih ločenih navodil. Prav tako P,, tudi ne moremo predstavljati-ko more imeti nogometna ztX*L svojih vrstah sodnike, ki širijo f v športu tako vrsto nestrpnosti-radi katere so, na primer, •'JJ Afriko izključili z olimpijskih Deželni odbor nogometne zato vprašujemo kaj misli zdel kreniti: ali bo ukrepal tako, dti mo slovenski športniki lahko rili na igriščih med seboj Sl sko, ali pa bo še naprej d naravnost nezaslišano ravnanje jih podrejenih, ki uradno pcf dujejo občevanje v jeziku, danes v naši deželi tudi uf<* priznan? (Ulm..IIIIIIIMIIIIIIimitlllllimiimillll""1"" Kardelj (Nadaljevanje s 3. strani) bednih, odvratnih kreatur sto ni nenaklonjena komunizmu- Na sodišču sem zaman vzttf indij, da sem svoje «pri podpisal samo zato, ker so grozili z novimi mukami, sem leto in pol. V državni kaznilnici v — sem se znašel sredi 243 poM*' jetnikov z vseh koncev Jugosi«* Tukaj sem zvedel, kakšne uporabljajo po drugih glavit. — na primer v Zagrebu, mučenje političnih jetnikov vodil šef mestne policije so vendar ga odstavii s tega dar ne zato, ker je mučil di!) Jetnike so privezovali z ^ mi na kavlje v zidu, tako da ^ mogli sesti, na moda pa s°,j privezali opeke. Nekemu štu? g cel teden niso pustili zaspa11- > je zamižal, ga je tajni agent j ril z gumijevko. Do smrti so ‘j čili revolucionarja Djakovic® „ Hečimoviča. V Samoboru bKtol,, greba so leča 1929 tajni ag spanju ubili dva komunista-ška in Mišiča. V Sarajevu s° .jj: ga leta pokončala dva kornUjjLi delavca Baruna in krojača ^ •h ja. krojača V osiješki glavnjačd so skoz okno razmesarjeno, vend*^( vedno živo te'o delavca V Zagrebu je delavec Miod^j y zaužii strup in umrl, medte®’ so ga tepli po podplatih. Toda mar ni dovolj? (KONEC) to te, Sti b* Sv bo in bi bi Sti ni, sai va vi« tn ta VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Doberdob Amunu se jo zdelo, da je sikanje svinčenk, ki je bilo še vse dopoldne precej gosto, malone prenehalo. Le tu in tam je siknilo nad glavo, zdaj od te, potem spet od druge strani, medtem ko strelov samih zaradi neprestane kanonade ni bilo slišati. Kaj ko bi človek tvegal, preskočil tasta dva koraka in rešil Helda. Pomolil je glavo više, da je od strani videl ranjenca, in rahlo zaklical: «Held, Held!» Potem še enkrat, še dvakrat. Res. Heldova prosta roka je odgovarjala, zapestje se je precej močno zganilo. Held je bil še" živ. Amun se je potegnil nazaj v prekop in poklical Rainerja, ki je bil na straži. S pritajenim glasom mu je razložil svoj načrt. Rainer je pozval Almerja iz jame. Toda Almer ni bil te misli. Kraj da je tako in tako ves zelo izpostavljen, Helda bi en sam niti ne mogel spraviti do prekopa. Takih misli je bila tudi večina roja. Zato je bilo treba pospešiti kopanje. Kopali so dalje. Cez dobro uro pa se je pri vhodu pokazal Popovičev mirni obraz. ((Granate pikajo naravnost proti nam!» Njegov glas je bil pravo nasprotje obraza; bil je suh in prazen, kakor vedno, kadar je bal Popovič razburjen. Zdaj ni bila šala. Da izbira kanonada pravo pot do njih, se je poznalo tudi po odmevu zemlje. Mogoče so le še minute, sekunde odmerjene za rešitev Helda. Tedaj se je ograsal Pekol: «Grem po Helda! Kdo gre z menoj?« ((Jaz!« je vse prehitel Kallvoda in že skočil za Pekolom skozi izhod. Vse se je spogledalo, ker je bil Kalivoda znan kot občutljiv, če že ne bojazljiv človek. Zunaj se je jeklena nevihta urno bližala s črnimi koraki zakajene, tuleče pošasti. Skozi ozračje je huškajoče poplesaval en sam oduren, mozeg pretresujoč odmev razbesnelih izstrelkov in kamenja. Sklonjenih hrbtov sta se reševalca plazila po izkopanem prekopu, prvi Pekol, drugi Kalivoda. Segal, ki je bil ravno na vrsti v prekopu ter se je vzdržal le še s skrajnim naporom svojih živcev pri delu, se je začudil. Za kaj več pa ni imel časa, ker sta reševalca planila mimo njega proti Heldu. Tudi on se je mehanično dvignil iz jarka. V prihodnjem hipu pa je zračni pritisk vse tri zagnal nazaj v jarek, iz katerega so skočili. Očem je vzelo vid, v obraz jim je puhnila žveplena toplota. Tam za Heldotn nekje se je razkadila granata. Komaj sta Pekol in Kalivoda dobro zapustila tovariša, so drug za drugim popadali v kaverno Popovič, Segal, Pekol in Kalivoda. Kot bi jih poslal nazaj pritisk bruhajočega žrela. Kalivoda se je držal z obema rokama za usta, iz katerih mu je curljala kri ter se med okrvavljenimi prsti vlivala na tla. «Ali si ranjen?« Vprašanje, ki je bilo popolnoma nepotrebno, mu je zastavil Janoda. Kalivoda ni mogel odgovoriti, le nekaj je hohotal in kimal, potem se je pa sesedel na steno. Hkrati se je kaverna v temeljih zamajala. Okrog nje je neprestano treskalo. Ognjeni pas je dospel do njih. Za trenutek so vsi pozabili na ranjenca, če strop ne vzdrži, če se vdado stene...? Toda to je bila abotna misel. Barfuss se je prvi spomnil na Kalivodo. Bil je za take reči sploh kakor rojen. Že je imel v rokah neko krpo, počenil k ranjencu ter mu začel otirati kri. Potem je pristopil še Segal z velikim zavojem obvez, katerih je nosil s seboj za deset drugih. Kalivoda je Imel neprijetno rano; droben projektil mu je preluknjal desno čeljust, mu izbil nekaj zob in ranil jezik. Stvar ni bila po Barfussovem mnenju tako huda, toda bila je zelo boleča. Kri je močno tekla in Kalivoda ni mogel govoriti, obvezali so ga in mu kolikor mogoče mehko postlali na tleh. Potem Je okrog kaverne razbijalo do noči. Niti straže niso mogli postaviti zunaj, temveč so morali ždeti v brlogu in čakati, da pride, kar ima priti. Naposled so imeli še srečo. Bili so na varnem in dokler strelja artilerija, se ni bilo bati napada pehote. Tudi Kalivoda je imel srečo, ako se pomisli... Da, imel je srečo, da je odnesel glavo. Rana se mu je sicer razbolevala, dasi se je kri ustavila, in že celo uro je neprestano mrmral in vzdihoval. Janodi je začelo tovariševo tarnanje po malem presedati. Ni mogel spati, ker je ležal tik njega. Dvakrat se je že okrenil k njemu, tretjič pa je le zinil: «Kaj boš tarnal, dragi moj! Boš pa jezik malo manj gnal. Poglej Helda!« Na Helda so mislili ves čas. Tega reveža je gotovo razneslo pod nebo. Večina je popoldne prespala, toda ne s tistim sitim, počivajočim spancem, temveč v nekem raztrganem nemiru, ki ga je vsak trenutek pretrgala nespečnost. Tega pa ni bila kriva kanonada, pač pa neki drugi, nemiren občutek; mogoče Kallvodova prisotnost in njegovo tožeče mrmranje, mogoče prevelika izčrpanost, mogoče, mogoče strah pred neznanim... Proti večeru je Štefanič dejal: «Ce kmalu ne dobim kaj mokrega, ne vem, kak® "t Izrekel je nekaj, kar je vse neznosno mučilo. Pe^*J je strašna žeja. Pili pravzaprav že niso, odkar so \ barake pri železnici. Včeraj, ko je še rosilo iz oblak°'> ni nihče spomnil na rjavo brozgo, ki je polzela po w danes bi pili menda tudi to. Občutek gladu je bil veliko * t " neprijeten; zdelo se jim je, da bi glad takoj zginil, & V mogli napiti česa mokrega, ledenega. Zadnjo kapljo s katero je roj razpolagal, je malo prej Segal skuš«1 Kahvodi v grtanec, kar se mu pa ni posrečilo. Jj Oči vseh so se obrnile k Almerju. Ta je to opazil, a 7 ganil, temveč je strmel v tla. Vedel je, kaj gori iz ^ Eno samo veliko vprašanje: Kaj bo...? J' Ker niso dobili odgovora, je Rainer vprašal nara^ «Almer, ali se ti ne zdi, da smo odrezani od naših?11 Namesto Almerja Je odgovoril Palir: «Gotovo smo odrezani! že po tem lahko sodimo, lijan bombardira svet desno od nas, proti vzhodu, slute4 j linilft Tnurm cn ima m r\ 7oVirm1ii4< ____j.ljii ^ linije tam. Temu se imamo zahvaliti, da smo dobili 1® pas kanonade na glavo.« ((Najbrž so naše potisnili nazaj, mi smo pa ostaUj/j daj!« Amunov glas je bil mrzel, prepričevalen. V ga je zadelo nekaj obupanih oči. Barfussove so sijale- * bi hotele reči: Menda si komaj čakal na tol’ Amun * - ni ganil. Nekaj časa so molčali. Zunaj je še vedno divjalo 0 ljevanje jarkov. Zdaj se je prvi predramil Almer: m «In kaj bo zdaj?« Njegov glas je bil slaboten, C «Kaj bo zdaj?« je potrpežljivo odvrnil Demark. f«, stvar: o mraku bo konec kanonade, ponoči bodo spet napadali, in če nas že to noč ne bodo ujeli P® V kot mačke v tem brlogu, potem bomo jutri spet ptd6e.J kanonade. In talko dalje...« (Nadaljevanje 3 1 UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-608 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST letna 2 700 lir polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 — - --—— j---,---------—---------------- i^ui,. — „ tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - M* si 50 lir beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri uSociett Pubbllcitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. -------------------------------------------------------------------------- UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir — vnaprftt/. 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: