Gerkveue zadeve. O. Egidij Trček. Majhen spomenik bi rad postavil s temi vrsticami blagemu možu in zvestemu prijatelju, katerega smo bladni zemlji izročili dne 5. januvarija t. 1. Pokojnik si to popolnoma zasluži, ker je bil goreč duhovnik, vrl narodnjak in izreden gostoljub. Egidij Trček se je porodil leta 1842. v Metliki na Kranjskem; šolal se je v Ljubljani in potem nekaj časa na vseučilišču Dunajskem, ali veselje do dubovskega stanu ga je gnalo v benediktinski samostan v Admontu, kjer je bil posvečen v mešnika leta 1806. Na (iornjem Štajarju je pastiroval na večih mestih, dokler ga ni poslal njegov opat po smrti nepozabnega Korbinijana Lajha leta 1889. na slovenska tla. Postal je župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici. Da-si je živel dolgo let med trdimi Nemci, ven- dar ni ugasnila v njega srcu ljubezen do svojih rojakov in do slovenske domovine. Navzlic tomu se je čutil pri Sv. Juriju nekako nesrefinega in nezadovoljnoga; to pa posebno zaradi pokvarjenosti ondotnega nuroda. Ob ncmSki mpji so do malega sami nemškutarji; torpj žal, da popaueno Ijudstvo. Tu je treba mladoslnega ognja, krepkpga in neustrašenega delovanja in silnega napora. ako hočeš le trohico doseči v narodnein oziru. JNa.š rajnik je to le predobro razvidel; ni se sicer ustrašil nobcnega dela; ali lako žalosten pogled v prihodnjost ga je polrl, ker jo nienil, da ne bode nikdar glpdal sadii svojega truda. Mnogokrat so ga prijatelji tolažili z nadejo, da se izpremenijo naše razmpre, ki so v tem kraju rca lako žaloslne in neprenosne, da bi kar obupal rahločuton človek. Saj ga skoro ni moža, ki bi bil zanpsljiv pri volitvah; zatorej pa so ludi ncmškutarjii do zdaj povsod in vsclej zmagovali. Ranjkega je to silno bolelo in morda pospešilo njegovo smrt, kajli krepkega zdravja itak ni bil. Gostoljubnost njegova je bila znana dalee okrog; gostu svojemu bi bil dal vse, kar je imel, če tudi so bile njegove grnotne razmere zelo skromne. Na postelj smrlno ga je položilo izpolnjevanje dolžnostij svojih; šel jc na izpoved, dasiravno je bil že sam nevarno bolen za šeno. Umrl je mirno. Na jako neugoden dan je bil pogreb, namreč pred praznikom Sv. Treh Kraljev; ni bilo torej pričakovati mnogo duhovnih tovarišev; kljubu temu ga je še vendar spremljalo 15 duhovnikov k večnemu počitku. Došla je tudi njegova sestra gospa Sigljeva, njegova svaka: c. kr. davčni adjunkt g. Sigelj in g. kapelan Kamniški. Rodbina se iskreno zahvaljuje čast. dekanu'Jareninskemu, g. Fleku za krasno nagrobnico in vsem gosp. duhovnikom, ki so skazali ranjkemu zadnjo čast. Jaz pa kličem s solznimi očmi: l>og daj temu blagemu srcu in zvestcmu prijatelju večni mir in pokoj! Grnogorski. Spomin vrlemu možu. Dne 9. januvarija t. 1. izrouili smo na Križevskem mirodvoru materi zemlji telesne ostankc Franca Horvala, bivšega kmeta v Bunčanib. Ker jo bil ranjki mož, da so mu rcdki enaki, mislim v nastopnih vrsticah podati kratek popis njegovega delovanja, da izvejo cenjeni bralci »Slovenskega Gospodarja« po širni Sloveniji, kako se je zaeelo, razvijalo in teklo življenje možu, k'i je zaslužil, da se postavi drugim v izglod in posneino, njemu samemu pa se ohrani s tem borni spominck. Pokojnij je bil rojen leta 1828 pri !Sv. Križu na Murskem polju, obiskoval je tamošnjo Ijudsko Solo in po letih postal prav priden krščanski mladenič. Ako bi prišel, spoštovani bralec, pred kakimi 4fl leti v Križevsko cerkev k popoldanski službi božji, slišal bi tam, da duhovnik izprašujejo iz lece mladino katekizem. Pri ti priliki bi gotovo tvojo pozornost na-se obrnil mladenič, kakih 20 let star, ki je stal tam pri oltarju sv. Sebastijana, kajti ta je odgovarjal najbo glasno in na vsako vprašanje, da so tako rekoč vs drugi le samo za njim govorili. In tega mladeniea bi ti na vsak način hotel poznati, toraj vprašaš nekoga po njegovem imenu, odgovorilo se ti bi: to je Ivanov Franček; ta Franček pa ni nikdo drugi bil, kakor naš pokojnik. In kaj misliS, zakaj so mladeniča nazivali z drobnim imenom Franček, je-li bil morda tako majhne postave? Nikakor; bi je srednjc in trdne rasti, zmirom rudečih lic. To drobno ime so mu le nadjali zavoljo njegove krotkosti in po hlevnosti, on je bil yedno vedrega in veselega liea, \ vsakim pri.jazen, vsakemu postrežen, z eno besedo bi je v resniei izglcd krSčanskega mladeniča. Ivanov p' so mu rekli zalo, ker so njegovo rojstno hižo po do; mače navadno tako nazivali, po krstnem imenu njegovib prednikov. Okoli leta 1855 so je pokojni oženil v Bunčane in tu je pokazal, da iz vrlega mladeniča postane tudi vrl mož, izgleden gospodar in priden oea. Dobil je njemu enako pridno kršeansko udovo za ženo. Našel je četiri otroke s prejšnjim možem in njemu samemu je Bog troje izročil. Med temi on ni delal nobene razlike; on je za oboje po očetovsko skrbel, vse lepo krščansko izredil, kar se kaže v tem, da so postali. vsi pridni in spoStovani gospodarji in gospodinje. Vso to pa je zamogel storiti, ker je res izgledno in varčno gospodaril; njemu ni bilo nikdar vreme preslabo ali delo preuborno, da bi on za-nj ne prijel. Poleg tega pa ni zaničeval vesele družbe in v sredi svojih sosedov ali dobrih prijateljev je bil prav šaljiv; zrairom je vedel kako povedati in tako tovarišc pošteno kratkoeasiti, kar ga je vsem priljubilo. (Konec prih.) Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Ropert nad Laškim 5 fl. 12 kr., Središče 7 11. 2 kr. Svetinje 3 II., Sv. Nikolaj pri Orniožu 7 fl. 62 kr., Sv. Lenart v Slov. gor. 5 fl., Sv. Bolfank pri Bišu 16 fl. 50 kr., Hajdina 16 fl., Sv. Vid pri Ponkvi 25 11., Makole 45 fl., Studenice 4 fl. 38 kr., Sv. Jurij v Slov. gor. 13 fl., Galicija 5 11., Skomre 7 II. 50 kr., Sv. Ana v Slov. gor. 13 fl. 10 kr., Šmarije 5 fl. 50 kr., Celje 13 fl., Prevorje 2 fl., Vitanje 9 fl. 50 kr., č. g. J. PlaninSek 1 fl., Zitale 12 fl. 30 kr., Sv. Ožbalt 2 fl.