Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 2 Knjige Vilko Klepec, Mikulov vrag in Polšji možic so opazno dejanje v slo- venskem založništvu, saj so izšle v njegovi razpoki – s samozaložništvom nasičeni regiji Kočevskega, kjer je nuja takojšnje javne prezentacije (za)pisane besede, vstale iz notranjega nemira, sama zase argument za književno kvali- ficiranost. Že desetletja na Kočevskem ni izšla leposlovna knjiga v skladu s standardi založniškega sistema ter v soodvisnosti s širšim poljem književ- nosti, zdaj pa to prakso izvaja Zavod Putscherle iz Stare Cerkve. Programski okvir Zavoda Putscherle je razisko- vanje in ohranjanje lokalne kulturne dediščine in združuje raziskovalno, pedagoško, umetnostno ter širšo kul- turno dejavnost. V tem okviru se vrši produkcija številnih formatov, značil- nih za kreativni sektor industrije, med njimi filmov, knjig in razstav. Tukaj ocenjene knjige so izšle leta 2021, obremenjene s sistemom finan- ciranja, ki je omogočil literarno ustvar- janje zanje. Pridobljena sredstva iz projekta Junaki skrivnostnih gozdov, ki financira obravnavo pripovednega izročila na območju občin jugovzhodne Slovenije in se napaja iz sredstev EU za razvoj podeželja, so usmerila vsebino literature v njih. Zaradi izvira financi- ranja knjig tudi ne preseneča, da je nji- hova vsebinska struktura kompozitna: literarnemu besedilu z ilustracijami sledijo zgodovinska, etnografska, ge- ografska in naravoslovna pojasnila. V Polšjem možicu, ki je dodatno zazna- movan kot Medvedu prijazna knjiga (blagovni znak za promocijske izdelke, ki ga podeljuje medovarstveni med- narodni projekt Life Dinalp Bear), so objavljena še priporočila za ustrezno vedenje v gozdu. Decembra 2022 je bil ponatisnjen in preveden v nemški jezik. To, da je literatura v opisanih stegah, sicer ne bi bila posebnost, vredna pod- črtanja, saj v slovenskem jeziku mrgoli stvaritev, ki poudarjeno kažejo, da so jih omogočili projekti kulturnih in drugih politik. Prednost v knjigah objavljenih dopolnil pa je ta, da je vzporedno ob- javljena literatura zaradi njih razbre- menjena sholastične didaktičnosti in se lahko samostojno vklopi v književnost. Pričakovati je, da bodo knjige tržniško beneficirale tako iz klasične distribucije v knjigotržnem sistemu kot iz dejavnosti v projektih, v katere so finančno vpete, kar utegne knjige potisniti v roke večje- ga števila kupcev in/ali bralcev, kot pa bi jih uspevale dosegati brez tega. Besedila v knjigah Vilko Klepec, Miku- lov vrag in Polšji možic so namenjena otrokom, to je bralstvu, ki ga na Koče- vskem nagovarja dobrih devet desetin vseh knjig, izdanih v regiji. Za avtori- co naštetih besedil Anjo Moric, dok- torico znanstvenih ved, politologinjo OCENE Ocena knjig Anje Moric Vilko Klepec, Mikulov vrag in Polšji možic JIS_2_2023_FINAL.indd 195 JIS_2_2023_FINAL.indd 195 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30 196 Ocene in etnologinjo, to niso njeni prvenci na področju leposlovja, ne avtorski ne založniško-uredniški, saj je leto pred tem prvenec že izdala na isti način. Gre za slikanico Čebelarske domislice Jurija Jonkeja. Prvenec Moricove in vse tri knjige iz leta 2021 je ilustrirala Barbara Koblar, gradbena tehnica, ki se je že predtem izkazala s kvalitetno književno produkcijo, v tem primeru pa poleg likovnega urejanja poskrbela za tri različne likovne podobe ilustracij, izmed katerih so tiste v Polšjem moži- cu stilsko najbolj bazične, a stripovsko komunikativne, one v Vilku Klepcu pa kompozicijsko najbolj kompleksne, atmosfersko razgibane in izrazno večplastne. V ilustracije v Mikulovem vragu so integrirani elementi (foto)do- kumentarnega značaja, v glavnem pa so monomotivne, skorajda vinjete. Obrav- navane tri knjige povezuje enotna gra- fična izvedba. Podnaslov knjige Mikulov vrag je Vra- golije iz Kostela. Skozi niz dvanajstih pripovednih miniatur sledimo mozaiku dogodivščin osebe iz ljudskega izroči- la, po kateri je naslovljena knjiga, ki pa ji je Moricova v svoji literaturi do- delila fiktivno usodo po lastni zamisli. Ko opisuje, kako Mikulov vrag nagaja Kostelcem in vmes malo še sebi, Mo- ricova izpisuje govorico, ki obstaja v napetosti med deskripcijo objektivnega opazovalca in liričnostjo doživljajsko- sti – slednje poudarja ritmika kratkih stavkov, ki jih uporablja, saj je mesto- ma poetična. Jukstapozicija besedila in ilustracij ustreza vživetvenemu načinu branja, ki ga založniki pričakujejo od precej mladih bralcev; težišče samega razbiranja pomena je namreč v sooče- nju s podrobnostmi risbe, in ne toliko v dojemanju literature. V zadnjih treh miniaturah, ki so nekoliko daljše, pa v ospredje stopi zgodba, ki meri na po- ustvarjanje ljudskega pripovedovanja. Knjiga Polšji možic je podnaslovljena z Zgodba iz kočevskih gozdov. Enovito besedilo je pridobilo s tem, da ni bilo založniško vkleščeno v normative za najbolj ustrezne dolžine besedil za do- ločeno starostno skupino bralcev. Mo- ricova je lahko prosto razvila epskost svojega upovedovanja. Uporabila je nekoliko vzneseno govorico, ki čisto na koncu postane rahlo melanholična. Zu- najnormativnost je koristila tudi ilustri- ranju, ker v tej knjigi slikovno mestoma razvije svojo fabulo znotraj posamezne ilustracije, mestoma pa učinkuje vzaje- mnost grafične postavitve besed in risb. Polšji možic je sicer pripovedna figu- ra, ki jo je na Kočevskem v književnost leta 1931 zanesel Wilhelm Tschinkel, ko je opisoval folkloro Kočevarjev (tj. nemškega dela prebivalstva), in je v tej figuri utelesil, kar človek opaža pri pol- hih in si ne zna razložiti. Njegove pri- povedi je leta 2004 ponatisnila Založba ZRC in jim dodala slovenski prevod. Moricova je Polšjemu možicu dodeli- la še vlogo promotorja gozdov. V njeni zgodbi se vmešava v življenje živali, ki imajo človeške lastnosti in človeku podobno kulturo. Med njimi so polhi, ki jim polharji strežejo po življenju in s tem namenom uničujejo gozd. Moricova vpelje logične povezave med polholovom in tradicionalnim nači- nom reševanja zdrah v človeški družbi, se zavzame za spoštovanje prastarih modrosti, izpostavi moč skupne volje in ravnanja, polhov pa navsezadnje le ne povzdigne iz položaja žrtev. Polšji možic jih povede, da se umaknejo tja, JIS_2_2023_FINAL.indd 196 JIS_2_2023_FINAL.indd 196 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30 197 Ocene kamor polholovska oz. človeška noga nasploh nima vstopa – v pragozd. Ker se s polhi umaknejo tudi druge živali, ki niso neposredno ogrožene, Mori- cova v poanti svoje zgodbe uveljavi solidarnost. Knjiga Vilko Klepec je nadnaslovlje- na Kako je volkec Vilko postal junak in posvečena geografskemu območju Osilnice. V njej si je Moricova zadala več nalog, kot pa v Mikulovem vragu ali v Polšjem možicu. Zoperstavila se je stereotipnim predstavam o živalih, ustvarila zrcaljenje na osi pripovedo- vanja o pripovedovanju, orisala model moralnega zgledovanja, prikazala iz- gradnjo sebstva skozi preizkušnje na potovanju po neznanem in poveličala emancipatoričnost priznanja posame- znika v njegovi izvorni skupnosti. V Vilku Klepcu se pojavijo hrvatizmi – sicer značilnost v vsakdanjem govoru prebivalcev Osilniške doline. Moricova v tej knjigi epskost pripovedovanja do- sega z nizanjem hitropotezne shematič- nosti, kar literaturo v njej po eni strani naredi bolj privlačno od Polšjega moži- ca zaradi večje narativne dinamike, po drugi pa z izjemo glavnega junaka liki v zgodbi izgubijo globino osebnosti, kakršno imajo v Polšjem možicu. V vseh treh knjigah je opazen razvoj specifičnega književnega glasu Mori- cove. Analitično koreninjenje fabule v lokalni kulturni dediščini ves čas osta- ja očitno. Avtorski pogum oblikovanja pripovedk narašča od knjige do knjige. Naracija je povsod linearna, napre- duje s stopnjevanjem ter se zaključi s preobratom. Prevladujoča kompozi- cijska tehnika je zgoščenost dialogov. Kot izhodišče literarnega ustvarjanja se kaže struktura sveta, ki nastopa kot obečloveška in pooblašča za lastno iz-pisovanje za razvidnost v labirintu časa in prostora. Literarni slog je naj- bolj enoten v knjigah Vilko Klepec in Polšji možic. Knjigi povezuje tudi po- anta, da ni dosežen želeni cilj, ampak je nadomeščen. Glavni junaki vseh treh knjig so literarni liki, ki jih preizkuša usoda. V literaturi Moricove je najbolj izrazita volja ubesedovanja moralič- nih sporočil, kar sicer izvaja decentno, vendar osredotočeno, brez tekstološke razvejanosti. Najbolj izdelana v njeni literaturi je perspektiva na individual- nost, ki je naivna, izgubljena, odvisna od arbitrarnosti, hlepeča po avtoritativ- nosti; toda ta perspektiva ni izvirna, pač pa jo je glede na literarni kontekst, ki ga je pritegnila Moricova, mogoče pove- zati s tradicijo velikih besedil evropske književnosti, v kateri človeka izigra- vajo sile, ki ga presegajo. Knjige Vilko Klepec, Mikulov vrag in Polšji možic bralca prepričajo, da je načitanost mo- gočen izvir volje za literarno ustvarja- nje in njegova solidna utemeljitev. Zato velja opozoriti na razmerje li- terarnega in folklornega žanra v teh treh knjigah. Če je folklorni žanr ne- kaj subliterarnega, iz česar literatura črpa, da bi se obnavljala (J. Šklovski), žanri vseh vrst predstavljajo skupen literarni podsistem (D. S. Lihačov). Moč folklornega je v tem podsistemu odvisna od tega, ali dosega vsesplošno človeško skupnost (M. Stanonik), torej ne nujno le bralce. Sila doseganja ob- čestva je svetovni nazor, ki ga ponuja žanr. Moricova v svojih besedilih spaja dva historično raznorodna nazora: na strani folklore so misli iz tradicije, ki danes živijo kot nepovezani fragmenti, saj se zunaj književnosti le (še) prilo- žnostno srečujejo z vzorci življenja in JIS_2_2023_FINAL.indd 197 JIS_2_2023_FINAL.indd 197 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30 198 Ocene nimajo velikega vpliva na duha družbe; na drugi strani je njen aktualni avtor- ski splet psihološke mreže pripovedi in moralnih vrednot v njej, ki nastopa kot oseben, dokler se ne izkaže njegov ži- vljenjsko-družbeni vpliv, oz. je najprej literaren, z možnostjo, da doživi upo- rabo v vsakdanjosti. Dodati je treba, da Moricova v svoje pripovedi poleg folklornega vpleta še etnološko: govori o izginulih poklicih in običajih, tradici- onalnih jedeh in pijačah ipd. Četudi je jasen namen knjig obuditi za- nimanje za nekdanje oz. folklorno, je folklorno v tem primeru vendarle bolj sredstvo za posredovanje literarnega kot pa predlagani življenjski vzorec. V njenih besedilih se folklorni žanr vdaja literarnemu. So nekaj enkratnega, po- sebnega, njihovo avtorstvo je samosvo- je, žanr je v tem primeru umeten izde- lek (A. Jollés), torej na literarni strani podsistema žanra. Prav po tem lahko prepoznamo Moricovo kot književni- co. Kljub zunajliterarnim vzrokom za nastanek, svoje knjige prepušča prej književni skupnosti kot pa vgraditvi v vsakdanjost družbe: te knjige ljudi po- vezujejo kot bralce, in ne kot soustvar- jalce upovedanega žanra. Folklorno v literarnih besedilih v knjigah Vilko Kle- pec, Mikulov vrag in Polšji možic opra- vlja delo navdiha za avtorsko prozo. Lela Angela Mršek Bajda JIS_2_2023_FINAL.indd 198 JIS_2_2023_FINAL.indd 198 18. 09. 2023 14:19:30 18. 09. 2023 14:19:30