Poitnina plačana v gotovini
Stav. 88.	V	Ljubljani,	torek	18.	aprila	1939.	Leto	IV
28. aprila - Hitlerjev odgovor na Rooseveltove mirovne predloge
London, 18. aprila, o. I* pisanja angleškega tiska je razvidno, da vsa Evropa in svet pričakujeta, kakšen odgovor bosta na Rooseveltove mirovne predloge dala Hitler in Mussolini. Sprva je v Angliji in drugod prevladovalo mnenje, da Hitler sploh ne bo z ničemer posvetil pozornosti temu vabilu. V nedeljo pa je bila v Miinchenu važna, večurna seja narodno socialističnih prvakov pod Hitlerjevim vodstvom. Zvečer je Hitler imel dolg telefonski razgovor g predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Nemški tisk je od nedelje dalje zavzemal do Rooseveltovega koraka vse ostrejše stališče. Govoril je o nesramnosti te spomenice in zlasti napadal odstavek, kjer Roosevelt navaja države, glede katerih naj bi se Nemčija in Italija obvezali, da jih vsaj deset let ne bosta ogrožali. Iz razburjenja nemškega pisanja v nedeljo, včeraj in danes je po sodbi angleških političnih krogov
razvidno, da bo Nemčija Rooseveltovo mirovno vabilo odklonila, če se Italiji, ki je glede teh vprašanj previdnejša, ne posreči pregovoriti nemških vodilnih ljudi, naj Rooseveltovega predloga no zavrnejo kar v naprej, marveč naj se raje spuste v pogajanja, s čimer bi Italija in Nemčija izpodbili neizogibni očitek, da oni ne marata miru, če bi Rooseveltu odgovorili ne. Posvetovanja med Italijo in Nemčijo se v tem smislu nepretrgoma nadaljujejo.
Hitler bo Rooseveltu odgovoril — kakor pravijo v imenu Nemčije in v imenu Italije — dne 28. aprila, ko je sklican nemški državni zbor na izredno sejo. Zdi se. da bo Hitler tedaj povedal nemške zahteve glede Gdanska in italijanske zahteve do Francije ter izjavil, da se bosta Nemčija in Italija skupno borili za uresničenje teh zahtev.
»Times« poluradno glasilo angleške vlade prinaša danes uvodnik, v katerem pravi, da bi bilo vsako ugibanje po Hitlerjevem odgovoru neprevidno. Ni si mogoče misliti, da bi Nemčija in Italija mogli prevzeti nase odgovornost, da nočeta svojima narodoma in svetu prihraniti vojnih grozot, ko se jima nudi prilika, da lahko z mirnimi posvetovanji uresničita vse svoje upravičene politične in gospodarske zahteve. Angleška in ameriška vlada sta pripravljeni na vsa pogajanja za zagotovitev miru. Če ima Hitler kake stvarne pozitivne predloge za angleško ljudstvo, jih bo Anglija sprejela in dokazala a tem svoje razumevanje.
Nekateri angleški listi se prinesli tudi vest, ds se bosta še pred Hitlerjevim govorom dne 28. aprila sestala Mussolini in Hitler na končni posvet gled skupnega odgovora Rooseveltu.
Pomorske vo ne sile na Sredozemlju
«	London,	18.	aprila.
>Daily Telegraph« prinaša zanimivo primerjavo o razmerju pomorskih vojnih sil, ki bi se v bližnji bodočnosti utegnile srečati na Sredozemskem morju. Na eni strani te primerjave sta francoska in angleška vojna mornarica, v kolikor bi ju ti dve državi lahko imeli ob nevarnosti na Sredozemskem morju, na drugi strani pa nemška in italijanska mornarica. Sile obeh skupin bi bile v številkah naslednje:
Anglija in Francija:
4	bojne ladje s povprečno tonažo po
30.000 ton, 2 bojni ladji po 22.000 ton, dve ladji nosilki letal, 10 oklopnih in 9 lahkih križark, 64 rušilcev, 8 torpedovk, 48 podmornic in 6 motornih torpednih čolnov.
Italija in Nemčija:
2 bojni ladji po 23.600 ton, 3 oklopnice po 10.000 ton, 7 težkih in 18 lahkih križark, 59 rušilcev in 70 torpedovk, 110 podmornic in 50 motornih torpednih čolnov.
Nemčija nima na Sredozemskem morju nobenih oporišč za svojo mornarico in bi morala iskati zavetja v italijanskih lukah in v španskih oporiščih v Terrolu, Cadixu in Cartageni, ki pa so vsa v zelo slabem stanju.
V	Gibraltar so priplule včeraj popoldne tri francoske križarke s skupno tonažo
76.000 ton ter Še trije rušilci. Tako je zdaj priplulo v zadnjih 24 urah v gibraltarsko pristanišče skupno 13 francoskih vojnih ladij.
Ko se zdaj mudi 13 francoskih vojnih ladij v Gibraltarju, je vse angleško sredozemsko brodovjp pri Malti in v okolici. Le manjše število angleških vojnih ladij je v Gibraltarju, po večini rušilci, katerih ooo-rišče je Gibraltar.
Madiarskigmnistrskf predsednik in zunanji minister v Rimu
Rim, 18. aprila, o. Davi ob 8.25 sta 6e pripeljala na uradni obisk v Rim madžarski ministrski predsednik Teleky ter zunanji minister Czaky e spremstvom. Na postaji sta ju sprejela predsednik italijanske vlade Mussolini in grof Ciano s številnimi italijanskimi političnimi odličniki. Po pregledu častne čete sta madžar. gosta odšla pred postajo, kjer eo bli postavljeni oddelki fašistične mladine, ki .je manif otirala njima na čast Teleky in Czaky 6ta se s postaje odpeljala v spremstvu Mussolinija in Ciana v vilo »Madamc, kjer bosta med svojim obiskom bivala v prostorih, ki eo do včeraj 6lužili maršalu Goringu ob njegovem bivanju v Rimu. Madžarska državnika bosta imela danes in jutri več posvetov z Mussolinijem in grofom Cianom. Pri razgovorih bodo pretresli vsa vprašanja, ki se tičejo Madžarske in Italije v spremenjenem evropskem političnem položaju.
Vlada Južnoafriške unije je poslala močna policijska ojačenja v bivšo nemško Južnozahodno Afriko, ki je po vojni 'pod njeno upravo, ker se tam boje nemirov s strani nemških na-selnikov.
Romunski zananji minister potuje k Hitlerju
Razgovori v Berlinu bodo veljali stališču Romunije do angleško-francoske obrambne zveze
Berlin, 18. apr. o. Romunski zunanji minister Ga-fencu bo dospel danes na uradni obisk v Berlin in bo jutri dopoldne sprejet pri Hitlerju, ld je zaradi tega obiska prišel v Berlin prej kakor je nameravat Po sprejemu pri Hitlerju bo uradni obisk romunskega zunanjega ministra končan, vendar bo Gafencu ostal v Berlinu še zasebno in se bo udeležil slovesnosti ob Hitlerjevi 50-letnici.
Razgovori, ki ph bo romunski minister _ imel S nemškim zun. ministrom Ribbentropom in s Hitlerjem, bodo veljali nedavni izjavi o angleški pomoči za Romunijo. Nemčija namerava pri tej priliki zahtevati od Romunije, da Romunija razmerja, ki je nastopilo, med njo in med Anglijo po tej izjavi, ne sme spremeniti v kako dvostransko pogodbo ov zaemni pomoči, po kateri bi bila tudi Romunija obvezana pomagati Angliji ob vojni z Nemčija Po nemški želji naj bi Romunija na angleško izjavo odgovorila samo, da rada sprejema sleherno jamstvo za svoje meje, ki ga p ponudi katerakoli država. Romunija ne bo zavrnila nobene take ponudbe. Zavrača pa vsako misel na kak odstop svo-
jega ozemlja, naj bi zato posredoval kdorkoli.
Obisk romunskega zunanjega ministra v Berlinu, naj bi torej preprečil, da Romunija stopi v francosko angleško obrambno zvezo. Ker pa bo Gafencu iz Berlina potoval še v Belgijo, v London in v Pariz na podobne obiske, ni mogoče reči ali se bo Nemčiji posrečilo pridobiti Romunijo za svoje želje ali ne.
Varšava, 18. apr. Romunski zunanji minister Gafencu je včeraj potoval skozi Poljsko. Ministru Gafencu je žel nasproti do Krakova poljski zunanji minister Beck in sta tako oba ministra imela priložnost za prijateljski razgovor med vožnjo iz Krakova do Katovic.
Nepričakovani sestanek poljskega in romunskega zunanjega ministra je zbudil veliko pozornost na Poljskem in drugod po Evropi Menijo, da bi ta sestanek utegnil imeti pomembne posledice glede bodočih razgovorov med Poljsko in Romunijo in glede odnoša-jev med Romunijo in Madžarsko, ki naj bi po angleški želji sklenila ožjo obrambno zvezo proti nemškemu prodiranju.
Pred novimi dogodki v Španiji?
Obsežne vo.aške priprave v Gibraltarju in na Španski strani
Pariz, 18. aprila, m. Francoski politični krogi z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov na Sredozemskem morju. Po zadnjih poročilih se Francija in Anglija z vso vnemo pripravljata pri Gibraltarju. Povod za te priprave je poleg odhoda nemške mornarice v španske vode, dala tudi okrepitev španskih garnizij okoli Gibraltarja in v Maroku. Zaradi tega sta Anglija in Francija izdali najstrožje ukrepe za zaščito Gibraltarja. Zdi se, da Francija z vso pozornostjo gleda tudi na Maroko. Včeraj sta prispeli v Gibraltar tudi dve veliki francoski bojni _ ladji-križarki ter več torpedovk, med njimi tudi pred nedavnim izdelana križarka »Terrible«.
Madrid, 18. aprila, o. Velika proslava zmage, ki je bila sprva določena za 2. maja, bo po sedanjih poročilih 15. maja, Na njej bo sodelovalo pol milijona mož. Po paradi bo general Franco imel velik govor, v katerem bo uradno oznanil, da je vojna končana. Po 15. maju naj bi tudi začeli odhajati tuji prostovoljci iz Španije.
General Franco je včeraj imel v Sevilli govor, v katerm je v glavnem očrtal bodočo politiko nove Španije, ko je dejal:
»Španija se je pokazala vsemu svetu v pravi luči in zavzela v Evropi mesto, ki ji gre. Danes je Španija spoštovana in na njeno besedo vsi
Za Hitlerjevo 50 letnico bodo vojaške parade tudi po vseh večjih čeških mestih.
Nemški protektor Neurath je včeraj uradno obiskal češkega predsednika dr. Hacha.
Hitler se je včeraj udeležil manjših vojaških manevrov na Zgornjem Avstrijskem.
Mussolini je včeraj še enkrat sprejel albansko odposlanstvo v prisotnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Na sestanku so razpravljali o pogodbah, ki jih bosta sklenili Italija in Albanija. Albanski predstavniki 60 ponovno izjavili voljo albanskega naroda, da udano in lojalno sodeluje v velikem okvirju cesarstva s fašistično Italijo.
Drugi sestanek predsednika vlade z dr. Mačkom včeraj v Zagrebu
Razgovori za sporazum se bodo nadaljevali konec tedna
Zagreb, 18. apr. Včeraj ob 9 dopoldne eo se v Danski palači v Zagrebu nadaljevali razgovori med predsednikom vlade Dragičem Cvetkovičem in hr-vatskim voditeljem dr. Mačkom Za razgovore je vladalo v Zagrebu in po vsej državi silno zanimanje. Po sestanku sta predsednik vlade in dr. Maček sprejela časnikarje in jim izročila naslednje uradno poročilo:
»Predsednik kr. vlade Dragiia Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta na današnjem sestanku postavila svoje predloge za stvarno rešitev hrvaškega vprašanja in dosegla soglasje v tem, da te predloge prouče na obeh straneh in da M bosta ** ta teden spet sestala in nadaljevala z razgovori.« . Predsednik vlade je sinoči odpotoval v Belgrad, kamor je dospel davi.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik
senata dr. Anton Korošec in promet, minister dr. Spa-ho so v nedeljo šli na izlet v Rogaško Slatino, kjer so ostali do opoldne. Iz Rogaške Slatine so ae odpeljali v spremstvu bana dr. Natlačena v Celje, kjer so prisostvovali letn. občnemu zboru ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja. Po kosilu v Celju so se odpeljali ministri preko Šmarja pri Jelšah v Ljubljano. Po večerji v hotelu Union v Ljubljani sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in prometni minister dr. Spaho odpeljala na postajo. Predsednik vlade se je odpeljal v Zagreb, prometni minister pa v Belgrad. Na postajo so predsednika vlade in prometnega ministra spremili predsednik senata dr. Korošec, gradbeni minister dr. Krek, ban dravske banovine dr. Natlačen ter številni prijatelji, Predsednik vlade Cvetkovič in prometni minister dr. Spaho sta odpotovala iz Ljubljane ob 22.
pazijo. Zasluga za to gre naporom njene mladine. Španija ima pod orožjem milijon mož. Glavna naloga je zdaj obnova države, da postavi vse tisto, kar je porušeno, da utrdi svoje mesto in da bdi nad svojo častjo in slavo. S trajnim delom bomo skovali nov imperij in tako izpolnili nalogo, ki so nam jo zapustili naši predniki.«
V	zvezi s tem govorom trdijo, da bi Španija utegnila v kratkem zahtevati od Anglije vrnitev Gibraltarja, češ da je angleška oblast nad tem predelom Španije nezdružljiva z narodno častjo in ponosom.
Svet odgovar a na Rooseveltovo mirovno vabilo
Nemčija:
Nesramna in pretkana spletka, predrzno vmešavnaje Amerike v evropske zadeve, Rooseveltova reklama za zopetno izvolitev. Hitler bo na ta novi poskus obkoljevanja in kratenja nemških pravic odgovoril ne Rooseveltu, marveč ameriškemu ljudstvu.
Italija:
Sprva obzirna zadržanost, pa številnih razgovorih med nemško in italijansko vlado pa napadi nekaterih listov s podobnimi očitki kakor v nemškem tisku. Smisel Roo-sevltave spomenice je v tem, da se ohranijo krivice versajske mirovne pogodbe in da se prepreči obnova Evrope po pravičnih zahtevah Italije in Nemčije.
Anglija:
Zadnja pot, ki bi mogla preprečiti polom, ki grozi svetu.
Združene države:
Splošno zadoščenje, celo pri nasprotnikih Rooseveltove politike, če Nemčija in Italija Rooseveltovo vabilo odklonita, ju bo predsednik lahko ožigosal kot rušilkt miru in kot napadaiki.
Jugoslavija:	*
Splošno odobravanje, pomešano z ne-zaupnostjo, da bi ta poskus imel zaželjtni uspeh.
Madžarska:
Resen in potreben opomin evropski vesti.
Poljska:
V načelu vsa javnost odobrava Rooseveltov korak, a se sprašuje, kako bo nanj odgovorila Nemčija.
Turčija:
Roosevelt je storil pogumen korak, ki naj naredi konec neznosni negotovosti.
Romunija:
Upanje na mir, ker baata Nemčija in Italija zdaj morali povedati svoje stališče.
V ostalem svetu splošno odobravanje in
hvaležnost.
Vesti 18. aprila
General Franco je poslal v imenu španskega prebivalstva papežu Piju XII. zahvalo za nedeljsko poslanico sv. očeta španskemu narodu ob koncu vojne. General Franco pravi v svoji zahvali, da bo prva naloga nove Španije ob-v novitev verskega življenja in katoliškega reda. češkoslovaški oddelek na svetovni razstavi v New-yorku bodo odprli zadnjega aprila, ker je vodstvo razstave zavzelo do ČSR enako stališče kakor ameriška vlada in ne prizna nemške zasedbe. Komisar češkoslovaškega oddelka je že pred nekaj tedni dobil povelje nemške vlade, naj vse razstavne predmete izroči nemškemu poslaništvu, a tega ni storil. Tri stvari so potrebne za zagotovitev miru v Evropi: obvezna vojaška služba v Angliji, 5000 novih letal v Franciji in takojšnja sprememba zakona o nevtralnosti Združenih držav — pišejo nekateri francoski listi.
Ge bi milijoni mladih Nemcev in Italijanov, ki jih v primeru vojne čaka smrt, imeli besedo
o	vojni in miru, bi bilo to vprašanje kmalu rešeno tako, kakor si želi vse človeštvo — razglablja francoski poslanec in bivši večkratni minister Frossard v svojem glasilu »La Justice«.
0	vojaškem pomenu zasedbe Albanije po Italiji, zlasti z ozirom na našo državo, je napisal zanimiv članek angleški admiral Usborne, veliki strokovnjak za balkanska vojaška vprašanja, ki je pred kratkim imel tudi v Ljubljani predavanje o angleški vojni sili. Ameriški zavod za javno mnenje je izvedel med ameriškim prebivalstvom glasovanje o bojkotu za nemško uvoženo blago. Za bojkot se je izrazilo 65% ljudi proti njemu pa 36. Decembra je bilo razmerje 60% proti 39%, oktobra 1938 pa 56% proti 44%. 78% Ameri-kancev pa se je izreklo tudi za močno zvišanje carin na nemško blago.
Turčija bo prevzela vodstvo balkanskih držav v odporu proti nemško italijanskemu prodiranju, napoveduje angleško časopisje ob pogajanjih, ki potekajo med angleško in turško vlado te dni.
Vojvoda in vojvodinja Kentska sta spet odložila napovedano službeno potovanje v severno Irsko, ker jima je tako svetovala severnoirska vlada zaradi nevarnega delovanja irskih teroristov.
Nemška vlada je izgnala iz Berlina dopisnika londonskega dnevnika >News Chronicle«, Ilarri-sona, češ da se je pregrešil t neugodnim poročanjem o nemških razmerah in o nemških načrtih. Dopisnik bo moral zapustiti Berlin v osmih dneh.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je sinoči priredil slovesno večerjo na čast albanskemu odposlanstvu, ki je prineslo italijanskemu vladarju albansko kraljevo krono. Pri večerji je bilo izrečeno več vzpodbudnih napitpic o bodočem razvoju Albanije pod italijanskim varstvom.
Na slavnosti ob Hitlerjevi 50 letnici je nemško zunanje ministrstvo povabilo iz Jugoslavije poveljnika našega letalstva generala Jankoviča, inšpektorja državne obrambe generala Lukiča, prvega podpredsednika jugoslovanskega Autokluba dr. Jankoviča, prvega podpredsednika Aerokluba ing. Sondermajerja, in predsednika Mladinske JRZ dr. Bojana Pirca.
.Maršal G or ing je včeraj popoldne odpotoval iz Rima, ko so se od .njega poslovili na postaji grof Ciano in razni drugi fašistovski dostojanstveniki.
Tri nemške vojake so ubili blizu 'slava na Češkem. Nemške oblasti so zar. tega zaprle pri najuglednejše meščane kot talce, dokler ne najdejo storilcev. Če se to ne bo posrečilo, bodo ti triie postavljeni pred vojno sodišče
Švicarji so zelo veseli Rooseveltovega pisma Hitlerju in Mussoliniju, čeprav ima Švica uradna zagotovila nemške in italijanske vlade, da bosta spoštovali njeno svobodo in neodvisnost. Albansko fašistovsko stranko pod italijanskim vodstvom bodo začeli ustanavljati takoj. Vest
o	ustanovitvi stranke je med Albanci vzbudila veliko navdušenje, kakor poroča albanska uradna agencija.
Vse južnoameriške države razen treh najmanjših so sporočile predsedniku Rooseveltu, da se z navdušenjem pridružujejo predlogom, ki jih je poslal Hitlerju in Mussoliniju.
Nemška vlada bo protestirala na Švedskem in na Finskem zaradi utrjevanja Alandskih otokov, češ da Švedska in Finska s tem ogrožata varnost Nemčije...
Včeraj so v Bukarešti slovesno začeli novo letalsko zvezo med Bukarešto, Belgradom in Rimom.
Šport v zadnji minuti
Finski olimpijski lahkoatletski kandidati ie trenirajo! Za prihodnje olimpijske tekme, ki bodo leta 1940. na Finskem v mestu Helsinki, se finski olimpijski lahkoatletski kandidati že vestno pripravljajo pod strokovnim vodstvom državnega finskega trenerja Arneja Balsteja.
Med njimi srečavamo sama svetovnoznana imena kakor: Maki, ki je septembra 1938 postavil nov svetovni rekord v teku na 10.000 metrov (3 minute 2 sekundi), Pekuri, veliki specialist za tek na 3000 m čez zapreke, Lauri Lehtinen, Iso Hollo, Salmineu in še mnogi drugi.
Finci menijo, da bo Maki na prihodnjih olimpijskih tekmah prvi v teku na 10.000 metrov in da bo to progo prvič v zgodovini pretekel v času izpod 30 minut Računajo pa tudi s popolno «a-nesljivostjo, da bo Pekuri, ki je v odlični formi, prav gotovo zmagal v napornem teku na 3000 m čez zapreke.
Kurikalli prisojajo velike šanse, da si bo osvojil prvenstvo v maratonskem teku in da bo zmagal tudi v smuškem teku na 50 km pri zimskih olimpijskih tekmah leta 1940.
Daruj za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani I
&
Sodelovanje šole In poklicne svetovalnice
Geslo mora bfti: »Pravega človeka na pravo mesto1"
Ljubljana, 18. aprila.
Predavanje g. dr. V. Sc lun id ta v okrilju Pedagoškega druživa v mineraloški predavalnici ljubljanske univerze v ponedeljek 17. aprila 1939.
Vodja banovinske poklicne svetovalnice g. dr. V. Schmidt je imel v ponedeljek zvečer v mineraloški predavalnici predavanje, v katerem je skušal podati glavne poteze v sodelovanju šole in poklicne svetovalnice.
V	uvodu jc poudaril, da. je poklicna svetovalnica institucija, ki je izšla iz modernega časa. kot nujen rezultat potreb današnjega gospodarskega življenja. Poklicna svetovalnica naj bo tista, ki naj po vseh svojih močeh nudi učencem, ki zapuščajo šolo, potrebna pojasnila in navodila za nekatere poklice ter jim priporoča zlasti tiste, ki bi jim po njihovih sposobnostih najbolj odgovarjali. Ne moremo si namreč misliti človeka v poklicu, za katerega nima veselja in nagnjenosti, kaj sele, če nima temu odgovarjajočih sposobnosti. Za poklic pa ne zadostuje, da ima človek take in take sposobnosti, od njega se zahteva tudi večjo ali manjšo mero značaja. Znano je namreč, da zahtevajo' nekateri poklici predvsem čut odgovornosti, vestnosti, točnosti in še drugih takih kvalitet. Za-to je razumljivo, da gredo preizkusi, ki jih vrsi poklicna svetovalnica pri poedincu, ko gre za svetovanje poklica, v dve glavni smeri in sicer preizkušanje intelektualne stopnje poedinca in pa; njegove emocionalne plati, t. j. tudi značaja in volje. Gradivo, ki ga naj v dosego tega cilja zajema, sega brezdvoinno v učenčevo učno dobo, saj je razumljivo, da nam bo dal predvsem učitelj odgovor na mnoga vprašanja, ki bi jih sami mnogo težje ugotovili. Na tej točki se pokaže tista pot ki vodi poklicno svetovalnico v sodelovanje s šolo. Pa tudi šola sama naj bi bila neke vrste pripravljalnica za poklic, posebno pa, da bi naj učence seznanjala z najrazličnejšimi poklici, izkazalo se je namreč, da je poznavanje poklicev s strani učencev dokaj skromno in zato je tudi razumljivo, da jim je izbira mnogo ožja. Banovinska poklicna svetovalnica je prišla v tem oziru do prav zanimivih ugotovitev.
Predavateljev namen ni bil v teni. da nas podrobno seznani s preizkušnjami, ki jih izvrši poklicna svetovalnica preden svetuje, da je poedmec
bolj jioklican za le in te vrste poklicev, kakor pa za druge. Poklicna svetovalnica nam ne more povedali kljub vsemu najakrbnejšemu proučevanju, za kateri prav določeni poklic je poedinec sposoben in da za drugega sploh ne bi bil. S tem ni rečeno, da bi ne bilo delo poklicne svetovalnice pozitivno, vendar pa tudi ne brez takih ali drugačnih nedostatkov. Pred vsakimi takimi ugovori pa je treba opozoriti, da more uspešno delovati le tisti, ki ima zato že priznane kvalifikacije. Vsak poskus, ki bi ga izvršil dileiant, je že v naprej izpostavljen največji riskantnosti.
Iz vsega predavanja pa ni bilo razvidno, kakšno vlogo naj zavzame vzgojna svetovalnica kot samostojna institucija. Med Angleži in Amerikanci zavzema ravno vzgojna svetovalnica v šolskem življenju prav vidno mesto ter se pri njih imenuje educational guidanee v razliko od poklicne svetovalnice. ki se imenuje vocational guidanee. V tej opredelitvi namreč predstavlja vzgojna svetovalnica mnogo tesnejše sodelovanje s šolo kot pa poklicna svetovalnica, obenem pa tudi predhodno stopnjo poklicni svetovalnici, kateri prinaša nad vse važno gradivo poedinih učencev. V tej zvezi je treba razumeti, da je namen vzgojne svetovalnice ugotavljati potrebe, interese in sposobnosti učenčeve in mu nuditi tako vzgojo in izobrazbo, ki mu utegne po njegovih sposobnostih najbolj koristiti. Sloni na teoriji, da je škodljivo voditi učenca k takemu pouku, za katerega nima potrebne sposobnosti, da mu sledi. Na ta način se utegne prej razviti v učencu čustvo manjvrednosti, nesamostojnosti, površno znanje in odvišno učenje. Centralno vprašanje vzgojne svetovalnice je v tem, da skuša napovedati učencu večji ali manjši uspeh ali neuspeh v tej ali oni vrsti šolanja. Pri tem pa proučava učenčevo intelektualno stopnjo (inteligentnost), fizično razvitost ter emocionalne kvalitete.
Na 'drugi Strani pa ima poklicno svetovanje nalogo, nuditi poklica zmožnim in neodločnim mladeničem natančno, zanesljivo in nazorno pojasnilo ter pouk o poklicih. Njeno geslo mora biti »pravega človeka na pravo mesto«. Vsekakor je razumljivo, da sta vzgojna svetovalnica in poklicna svetovalnica dve ločeni instituciji, ki imata različne naloge in različne cilje, ki pa se sicer med seboj lahko dopolnjujeta.	—e.
Šahovska tekma za državno prvenstvo
Po zmagi nad Kostičem zadostuje dr. Vldmar|u v igrf proti Tomoviču le pol točke, da postane driavni prvak
Včeraj so bile odigran« v«t prekinjene partije. S tem se je končno stanje v tabeli razčistilo. Prineslo je tudi skoro že odločitev, kdo bo letošmj državni prvak. Dr. Vidmar, ki mu je za dosega prvega mesta potrebno samo še pol točke v jutrišnji igri s Tomovičem — kar pa mu gotovo ne bo težko doseči —, je spet dokazal, da njegova velika šahovska sila še ni opešala in da se bo mladi rod moral le šc kaj naučiti, če ga bo hotel za vseli pokopati. On je edini, ki je tudi Kosticu dokazal, da si ima še kdft drugi tud. pavico a-stiti naslov državnega prvaka in je samo Kostii, kliko znani Vidmarjev znanec.	. ,
Prekinjene partije so bile odigrane takole.
XI. kolo. — PetekiPreinfalk. Indijska obramba damskega gambita. Začela sta	oba
enaka močno, potem pa je Preinfalk spregleda potezo, s katero je (lobil šah in izgubil vaznega kmeta. Po izmenjavi figur je Preinfalk svo, položaj popravil. V končnici trdnjave s kmetom proti kraljici se mu je posrečilo ugrabiti pol to-k®-
Kostič-Ležnik. Španski začetek. Oba sta igrala zelo močno. Lešnik se je kot črni odlično držal in i« bil od začetka do konca svojemu nasprotniku zelo nevaren. V končnici trdnjav je imel Lesnik celo važnega kmeta več, proti pričakovanju pa je naredil grobo napako in je Kosilc, ki so mu vsi obetali poraz, le dosegel vsaj pol točke, i
XII Lešnik-Tomovič. Slovanska obramba damskega gambita. Pred prekinitvijo sta oba zašla v časovno stisko in sta v njej svoje postojanke zrahljala. Lešnik je nato žrtvoval kvaliteto, kar se je izkazalo za neutemeljeno. V končnici je izgubil še dva knveta in se je včeraj brez boja vdal.
Dr Vidmar-Petek. Slovanska obramba damskega Gambita. Petek je v začetku dokazal, da m kar tako od muh. V središčni« se mu je pa zazdelo da je najbolje, če izmenja figure. To mu je položaj poslabšalo in je dr. Vidmar stal ob prekinitve partije boljše. Pri nadaljevanju je z natančno igro prisilil Petka, da se mu je vdal.
XIII Kostič-Prcinfalk. Na splošno presenečenje je Kostič tokrat zaigral kraljev gambit. V začetku se ni dalo reči, kdo stoji boljše. Preinfalk, ki zelo dobro pozna začetek, je »prejel ponujeno žrtev kmeta. Kmalu zatem pa je žrtev vrnil in svoje figure postavil zelo trdno. Kostič je zašel v zelo neprijeten položaj in mu ni preostajalo drugega kot izmenjava figur. Ker je končnico Kostic 'igral nepričakovano dobro, se mri je posre-
čilo dobiti vsaj pol točke. To je njegova druga igra, ki mu je obetala poraz od strani mladih Slovencev.
Božič-Pire. Siciljanka. Pirc je imel v končnici sicer nekaj prednosti, ni pa mu zadostovala z* zmago. Točko sta si razdelila.
Pelok-Vukovie. Petek je tudi » tej partiji dobro začel. Vukovič se je moral ves čas branili. V srediSčnici je imel Petek teRača. Vukovič si je prizadeval, da bi si naredil j>rostega kmeta, a je Petek s tekači prisilil Vukoviča, da mu ie moral odstopili celo točko. Za Petka ie to zelo častna točka.
XIV. Midmar ml.-Kalabar. Muranska obramba damskega gambita. Vidmar se je branil v popravljeni obliki te težke obrambe. V končnici kraljic je imel Vidmar sicer kmeta več, a se je Ka-labarju vendar posrečilo izsiliti ramis.
I)r. Vfdmar-Kostič. Grttnfeldova obramba damskega gambita. Dr. Vidmar je od začetka do konca igral mnogo boljše. Kostič se je držal precej pasivno. Vidmar je to izkoristil in s silnim zamahom pritisnil v nasprotnikovo kraljevo krilo. Partija bi mogla že v središčnici končati * Vidmarjevo zmago. V zanimivem zapletu je dr. Vidmar . ugrabil nasprotniku zelo važnega kmeta. V končnici trdnjav s kmetom več pa je svojemu staremu nasprotniku vzel celo točko. To je obenem Kostičev prvi poraz na turnirju.
Stanje tofk po 14. kolu: Dr. Vidmar 10, Tomovič 9.5, Kostič, Vukovič, Sehreiber 9, Pirc, Preinfalk 8.5, Vidmar 8, Lešnik 7.5, Broder, Avi-rovič 7, Petek 5.5, Filipčič 5, Furlani 4, Kalabar 3, Božič 1.5.
Nanes igrajo zadnje kolo. Najvažnejša bo partija med dr. Vidmarjem* in Tomovičem. Vidmarju zadostuje že samo po! točke, da si osvoji letošnjo državno prvenstvo.
Edino Akademski pevski zbor v Ljubljani jo deležen nabito polne velike unionske dvorane v Ljubljani, smo čitali v časopisnem poročilu ob priliki zborovega koncerta 3. t. m. Kajti tudi to pot je bila dvorana nabita in za ta večer celo pre-mahjftia, da so je moralo nekaj sto ljudi vrniti. — Celjani upoštevajte pomembnost kulturnega večera, ki nam ga bo APZ pripravil v soboto, ‘22. t. m, ob 8 zvečer v Unionu! — Zbor se pripelje v Celje v soboto popoldne polnoštevilno.
Ljubljana od včeraj do danes
Dan 40 mučenikov nam je napovedal lepo vreme za 40 dni. In to vreme 6e je res tudi držalo od prejšnjega meseca do danes. Snoči smo imeli še najlepše spomladanska vreme, nebo jc še bilo jasno, zvezde 60 sijale. Menda nihče niti pomislil ni, da bi se bilo utegnilo tako nagio prevroči, kar čez noč. Davi je že pokljat dež po strehah. Najbrž je pripeljal uvod v običajno spomladansko deževno dobo. Nekaj drži: tega dežja bodo prav gotovo na moč veseli naši kmetje. Polja ob tem času rabijo nekoliko mokrote.
Priljublieni visoki častnik odhaja
Za pomačnika vojnega ministra je bil imenovan sedanji poveljnik dravske divizije, divizijski general g. Djordje Lukič. Na njegovo mesto k nam bo prišel dosedanji poveljnik cetinjske divizijske oblasti general g. Dragoslav Stefanovič.
Lani junija je prišel k nam divizijski general g. Djordje Lukič iz Niša, kjer je bil poveljnik niške divizije. Le malo časa smo ga imeli v svoji sredi in vendar si je znal s svojo ljubeznivostjo in vojaSkimi sposobnostmi pridobiti izredno velik krog prijateljev in spoištovalcev. G. Lukič je na glasu enega naših najsposobnejših visokih častnikov, ki ie za 6Voje delovanje in zasluge dobil najvišje odlikovanje, Kar&djordjevo zvezdo zmeči.
Častniki ljubljanske posadke so odhajajočemu g. divizijonarju priredili v hotelu Unionu poslovilni večer. Prav tako so g. divizijonarju priredili poslovilni večer tudi celjski častniki Gospodu generalu, ki odhaja na no.vo, častno in odgovorno službeno mesto, želimo najlepših uspehov!
Odprto ie bilo novo otroško zavetišče
Včeraj popoldne je bilo v šolskem poslopju v Zgo.rnji Šiški odprto novo, po številu šesto °‘^°* ško zavetišč© v Ljubljani. Ljubljanski župan g. r; Juro Adlešič je odprl ta zavetišče v prisotnosti številnih odličnikov kakor stolnega župnika kanonika g. dr. Tomaža Klinarja kot predsednika mestnega socialnega odseka, številnih občinskih svetnikov, magistralnih višjih uradnikov, šolskega zbora ljudske in meščanske šole. Otrok, staršev in drugega občinstva. Razume se, da je bilo pri otvoritvi navzočih tudi mnogo časnikarjev. _
Ob 4 popoldne so se pred šolsko poslopje pripeljali odlični go.stje. V vestibulu je deklica v narodni noši pozdravila župana g. dr. Adlesiča ter mu izročila lep šopek rdečih nageljnov. Pod vodstvom strokovne učiteljice gdč. Rudolfove je nato zapel mešani šolski pevski zbor pesem v pozdrav. Potem pa je šolski upravitelj g. Pleničar naprosil g. župana, naj odpre novo zavetišče.
Dr. Juro Adlešič ie imel nato na prisotne nagovor, v katerem je podčrtal, da prihaja v ta mestni predel z velikim veseljem odpirat šesto otroško zavetišče. V kratkih obrisih je očrtal hi-storiat lakih zavetišč v našem mestu. Ljubljana je pri Sv. Florijanu dobila prvo otroško zavetišče i pr* 100 leti. V 100 letih pa je nato dobila le tri zavetišča. Sedanja občinska uprava pa je v petih letih napravila v tem pogledu trikrat toliko, kakor vse mestne uprav« v teku celega stoletja. Mestna Pibčina bo leto« porabila za otroke nad 3 milijone dinarjev, kar rraša 43^ celotnega letošnjega socialnega proračuna. . Sedanja uprava pa to prav rada stori, ker se zaveda, kako važna je skrb za mladino v današnjih časih. Ob koncu govora se^ je rfospod župan posebej še obrnil na starše in atroke s sledečim lepim nagovorom:
»Dragi etarši!"
Od srca. rada Vam Ljubljana laisa skrbi za otroke, kolikor pač more. Prav vsi ljubite svoje otroke, zato pa vem, da nam boste radi dovolili, da Vaše ljubljence ljubimo tudi ml. Zato pa, ker Vaše otroke ljubimo, prihajajte z zaupanjem semkaj v zavetišče in v šolo, da se odkritosrčno pogovorite o vsem, kar je dobro za Vaše otroke. Ljubezen do mladine je naša dolžnost, —- prva je ta dolžnost vsake občine — zato pa z ljubeznijo sodelujte z nami. da bo naša skupna skrb za otroke rodila tam lepše uspehe. Naglo teče čas in kmalu se boste prepričali o naši resnični ljubezni do Vaših o.trok, saj boste na otrocih spoznali, da imamo najboljši namen pomagati mladini in Vam, « tem pa tudi vsemu mestu in vsej deželi.
Dragi otroci!
Ko boste čez dan v teh prostorih, nikar ne mislite, daste v šoji, ali celo, da ste zaprti. Vaši dobri starši morajo s trdim delom skrbeti za svoje življenja in za Vas, zato so pa Vas zaupali nam, da 6e boste počutili v zavetišču kakor doma. Ne bojte se nikogar in bodite odkritosrčni napram vsem, ki pazijo na Vas, Kar doma brez strahu poveste materi in očetu, povejte tudi tu in radi bodo poslušali. Mnogo želja imate in ustreženo Vam bo, če boste pridni. Nikdar Vam ne bo dolgčas, saj Vas bo dosti skupaj, a vsi bo,ditc kakor bratci in sestrice, Prav prijetno boste imeli in kmalu se Vam bo zdelo, da s"te tukaj kakor doma. Gospoda upravitelja boste kmalu spoznali za dobrega dri-
ča in vse gospe in gospodične, ki bodo z Vami, boste imeli radi kakor tete. Gotovo jih boste radi ubogali, saj vem, da ste pridni, čeprav včasih radi malo poskočite. Vsi se bomo potrudili, da se Vam bo dobro godilo in da boste delali svojim staršem eamo veselje. Otroci moji, kmalu bo,stc videli, da Vas imamo vsi prav radi!
Sreča otrok in zadovoljnost staršev naj spremljata ta zavod, ki naj z božjim blagoslovom postane lepa obdelan in trden kamen v temeljih srečne bodočnosti bele Ljubljane!«
Po županovem govoru so učenci meščanske šole imenitno odpeli še nekaj pesmi. Zlasti je bil navdušena sprejet dvospev dveh učenk z meščanske šole.
Nato so si gostje ogledali novo otroško zavetišče. Tam je bila mladina, ki bo v oskrbi tudi pogoščena. Vsi prostori so veliki, snažni in zračni, kuhinjo pa oskrbujeo č. č. šolske setre.
Mestna občina kaže svojo veliko skrb zlasti za otroke na robu našega mesta. Včeraj je bilo v Zgornji Šiški odprto že šesto otroško zavetišče, jeseni pa bo v Trnovem odprto najmodernejše otroško zavetišče v vsej državi. To zavetišče bo stalo nekaj milijonov dinarjev, vsakoletno vzdrževanje pa več kakor sto tisoč dinarjev. Ta zgledna 6krb za mladino, ki bi ostala sicer zanemarjena, zasluži pač najlepšo pohvalo in popolno priznanje!
To je bil pa res vnet bralec!
Včeraj popoldne se je na neki naši tramvajski progi še enkrat razodelo, kaka važne so politične novice, ki v teh dneh razgibavajo svet. Še celo voznik cestne železnice »si ni mogel kaj, da ne bi« in je razgrnil pred seboj časopis, v katerega je radovedno »kukal« kar med vožnjo. Ta bralska vnema je res prehuda, tako sa si vsaj mislili potniki, ki so se peljali ob tem času s tramvajem na omenjeni progi, dasi* vozniku nihče ni rekel ničesar. Take reči res niso prav nič potrebne. Voz* nik mora že gledati, da se njegovemu vozilu kaj ne zgodi, če že drugje ne, recimo V6ai na kakim kretnici, ali mar ne?
Pod avtomobil fe prišel
Od včeraj do danes so reševalci opravili de* set voženj. Zaznamovali so med temi vo£»iaI1}| tudi dve nesreči; povrhu so morali tudi iti gasu brzojavni drog, ki sc je bil vnel.
Težja nesreča -— dasi ni prinesla hudih posledic — se je včeraj zgodila la® na Marijinem trgu. Desetletni sinček služitelja iz Bizavika, Smrekar Ivan, je po nesreči prišel na Marijinem trgu pod avtomobil. Fantiček je dobil poškodbe na nogi.
Včeraj se je pri delu poškodoval dclavec Bernard Grgič iz Ljubljanske ulice. Šel pa je sam domov. Poškodbe sa se mu ponoči poslabšale, tako tla je bilo treba poklicati reševalno postajo; reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Grgič je uslužben pri tvrdki »Materijal«, trgovski družbi z o. z. Odpeljan je bil v bolnišnico davi okrog sedmih.
Filmi.
ki jih velja videti... ali ne videti
Alarm (Kino Union). Film je popolnoma v žanru znanih kolonijalnih filmov, ki jih angleška produkcija pridno pošilja v »vet zlasti z namenom, da bi podčrtala moč angleške vojske in njenih junakov, ki v Indiji branijo najkočljivejšo mejo imperialne oblasti. V teh zgodbah navadno nastopa proti popustljivi in dobrotljivi angleški upravi zahrbten, zapadnjaško izobražen indijski knez, ki jo seveda barbarski in surov kar se le da. Ob koncu ob obilnem streljanju njegovi nameni izjiodlete. — Tudi »Alarm' je v tem pogledu soroden z ostalimi svoje vrste. Mnogo streljanja, mnogo junaštva, nekaj suhega angleškega humorja, lepi množestveni prizori, prav dobra tehniška obdelava. Glavna vloga je bila poverjena nadarjenemu indijskemu dečku domačinu Sabuju. Z veseljem si bodo to delo ogledali tisti bioskopski gledalci, ki jih v filmih prvenetveno veže razburljiva snov.
Roža (Kino Matica). Pri nas prav golovo nihče ni vedel, da je poljska filmska produkcija na taki višini, »lioža : jo umetnina, iz katere dihata svežost in neposredna silovitost s tako radodarno in spontano silo, da prevzameta in razgibljeta gledalca kakor zlepa še ne v kakšnem filmu, ki tuno jih bili zadnje čase gledali v Ljubljani. Režiser Lejles pokaže v njem smisel za mero in logičnost, ki tudi po sebi patetični »novi zna obvarovati prepričljivost v njenem polnem obsegu. Scenični izrazi razodevajo izredno subtilen okus, režija je enako močna v podrobnem delu kakor v podčrtavanju elementov in celotne snovi. Igralci so izbrani z redko iznajdljivostjo in opravijo svoje naloge mojstrsko. »Roza« je film, ki dela poljski produkciji veliko čast.
flerwejr Allen
180
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Mister Ford In misler Eden sta bila kakor Antonio dobro oborožena in odlična strelca, tako da so se čutili proti običajnim roparskim napadom zadostno zavarovani. Antonio pa tudi ni verjel mnogo govoricam o nevarnostih na cesti.
Ko se je Ouvrard popolnoma opomogel, so odpotovali. Ford in Eden sla bila natovorjena z vsemi mogočimi vrstami strokovnih ribiških potrebščin in š celo množico umetnih vab, katerim je zlasti Eden pretirano zaupal.
Stara kočija, ki jo je stavila na razpolago Cotnpania Catilines, jo bila že iz sedemnajstega stoletja. Imela je podobo omnibusa, čigar vrata in okna so bila tako čudno zavita, kakor bi graditelj vzel za vzor pri svojem delu alhambro. K vratom, ki so se odpirala na zadnji ogromni strani tega strašila, so držale zložljive stopnice, ki bo imele le to napako, da se v pravem trenutku niso dalo nikdar prav zložiti. Vo/. sam je bil z vrvmi pripet na ogromnih vzbocenih kolosih. Celo rdeče, močno natlačeno blazine na dolgih klopeh bi komaj mogle za delj časa obvarovati potnike pred neprestanimi sunki. Vozilice, ki ie bilo slično liiši na kolesih, pred katero je vpreženih deset divjih živali, je v divjem tempu križalo dvorišče.
j In v tem strašilu,« je rekel vdano Eden, ko so se stric stopnico pod njim, »bomo Sli na lov na postrvi.«
V	kotu kočije je na Široko sedela neka kmetica z ogromnimi okroglimi oblikami. Mislila je, da je v javni poštni kočiji, ki vozi v Madrid. Vsi poskusi, najprej v znanem jeziku, razjasniti ji njeno zmoto, so se pokazali za brezuspešne.
r-Ali ne bi vi poizkusili s svojo zgovornostjo, Dick?«
Mister Ford je kmetico skušal pregovoriti najprej v katalonščini, nato v kastilščlni, aragoušeliil, nato % baskiškimi baladami in končno z latinskimi kletvicami. Nič ni pomagalo; njene oči 6o git zaničljivo
gledale.	,
»Samo ladijski žerjav ali pn papeška bula bi Jo premaknila,« j» vzkliknil obupan.
Medtem se je odpeljal s svojo kočijo Juan in Simba. Pes je obupno lajal, kQ jo yidolj da gleda Antonio naslonjen ekozi okno
kočije in maha Juanu. Trakovi na kitari so znfrfotali na Juanovem hrbtu, ko je kočija izginila za oglom. Antonio je postal za .trenutek otožen, nato pa se je zopet obrnil k ženski.
Poštar v astrahanskem jopiču in hlačah iz ovčjih kož je bil njihov poslednji rešitelj. Toda tudi njegova zgovornost je pomenila toliko kakor da bi govoril ruščino. Kocčno so se oddahnili. Ženska je začela nekaj pripravljati. Iz svoje potne košaro je izvlekla malico in pričela jesti.
sin s to babnico se bomo morali peljati prav do Madrida?« je vzkliknil Ford in se začel smejati.
»Gotovo,« je rekel mister Eden neomajno. Tako so se odpeljali. Ouvrard je utrujeno in molče sedel ob strani.
Med veselim smehom je Antonio še istočasno v svojem kotu videl pred seboj plapolajoče trakove Juanove kitare. Nepopisno čustvo ločitve ga jo obšlo. Mister Ford in mister Eden sta izvlekla svoje umetne muhe in začela pripravljati trnke. Stvari sta se oprijela kar resno. Antoniu se je zazdelo življenje tako neumno, da sploh ni mogel misliti nanj. Sedaj bodo Sli lovit postrvi. Vse se mu je zdelo brezsmffeelno.
Ko so pripeljali mimo Vibarja, je mister Ford pripomnil, da se je tukaj rodil Cid.
Če se je že, si je mislil Antonio, kaj bi pa bilo, če se sploh ne bi bil rodil.
Pa tudi sicer	se je mister Ford	izkazal	za dobrega vodnika.
V	gornjem teku reke Urbel je mrgolelo rib. V	kotanjah so se sončili
celi roji ogromnih postrvi. Enkrat je tik pred njimi skočil preko brzice losos. Toda nobena riba ni hotela prijeti. Kakorkoli na rahlo so se približali roju in vrgli trnek — niso ujeli niti ene ribe. Izmenjali so vabo in pustili, da je plavala s tokom in so jo spet na rahlo potegnili ven. Nič ni pomagalo. Nobena riba se ni menila zanjo.
»To je golovo zato, ker so muhe angleške in preveč umetne/: je	menil Ouvrard	proti koncu drugega	dne.
»Gotovo ne,«	je zatrjeval mister	Eden. »Vzrok moramo iskati
v flegmatičnem značaju španske postrvi.«
»Poskusite s črvi,« je predlagal Ouvrard.
Mister Ford ga je začudeno pogledal zaradi tako nestrokovnja-škega nasveta — sicer pa tu tudi ni bilo nobenih črvov.
»Sedaj vam hočem pokazati, kako eem kot otrok lovil ribe v Vogezih;« je rekel Ouvrard in pričel sezuvati nogavico.
Ostali so z radovednostjo opazovali skrivnostne Ouvrardove predpriprave. Iz nogavi.ee je izpulil nekaj nitk iz rjave volne, vzel trnek in pritrdil tik nad kavljem majhen svetel kremenec. Nato je odtrgal majhen košček volne, ga previdno pritrdil na kavelj in pustil, da je en konček prosto visel.
»Tu,* je rekel, »Imate umetnega črva. Sedaj pazite!«
Po prstih so se priplazili k bregu. Ouvrard je legel na trebuh in spustil svojo umetnijo tik pred usta	velike postrvi,	ki	je ležala
pod neko drevesno korenino.
S svojim plenom so se občudovani in zmagoslavni športniki vrnili v hotel. Ribe so- jim dišale odlično in večerja je bila nad vse prijetna. Celo babnica se je vzela iz nekega kota. Tako so prebili še lepo vrsto dni v sončnih gorskih dolinah ob razvalinah nekdanjih viteških gradov ob šumečih slapovih. Antonio se je počutil neskončno dobro, Ouvrard je slavil kakor kak mladenič. Polovico nogavice jo še imel na nogah. Mistru Fordu in mistru Ednu ni nikdar pošlo snovi za razgovor.
Ko so so končno odpravili zopet na pot, jo sedla debela kmetica brez besede spet v kot kočije. Peljala	se je z	njimi	do	Madrida,
izstopila na Puerta de Hiorro in dala	poštarju	petnajst	realov in
deset maravediaov. Nato je s svojo košaro vred izginila v jutranji sivini. Pri Calle de la Montera sta se poslovila mister Ford in mister Eden z obžalovanjem in .odličnim spoštovan jenu. Ouvrard in Antonio
sta odšla peš do svojega stanovanja v Fontana de Oro.
O	Juanu in kočiji tukaj ni še nihče vedel. Ouvrai
bati.
ir d se je začel
:.V Španiji smo,: je rekel Antonio.
Seveda bi pa moral biti Juan žo zdavnaj tukaj.
Zjutraj ob treh je Antonia zbudilo divje Simbovo lajnn
G2. poglavje.
Knez mi i u.
Lajanje psa Antonia ni zbudilo lakoj. Slišal ga je še v spanju in je takoj vedel, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Za trenutek je celo mislil, da sliši prav daleč od nekod Juana. Toda, ko se jo zbudil, je spet pozabil na to, V ušesih pa mu jo še vedno odmevalo lajanje j>sa in ni se mogel otresti občutka, da se je zgodilo nekaj strahotno groznega. Skočil je iz postelje pokonci. Pes ie * ■resnici lajal. Bil je spodaj na dvorišču.
Od tu in tam
Proti znanemu levičarskemu voditelju dr. Drago-Ijubu Jovanoviču 6e je včeraj začela razprava pred sodiščem za zaščito države. Državni tožilec je prebral obtožnico, nato pa je toženec odgovarjal na vsako točko obtožbe posebej. Dr Dragoljuba Jovanoviča zagovarja hrvaški narodni poslanec dr. Tonio Jančikovič. Razprava se je danes nadaljevala.
Red je spet vpeljal posebni komisar ministrstva
za socialno politiko v belgrajskem Društvu gospa za zaščito slepih deklet Kompar je bil imenovan zaradi grdih affer, ki jih je povzroči! znani Rus Vinogradov s pomočjo podpredsednice društva Rojke An-drejevičeve. Ko je komisar uredil poslovne knjige in blagajno, je sklical izredni občni zbor. Najbolj značilno je bilo, da so zbrane gospe skušale celo protestirati proti postavitvi komisarja in_ se posredno zavzemati za zaprto podpredsednico, čeprav je bilo dognano, da si je z Vinogradovim delila dobiček od dobrodelnih znamkic. Komisar pa je govornico prekinil in nato odredil volitve. Tako so spet ženske dobile vodstvo društva v svoje roke.
Razbojniško vlomilsko tolplo, ki je kradla po Belgradu, je prijela policija. Bili so samo mladi ljudje od 17 do 25 let, a vodil jih je Dragan Popovič, maturant srednje tehnične šole. Največji zločin je tolpa zagrešila z napadom na trgovca Novaka, kateremu je odnesla 120.000 dinarjev.
Posebni italijanski zavod, v katerem bo stalna razstava italijanske knjige in dekorativne umetnosti italijanskih obrtnikov, je bil odprt v Belgradu. Urad ima v prvi vrsti namen posredovati živahnejše turistične zveze med obema državama in dajati vsa pojasnila s tem v zvezi. Knjižni oddelek ima okrog 3000 knjig.
Največji hotel na Plitvičlrih jezerih, ki jc bil pred tremi dnevi pogorel, bodo spet nanovo pozidali. Nesreča je toliko večja, ker se je dogodila v začetku turistične sezone. Komisija banske uprave je ugotovila, da bo mogoče takoj začeti graditi norvo stavbo, ker je škoda krita tl zavarovalnino.
Uprava zveze trgovskih združenj za področje primorske banovine je sklenilo izstopiti iz zveze trgovskih združenj v Belgradu in predlagati ustanovitev hrvaške zveze trgovskih združenj. Hrvatje že od lanskega trgovskega kongresa v Ljubljani ne sodelujejo s centralo trgovskih združenj. Ob priliki zagrebškega velesejma bodo priredili skupen izlet v Zagreb in sc tam skušali dogovoriti z zagrebškim združenjem za ustanovitev hrvaške trgovske zveze.
V Šibeniku je do tal pogorela zgradba, v kateri je bilo nameščeno okrajno sodišče. Zgradba ni bila last države, temveč dveh trgovcev. Zgorelo je vse do tal z opravo in arhivi vred. K sreči je bil v pristanišču zasidran neki parnik, ki jc s svojimi brizgalnami preprečil, da bi se vnele še druge v neposredni bližini stoječe hiše. Škoda je bila krita z zavarovalnino.
Veliko mednarodno kmetijsko in živinorejsko razstavo prireja za konec tega meseca kmetijska zbornica v Novem Sadu. Številne prijave tudi iz tujine kažejo, da bo razstava dostojno pokazala stanje vojvodinskega kmetijstva in živinoreje v primeri s tujino.
Za današnji čas nenavadno pismo je prejel bjelovarski knjigarnar Cvetko Škarič. Dobil je iz Zagreba pismo, v katerem pravi nepodpisani pošiljatelj, da mu vrača priloženega kovača, ker je pred dvajsetimi leti kot devetleten deček ukradel pri njem znamke za enak znesek. Knjigarnar je bil nad vsebino pisma bolj presenečen kakor pa nad kovačem.
Izvršni odbor Privilegirane agrarne banke je izvolil včeraj v Belgradu nove člane. Andrija Radovič je bil ponovno izvoljen na sveje prejšnje mesto, pač pa se je vnela razprava za izpolnitev mesta seda-' njega finančnega ministra Gjuričiča, Predsednik Stje-pan Barič je predlagal, da bi bil član Slovenec, toda drugi so trdili, da mora priti v izvršni odbor Hrvat. Po dolgih razpravah je bilo sklenjeno, da bo postal novi član izvršnega odbora dr. Postič.
V mrzli Kolpi se je streznil samomorilec J. Fabac iz Petrinje. Pred kratkim je dobil dediščino, po svojem očetu in kmalu zapil nekaj jur-jev. Nazadnje se mu je pripetila še druga smola, da so ga pivski tovariši okradli in mu odnesli zadnje tisočake. Od razočaranja in alkohola zmešan je šel na most in se pognal v Kolpo. Hladni valovi pa 60 ga takoj iztreznili in prevzelo ga je spet veselje do življenja. Splaval jc do brega in odšel domov.
Mrtvecu je ukradel zlate zobe, da bi si kupil
violino, neki Luka Jovanovič iz Krtove pri Tuzli. Ze od mladih nog si je bil želel, da bi dobil violino, kakor so jo imeli mnogi njegovi prijatelji. Ker mu revščina ni tega veselja privoščila, je šel tri dni po pogrebu odkopat grob svojega strica in mu vzel pet zlatih zob. Kupil je violino, toda orožniki so ga prijeli, preden 6e je naučil igrati. Sodišče ga je zaradi skrunjenja groba obsodilo na leto dni zapora.
Intenzivno obdelovanje zemlje in racionalizacijo kmečke proizvodnje pospešujejo z vsemi sredstvi kmečke organizacije. Okrožno kmečko vodstvo v Velikovcu je a svojem deflu objavilo sledeče podatke: za letošnje leto je bilo razdeljenih 20.000 kg semenskega krompirja in najavljena je gradnja 189 skladišč za zeleno krmo. Za pomoč pri napravi ali popravilu hlevov in gnojišč je prosilo 1126 gospodarjev, 400 kmetov pa bi rado podpore za nabavo strojev. Organizacija je že kupila pet trijerjev ter v okraju zbrala 80.000 kg semenskega žita. Podobne načrte, odnosno podpore se obetajo tudi za ostale panoge kmečkega gospodarstva.
Posebno zanimanje za pooblastila, ki jih je vlada dobila s finanč. zak, glede urejanja obmejnih posestev, jc povzročilo pri voditeljih vojvodinskih Nemcev. Poslanec Franz Hamm je obiskal kmetijskega ministra inž. Bešliča glede tehle pooblastil finančnega zakona: Da sme vojni minister po lastnem preudarku v obmejnih pokrajinah odtujiti zemljo in da ima vlada pravico odkupiti zemljo, če je njen lastnik umrl brez direktnih potomcev.
Še okrog 1000 vagonov vina imajo na zalogi banatski vinogradniki. V naši državi banatsko vino ne najde dosti odjemalcev, pač pa več v tujini. Pretekli mesec so izvozili 15 vagonov vina v Prago po ceni 22 par za litersko stopnjo alkohola, Hudo konkurenco delajo srbski vinogradniki, ki prodajajo vino, ki je enake kakovosti ceneje.
Trije starčki, ki imajo vsi preko 100 let, žive v' Donjem Selu pri Konjiču v Bosni. To sta brata Nikola in Kislo Djeeez ter Nikola Zuža. Vsi trije s« zadnji iz vrst tistih upornikov, ki so se leta 1870 pridružili Petru Mrkonjiču in začeli boj za osvoboditev Bosne izpod turškega jarma. Vsi so imeli* tudi yeliko število potomcev-
Kamnik je dobil meščansko solo
Kamnik, 17. aprila. Gradbeni minister dr. M. Krek je kot zastopnik prosvetnega ministra podpisal odlok, 6 katerim se odpre s prihodnjim šolskim letom prvi razred meščanske šole v Kamniku. Že lani se je Kahnnik potegoval za meščansko šolo in vse je kazalo, da jo bo dobil, toda nastopile so nepričakovane ovire. ki 60 odobritev zavlekle, dokler za začetek šolskega leta ni bilo že prepozno. Seveda so potem zlobni^ jeziki to izrabili, da so ee malo ponorčevali iz našega občinskega odbora, češ da je zgolj zaradi volitev izvedel alarm o meščanski šoli in naredil popis učencev, ki se jih je za prvi razred javilo na d ^40, Za prihodnje leio je zdaj odlok izdan pravočasno in tako našim staršem ne bo treba biti v negotovosti, kam naj v jeseni pošljejo svoje otroke v šolo.
Z odlokom o ustanovitvi meščanske šole v Kamniku je zdaj kočno urejeno vprašanje, ki je dolgo vrsto let stalo v ospredju zahtev in potreb mesta Kamnika, ki je ministru dr. Kreku hvaleč? no za izkazano naklonjenost.
„Židovsko polje" v Mariboru odkrito
Maribor, 17 aprila. Za zgodovinarje mariborskega mesta predstavlja vprašanje mariborskih judov v srednjem veku vedno zanimivost, ki še ni povsem pojasnjena. Najdba, ki so jo danes odkrili mestni delavci v Strmi ulici, pa bo spet doprinesla svoj del, da se osvetli njihovo delovanje in življenje v starih časih. V Strmi ulici, kjer se nahajajo že skladišča mestnega gradbenega urada, so začela Mestna podjetja z gradnjo velikih modernih remiz in skladišč, v katerih bodo imela spravljen svoj vozni park in orodje, ki ga rabi mesto pri svojih tehničnih delih. Pri kopanju temeljev, za to skladišče so naleteli danes delavci nenadoma na okostja. Najdba je povzročila med njimi veliko senzacijo. Takoj je bil obveščen o tem profesor Baš, ki se je tedaj nahajal pri raziskovanju starega protestantskega pokopališča pri Betnavskem ribniku. Pohitel je v mesto ter preiskal teren, na katerem so bjla odkrita okostja. Ugotovil je, da se je na tem mestu nahajalo takozvano »židovsko polje;-, srednjeveško judovsko pokopališče. En skelet je dal dvigniti za mariborski muzej. Skelet je zelo dobro ohranjen. Zanimivo je to, da je imel obe očesni votlini zadelani s kamnoma. To je bila takratna navada, ki se je ohranila celo v naših Slovenskih goricah, da ne zatisnejo mrtvecu oči, temveč mu polože nanje dva novca. — Pokopališče v Strmi ulici je že drugo židovsko pokopališče, ki je bilo odkrito v Mariboru. Na prvega so naleteli ob priliki zidanja hiš v Židovski ulici in pa lansko leto na vzhodnem delu Glavnega trga, ko so kopali Jarke za polaganje plinskih napeljav.
Marenberški grad pogorel
Maribor, 17 aprila. Marenberški grad je postal v soboto žrtev velikega požara. Grad, ki je zelo dobro ohranjen, je last mariborske veletrgovke in posestnice gospe Zupanc ter je popolnoriia' Opremljen. V noči na soboto je nastal iz dosedaj nepojasnjenega vzroka v pralnici gradu ogenj,‘ ki se je zaradi vetra hitro razširil. Ker je streha gradu pokrita s škodljami, ki so bile zelo suhe, se je naglo vnela od isker, ki so padale na njo. Še preden eo prišli gasilci, je streha gorela kakor plamenica. Skupnemu naporu galiseev, tržanov in grajskih hlapcev pa se je posrečilo ogenj omejiti, tako da ni segel v nižja nadstropja. Pač pa je zgorela streha. Škoda še ceni na ‘200.000 din ter je krita z zavarovalnino. Pri reševanju so spravili opravo in zaloge mesa in živil iz gradu na dvorišče. Pri tem je. marsikaj izginilo, ker so nepošteni ljudje izrabili zmedo ter odnesli nekatere predmete ter veliko suhega svinjskega mesa. Orožniki v Marenbergu pa eo nekatere uzmoviče že izsledili ter so jih prijavili sodišču. — Zanimivo je, da so se v zvezi s požarom na marenberSkcm gradu pojavilo naslednjega dne v Mariboru med tukajšnjimi nemškimi meščani govorice, ki pričajo, kako skušajo nekateri ljudje izrabiti vsak dogodek za sejanje razdora in sovraštva do Slovencev. Govorili so namreč, da je bil požar nalašč podtaknjen od Slovencev, kar je seveda ne samo neosnovano, temveč do skrajnosti tudi zlobno.
Težka nesreča — po krivdi avtomebilista
Kamnik, 17. aprila. Lepa bela nedelja je Izvabila v naravo ne-Slete izletnike, ki so se odpravili na izlete peš, s kolesi iu raznimi drugimi prvoznimi sredstvi.
Tako se je tudi okrog 21) letna služkinja tukajšnjega gostilničarja Jos. Birka iz Majstrove ulice Karolina Urbanija iz Moravč odpravila s kolesom na kratek obisk svojcev v Moravče. Malo ven iz mesta, t. j. pred hišo g. Uleta (nasproti tovarne Titan), pa jo je zadela nepričakovana nesreča. Nasproti iz ljubljanske smeri privozi luksuzni avto, kmalu za njim pa zopet neki avto z evidenčno številko 30, kateri je hotel v 6ilnem tempu prehiteti pred njim vozeči avlo, katerega je tudi končno prisilil, da je zavozil v njivo. Drugi avto pa je prezrl, da mu nasproti vozi kolo in je dekle, ki je vozilo kolo, zbil s takšno silo, da je z glavo udarila v pločevino, ki se nahaja uied blatniki iu ščitnim steklom. Seveda se je dekle takoj zgrudilo in obležalo v mlaki krvi in globoki nezavesti z veliko zevajočo rano nad desnim očesom.
Vozač avtomobila šf. 30 je obstal, ponesre-čenko naložil in odpeljal k zdravniku g. dr. Puclju, ki ji je sicer nudil grvo pomoč, vendar pa je moral zaradi hude in težke poškodbe odrediti takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Z ubogo ponosrecenko so sočustvovali vsi navzoči, ki so prihiteli takoj na kraj nesreče in popolnoma upravičeno grajali divjega vozača.
Dekle se baje nahaja se vedno v nezavesti in v zelo kritičnem stanju.
Proti neprevidnim vozačem motornih vozil pa bi morala oblast v resnici postopati z vso strogostjo, da se vsaj delno preprečijo težke nesreče.
Tovarno cementa misli kupiti gradbeno ministrstvo za državo. S finančnim zakonom je dobil gradbeni minister pooblastilo, da zgradi tovarno cementa, ki bi dobavljala cement za vsa dela v državni režiji ali pa v režiji samouprav. Zdi se pa, da država ne bo zidala lastne tovarne, temveč kupila že obstoječo in jo plačala z dohodki cestnega sklada. V naši državi je deset tovarn, ki pa zaradi izgube tujih tržišč ne morejo iz krize. Državna tovarna ne bi v zasebnih poslih nikjer konkurirala ostalim cementnim tovarnam, temveč bi smela dobavljati cement izključno le za gradbe, ki jih plačujejo država ali pa samoupravne edinice.
Mariborski gostilničarji so zborovali
Maribor, 17 aprila..
Danes popoldne je bil v dvorani hotela Me-ran občni zbor Združenja gostilničarskih podjetij, v Mariboru. Zbor je bil zelo dobro obiskan, udeležili pa so se ga med drugimi tudi predsednik Zveze gostilničarskih združenj v Ljubljani Majcen, ravnatelj Putnika in zastopnik Mariborskega ledna Loos, predstavnik mestue občine obrtni referent dr. Senekovič, zastopnik zbornice TOI šerce in vodja mestnega turističnega urada Zorzut. — Zbor je vodil predsednik Klešič; članom je bik) izročeno že pred občnim zborom poročilo predsednika in tajnika. Obe poročili sta zelo obsežni ter v vseh podrobnostih opisujeta veliko delo mariborskega Združenja v zadnjih troh letih, ki
1	jih je vodilo v zaščito gostilničarskega stanu in uspehe, ki jih je doseglo. Zbor so potem pozdravili ravnatelj Loos, predsednik Majcen, svetnik TOI Šerec, dr. Senekovič. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Klešič. podpredsednik Alojz Majcen, člani uprave: Povodnik, Serec, Krajh, Lisjak, Kimensvenger, Verzeli; namestniki: Jarc, Katica Golob. Boezzio; nadzorstvo: Hdnigman, Mastnak, Majcen Franc: namestnika Resnik in Starman. Častni odbor: Klešič, Šerec, Majcen Alojz. Perhavec, Spatzek, Zemljič Marija.
Vroča fantovska kri
Celje, 17. aprila.
V	Leskovcu pri Škofji vasi je prišlo med fanti do prepira, zaradi katerega je nastalo pravo klanje. Fantje so pograbili nože in late ter se začeli pretepavati. V besnosti je neki fant zagnal nož v Kluna Rudolfa in mu prizadejal težke poškodbe na glavi in v vratu. V gostilni Janič je napadel neki posestnik v boksarjem 17 letnega delavca Jožeta Druškoviča iz Medloga in mu prizadejal težke poškodbe po glavi in obrazu. — V neki gostilni v Gaberjib so se spoprijeli fantje in pograbili nože. Pri pretepu sta bila težko ranjena do nezavesti 35 letnj delavec Lavrinc Albin in 31 letni Martin Petričevič. Prvi je dobil smrlnonevarne poškodbe v hrbet in v vrat ter glavo, drugi pa v pleča in pod vrat. Oba so morali pripeljati v celjsko bolnišnico.
Ljubezenska ialorgra v LeŠčah pri St. Pavlu
Celje, 17. aprila.
Snoči okrog 9 je počil strel v stanovanju 30-lefnega delavca Jožeta Vedenika v šeščali. Ljudje, ki so slišali strel, so postali pozorui. Kmalu so slišali drug strel. Takoj so tekli proti hiši, kjer se jim ie nudil grozen prizor. V sobi sta ležala mrtva Jože Vedenik in njegova ljubica ‘26 letna Mak Pavla. Zvečer sta še bila na zabavi v gostilni, takoj nato po večerji pa sta šla domov. Jože Vedenik je najprej ustrelil dekleta, nato pa Se pognal kroglo v sebe. Pustila sta poslovilno pismo, v katerem sta se opravičevala, da sta storila nekaj tako groznega, izrazila pa sta željo, da ju skupno pokopljejo. Med ljudmi se sliši govorica, da je vzrok nesrečnega dogodka to, da je bilo dekle nezvesto. Hčerka Pavla izhaja iz zhane Novakove družine.
Športne vesti
Po XX, ligaškem kolu. Z nedeljskimi ligaškimi tekmami se je prav za prav zaključilo ligaško prvenstvo. Klubi morajo sicer odigrati vsak še po dve tekmi, vendar izidi teh dveh tekem v nobenem primeru ne morejo vplivati na vrstni red klubov v tabeli. Po nedeljskih tekmah je postalo jasno, da bo BSK državni prvak in da ga Gradjanski (Z.) niti v najboljšem primeru ne more več doseči, ker ima slabo razliko v golih. Prav tako jasno je, da izpadeta iz lige Zemun in varaždinska Slavija. Ni pa še gotovo kdo od obeh klubov bo zadnji. Zadnjega čaka namreč trda usoda, da izpade iz druščine 12 najboljših klubov, predzadnji pa bo še smel igrati kvalifikacijske tekme in bo cventuelno še obsedel pri ligaški mizi. Zdi se, da bo ta usoda zadela Varaždince, ki imajo še dve težji tekmi kakor pa Zemunci. Naša Ljubljana je zaenkrat s 16 točkami na devetem mestu in bo na tem mestu verjetno tudi ostala. Z dvema tekmama v Zemunu in v Zagrebu proti Hašku si ne bo mnogo pomagala naprej, čeprav bi bilo zelo lepo, da prinesejo iz Zemuna ali pa iz Zagreba še kakšno točko.
V	glavnem torej lahko smatramo državno ligaško prvenstvo za končano. Zadnji dve koli tega prvenstva še daleč ne bodo imeli več one napetosti, v katerih so bile odigrane tekme dosedaj. ker se prvenstvena tabela nikakor ne more bistveno izpremeniti niti pri vrhu niti na dnu.
Meddržavni dvoboj Jugoslavije in Italije v sabljanju. V nedeljo zvečer je gostovala v Zagrebu italijanska sabljaška reprezentanca, ki je katastrofalno premagala domače sabljače. Izmed šestih borb niso domačini odnesli niti ene zmage in so Italijani zmagali v razmerju 6:0. V jugoslovanski reprezentanci je bilo
5	Hrvatov in Slovenec Ferlan. Dvoboj je bil v hotelu Esplanade pred nabito polno dvorano; prisostvovali pa so tudi predstavniki javnih oblasti.
Dva nova svetovna plavalna rekorda. V New-Havey je ameriški visokošolec Dyke Houghs postavil v prsnem plavanju na 100 m nov svetovni rekord: 1:07.3. Hkrati je postavil tudi nov rekord v isti disciplini na progi 100 yardov Nov čas je 1:06.
110.000	gledalcev je prisostvovalo nogometni tekmi med Anglijo in Škotsko; tekma je bila' v Glasgo-wu in je Anglija zmagala z 2:1. —Prihodnjo nedeljo bi morala biti v Parizu meddržavna nogometna tekma med Francijo in Nemčijo. V Zadnjem hipu pa je tekmo prepovedal francoski notranji minister iz strahu,, da ne bi prišlo na igrišču do protinemških demonstracij. Za to tekmo je bilo prodanih v predprodaji že 70.000 kart Namesto nemške reprezentance bo verjetno nastopil angleški klub Charlton. Naslednjo nedeljo, 30. aprila pa bo verjetno gostovala v Parizu angleška reprezentanca.
Najnižje mere za naše atlete, ki sc bodo hoteli udeležiti olimpijskih iger L 1940 v Helsinkih. Jug, atletska zveza v Zagrebu je določila za najnižje mere one rezultate, ki so jih postavili v Berlinu tekmovalci, ki so se plasiral! na 12. mesto. Ti rezultati so v mnogih disciplinah boljši kakor naši državni rekordi in bodo naši atleti morali pošteno trenirati, če bodo hoteli iti 1. 1940 v Helsinke.
Joe Louis fe snoči premagal Jacka Roparja
Los Angeles, 18. aprila.
Snoči je bil v Los Angelesu boksarski dvoboj med svetovnim boksarskim prvakom vseh kategorij Joejem Louisom ter med Jackom Roperjem, ki je zadnje čase dosegel nekaj prav lepih uspehov. Borba je bila za naslov. Pri tej priliki se je pokazalo, da je Louis danes v taki formi, da mu bo le težko vzeti naslov svetovnega prvaka. Snoči je obdržal ta naslov s prav majhno težavo.
Pred 25.000 gledalci, med katerimi eo bili Številni filmski zvezdniki in nekdanje boksarske veličine, ja sodnik George Blake opozoril bok-
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer- J sko stanje |J	Temperatura v q>		a6* 1«	Oblačnost	Veter	Pada- ! vine	
		, - 3>	K a = c « E			(smer. jakost)	S H	OS t/3 Ut t>
Ljubljana	761-3	72 2	8-4	78	10	ENE,	1-4	dež
Maribor	761-9	22-0	6-0	86	10	NW,	1-0	dež
Zagreb	764T	23-0	8-0	70	0	\VNW,	—	—
Belgrad	76P7	23-0	9-0	80	0	0	—	
Sarajevo	765-5	23-0	5-t	80	0	0	—	v—
Vis	764-6	13-0	I2T	50	0	0	_	—
Split	764-3	23-9	13-t	70	0	0			—
Kumbor	763-7	21-0	UT	80	3	N,	—.	
Rab	765-7	19-0	UT	60	0	0	—	
OBŠčOfnlll	7632	20-0	9-0	60	2	E,	—	— |
Vremenska napoved: deloma oblačno, spremenljivo in nekoliko hladneje vreme,
Koledar
Danes, torek, 18. aprila: Apolonij.
Sreda 19. aprila: Leon,
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c, 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Pod okriljem Prirodoslovnega društva predava danes, v to.rek, 18. aprila v Mineraloški predavalnici univerze g. inž. France Avčin o temi: »JRadii in njegova uporaba«. Začetek ob 18.15.
Bevkova »Partija šaha« na Ptujskem odru.
V	torek, 18. aprila 1939 uprizori mariborska drama Bevkovo novo komedijo »Partija šaha«. Z mariborskimi igralci gostuje tudi g. Valo Bratina iz Ljubljane, ki je igro zrežiral in igra glavno vlogo Drena.
Diplomirani tehniki) V soboto, 22. t. m. ee bo
vršil ob pol 20 redni letni občni zbor Združenja diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljapa pri »Še-stici«, Tyrševa cesta 6. Vabljeni vsi člani in nečlani.
Dražba zarubljenih predmetov bo v sredo, 19. aprila ob 9 v 6tari cukrarni na Poljanskem nasipu št. 30, I. nadstr. Ogled za dražbo pripravljenih predmetov (avto, voz, živalni stroj itd.), pol ure pred pričetkom dražbe.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani prirodi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani izredno zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami, ria katerem predava soproga predsedniku mestne občine, ga. Vera dr. Adlešičeva pod naslovom: »Obraz Ameriko mi govori...« Čudoviti svet onkraj velikega morja, zemlja, ki odpira neomejene možnosti, nepregledne prostore, daljna dežela podjetnih iu zelo svobodnih mož je tako zelo bistveno različna od Evrope in zato nad vse zanimiva.
Zanimanje za predavanje odlične predavateljice je zelo v-eliko. Cisti dobiček je namenjen mestni kuhinji v cukrarni. Priporočamo nabavo vstopnic že v predprodaji po enotnih cenah j) din v pisarni »Fax et bonu mr v frančiškanskem prehodu.
90 mladih, zdravih glasov je združil skladatelj Makso Pirnik v svoiem mladinskem zboru na meščanski .šoli na Rakeku. Že dve leti gojijo z največjo vnemo slovensko mladinsko pesem starejšo, pa tudi najmodernejšo, in sad svojega dela želijo pokazati‘tudi v Ljubljani na koncertu, ki bo prihodnji ponedeljek v veliki Filharmonični dvorani ob pol 9 zvečer, Na sporedu so izključno le dela slovenskih avtorjev od najbolj revnih, pa tja do najtežjih, najmodernejših. Skladatelji v resnici mnogo zahtevajo od mladih grl, a zbor jim odgovarja brezhibno. Zato opozarjamo na ta koncert prihodni ponedeljek. Sedeži v knjigami Glasbene Matice, cene nizke od 20 navzdol.
Ministrstvo za telesno vzgojo je razpisalo natečaj 7.a idejno skico za državno športno značko. Natečaj je splošnega značaja in se ga lahko udeleže vsi državljani kraljevine Jugoslavije. Nagrade so tele: Prva nagrada 5.000 din, druga 3.000 din. tretja 2.000 din. Osnutke je treba poslali po pošti priporočeno ali jih pa izročiti v tajništvu protokola ministrstva za telesno vzgojo. Na ovitku je treba poleg naslova navesti »Natečaj za športno značko«, idejno skico samo je pa treba dati v posebno zapečateno kuverto v tem ovitku. Na kuverti mora biti napisano samo geslo. V drugi kuverti, na kateri je takisto samo geslo, naj avtor napiše svoje ime in priimek in točni naslov. Rok za oddajo idejnih načrtov je do 1. junija t, 1. V razsodišču so Tomo Rosandič. rektor Umetniške akademije, inž. Milivoj Vuk Aračič, načelnik za telesno vzgojo, dr. Milan KaSanin, upravnik muzeja kneza Pavla, novinar Hrvoje Macanovič, šef računovodskega odseka ministrstva za telesno vzgojo Gtokar Lahnimi, šef strokovnega odseka ministrstva Drago Ulaga in strokovni referent iz istega ministrstva Branko Polič.
L|ubl)ansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Torek, 18. aprila: Zaprto.
Sreda, 19. aprila: »Živi mrtvec«. Bed Sreda. Četrtek, 20. aprila: »Kaj je resnica?-' Red B. Pelek, 21. aprila ob 15: Dllapck. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Tzven.
Sobota, 22. aprila: »Potovanje v Benetke«. Red A.
Abonenti roda Sreda bodo imeli jutri predstavo Tolskega drame »Živi mrtvec« s Kraljem v nnslovni vlogi. Delo spada med najzanimivejše igre iz ruske literature tor se odlikuje z odličnimi kreacijami,
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Torek, 18. aprila: »Štirje grobijani«. Red A. Sreda, 19. aprila: »Aida«. Gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove-'. Izven.
Četrtek, 20. aprila: >WerJber«. Red Četrtek, Go-stovnuje Josipa Gostiča.
Petek, 21. aprilu: Zaprto.
Sobota, 22. aprila: »Falstaff«. Premiera. Premierski abonma.
ta rja na pravila. Roper je takoj napadel Louisa:
Eoskuail je, da bi prisilil Louisa k boju od bjjzu. ouis je borbo sprejel. Nekaj čaas sta oba boksarja oprezovala, nato pa ee je Louis izmaknil ter bliskovito poslal z uppercuttom Roperja na tla; k« eo je dvi&pil. Nekaj strahovitih obojoročnih udarcev v lice in Roper je bil za borbo onesposobljen, ker je močno krvavel po vsem obrazu. Sodnik George Blake je zato borbo končal ter proglasil Joeja Louisa za zmagovalca v prvi rundi s tehničnim knook-outom v borbi, ki je trajala vsega skupaj 2 minuti in 20 sekuhd ter je bila zgovor-jena na deset rund.
> ^ M °lL9S
v rt<#*T C
SArr. (oop THF.y "
>POTT <T El FR if>r E
k^OOLSEV
Molli crr^
Tl IJ Si E L L
C L. ČA^EH
Angleška ladje »Uilwar« je odpeljala ▼ nemirno Palestino spet nekaj novih vojakov. Z njimi so se smele odpeljati tja tudi njihove družine. Slika kaže dva mlada angleška »vojaka«, ko stopata v Southamptonu na ladjo.
Gibraltar ogrožen?
Anglija ljubosumno spremlja vse dogodke, ki se odigravajo v Sredozemskem moqu m na afriški obali. Letalska in pomorska oporišča, ki iih nasprotniki Anglije iščejo, dajo Angležem mnojo misliti.
Te dni so prispele v London zelo razburljive vesti iz Gibraltarja. Tajna služba poroča, da je ge' neral Franco poslal na jug celo armado delavcev, da bi okrepili obrambo okrog Gibraltarja, s čimer »l bila ta nad vse nežna morska ožina ogrožena. tisoč delavcev in petsto specialistov med njimi mnogo nemških inženinev, naj bi zboljšalo utrdbe.
Že od nekdaj so smatrali, da Gibraltarja z morske strani ni mogoče zavzeti. Mani odporen pa je proti napadu s suhega Za Angleže so gibraltarske pečine življenjskega pomena. Gibraltar je ključ Sredozemskega moria in poti v Indijo. Z gotovostjo se lahko pričakuje, da bo Anglija tudi s svoje strani storila vse potrebno, da bi to nevarnost vsai zmanjšala, če ne čisto odstranila. Ali bo to storila oficielno ali skrivaj, to bo pa pokazala bodočnost.
Kazni za zakono’omstvo
Zakonolomstvo so v vseh časih zgodovine smatrali za velik k) ostre kazni vreden zločin. O tem nam pričajo stroge kazni, ki so zadele tistega, ki je zakon prelomil.
Žene, ki.so prelomile zakon, so včasih kamenjali. Pod Teodorjem, rimskim cesarjem v 4. stoletju, so bile žene izpostavljene javnemu zasramovanju, da bi na ta način bila kaznovana za svoio nezvestobo. Zakoni Karla Velikega so določali smrtno kazen Likurg je izdal postavo, 'ki ie določala, da se zakono-Icmstvo kaznuje enako, kakor umor V Nemčiji so zakonolomke sežigali in nad pepelom obsojenk postavljene vislice, so podelile sokrivcu poslednjo pravico. V Angliji so zakonolcmce izgnali, žene pa so pohabljali, Egipčani so ženam odrezali nos, moškemu pa odmerili sto udarcev z bičem po podplatih.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek, 18. aprila: 11 Šolska ura: Zivljenske slike iz tiele Krajine (g Mirke Kugler) — 12 Z našega juga (plošče) - 12.45 Poročila - 13 Napovedi - 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Razigrani zvoki (plošče) 18.40 Čisto srce vodi k Bogu (g Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac nra:	Oživljenje	slovenskega baokarstva
(Drago Potočnik) — 19.50 Deset minut zabave — 20 V sodobnem ritmu (plošče) — 20.30 Večer ljubljanskih konservatoristov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki, igra radijski orkester. — Konec ob 23.
Sreda. 19. aprila: 12 Zborovski koncert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Štirje fantje — 14 Napovedi — 18 Mladinska nra: a)Macocba in druga čudesa Moravskega krasa (g. dr. Valter Bahinec); b) Opazuj in poskušaj (g. prof Miroslav AdleSič) — 18.40 Ob mejniku naše vzgoine kiltnre (g prof. Etbin Boje) — 1» Napovedi poročila — 19.30 Nac nra — 19.50 Dvod v prenoj. - 30 Preno« opere iz ljubljanskega gledali, šča. V T. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V tTkmar); v II. odmoru: Napovedi poročila. — Konec ob 23.
znamke in jih na raznovrstnih svojih pošiljkah sprj-vijo čez mejo, nato pa jih za drag denar prodajo.
Tu e družbe - največji blagoslov
Da je pa bilo do danes v tej mali državici tolikšno blagostanje, pa so vzroki še drugi. Liechtenstein je ena tistih redkih evropskih državic, v katerih letni državni proračun ni .6amo javnovešen, pač pa dohodki znatno presegajo izdatke. Lan; so dohodki znašali 2,187.800 švicarskih frankov in to presegali izdatke za 20 odstotkov. Toliko več dohodkov pa je bilo še kljub temu, da ti srebni državljani skoraj ne plačujejo nobenih davkov.
Največ dohodkov prinesejo Liech*ensteinu razne tuje delniške družbe. Te družbe so se v državah, kjer so bile ustanovljene, izognile visokim dajatvam in davčnim bremenom na ta način, da so svoje sedež formalno prenesle v Vaduz, glavno mesto Liechtensteina. Seveda tudi ta mala državica hoče imeti od omenjenih tujih delniških družb kaj dobička. Dovolila jim je sicer, da so svoj sedež prenesle formalno v Vaduz, zato pa so morale družbe plačati gotovo odškodnino. Družbe na ta način lahko sebi a Liechtensteinu prinašajo velike dohodke, mali liechtensteinski kneževini še posebno zaradi tega, ker je teh družb mnogo, vsaj do pred predkratkim jih je bilo. Zdaj pa so se začele izseljevati, ker ne bi rade, da bi jih morda lepega dne iznenadila tuja vojska, ki bi zasedla to najmanjšo, a danes tudi gotovo najsrečnejšo državico v Evropi
Državica je sicer majhna, a ie zato toliko bolj odločna. Zadnjič so bile nekake volitve, pri katerih naj bi se ljudstvo izrazilo, ali hoče ohraniti svojo samostojnost ali pa naj se Liechtenstein zateče pod varstvo in vlado tuje države. Izidi tega glasovanja je bil naravnost presenetljiv. Nad 94 odstotkov volivcev se je izreklo, da mora Liechtenstein ostati samostojna kneževina, ki ne eme trpeti tujega vpliva.
moč vojaštvo: oddelek 300 mož in oddelek gorske artiljerije. Tri dni 60 ga zaman naskakovali. Končno so poklicali na pomoč še letala, ki so obdelovala z bombami zasilno trdnjavo Že se ie zdelo, da bo vse prizadevanje zaman. Nekega dne, ko so vojaki zopet naskočili trdnjavo in se jim je naskok tudi posrečil, so mogli ugotoviti samo to, da v »trdnjavi« ni nikogar. Ptiček je bil odletel iz vročega gnezda.
Kmalu ga je bilo povsod dosti.	Vsa dežela	je
bila močno razburjena in prestrašena. Največjo čast pa je bandit izkazal »First National Banki«. To je največja banka v mestu Fowell. katero je počastil s svojim obiskom osebno. Lačen, bled in mršav je pobegnil iz trdnjave ter vdrl v banko. To )e bilo njegovo poslednje junaške dejanje Ko je vdrl v banko, je	izrazil nameščencem željo,	da bi	rad, kar je	v
blagajni. Eden od njih pa je le bil toliko pogumen, da je dal znak za alarm. Takoj je bilo vse pokonci. Ko je hotel pobegniti, ga je obkrožila kopica ljudi. Tu so se končali njegovi podvigi Uradnik, ki ni dal. da bi jih takle nepridiprav ugnal v kozji rog, je pograbil drog in začel udrihati po lopovu. Ko je ta videl, da se ne bo mogel izmuzniti, je uradniku prestrelil trebuh, sebi pa je pognal kroglo v glavo, da bi se izognil policijskim verigam.
Naslednji dan ie prejel šerif mesta Powell pismo sledeče vsebine, ki ga je lopov oddal, preden je bil napadel banko.
Če me kdai ubijete, vam	bom zelo hvaležen,	če
obesite moje truplo na kakem	lavnem	kraju Tako	bo
vsaj moje truplo nekoliko zadostilo zakonu in pravici.
Liechtenstein - najmanjša in najsrečnejša
država v Evropi
L udje v njej ne plačujejo nobenih davkov, pa ima država še vedno 20% več dohodkov kot izdatkov
Francoski časopisi so se zadnjič spet zlagali, da ima Nemčija še vedno dober apetit. Po avstrijski in sudetski prikuhi je prišlo na mizo češko-slovaško in klajpedsko sadje. Kakor je bilo slišati so začeli pripravljati tudi že ledeni grah z Islandije. Sir iz Ho-andije in Švice pa še ni dosti seseden. To — pravijo — je vzrok, zakaj bi se zazdaj Nemčija zadovoljila tudi z majhno slaščico, ki se imenuje Liechtenstein.
Kneževina Liechtenstein je pravi Liliputanec med evropskimi državami. Meri komaj 159 kvadratnih kilometrov in ima 11.000 prebivalcev. Leži med Ti-roli in Švica V njej je vladala zelo stara dinastija, ki je neizmerno bogata, ki je v tesnih vezeh s Habsburžani. Pretendent Oton Habsburški « bil še lansko leto — to je v splošnem znano — g06t liechtensteinskih knezov na njihovem gradu v glavnem mestu Vaduzu. Starejši princ Franc 1. se je v drugo poročil z baronico Guttmann, hčerko dunajskega judovskega bančnika. Ni se zgodilo kar tako slučajno, če se je princ Franc odpovedal prestolu neposredno ^o priključitvi Avstrije k Nemčiji, 30. marca 1938, -a ljubo svojemu nečaku princu Francu Jožefu,
Pravno še vedno ,sovražnicaf Nemčije
Poleg tega pravijo, da je kneževina Liechtenstein iravno še vedno Prusiji sovražna dežela. Po vojni leta 1866, ko se je borila na strani Avstrije, so pri podpisovanju mirovne pogodbe enostavno pozabili nanjo, in ko 6e svetovne vojne ni udeležila, je ostala še vedno »sovražnica« Nemčije. V tem kočljivem položaju je prišel nenadno obisk kneza liechtensteinskega pred nekaj meseci v Berlinu. Tam se je sestal z vodilnimi nemškimi osebnostmi in pravijo da celo s Hitlerjem samim. Ali se je šel tja poklonit, ali a a le sklenit spravo? V Berlinu so odločno zanikali, da bi Nemčija mislila na zasedbo te kneževine.
Toda, ta zanikanja so dejstva kmalu zanikala.
V	Liechtensteinu so v resnici pred nedavnim odkrili narodno socialistično zaroto. V malem trgu Schaan so se zbrali pristaši »gospodarske zveze« Liechtensteina z nemškim rajhom v neki zasebni hiši Prišlo le pri tej priliki tudi do protidemonstracij. Posredovati je morala policija, ni pa prijela tistih, ki so se zavzemali za to, da bi se Liechtenstein pridružil, oziroma spojil z Nemčijo, pač pa nekaj onih, ki so demonstrirali proti temu.
Posebno resno se je začela baviti s tem incidentom v mali sosedni državici Švica. To ie čisto ra-
zumljivo, kajti Liectenstein je tako rekoč neke vrste švicarski protektorat. Po pogodbah iz leta 1920 in 1923 je Švica prevzela poštno upravo, Švica tudi diplomatsko zastopa Liechtenstein in preko te državice je raztegnjena tudi švicarska cannska meja.
Orient-exores prevozi vso državo v 5 minutah
Zaradi vsega tega ni prav nič čudno, zakaj se posebno Švica tako zelo zanima za to malo kneževino in za njeno usodo. Liechtenstein leži na hribovitem svetu, ki gospoduje nad dolino reke Rena. To je naravna ovira, ki brani dostop v notranji predel, kjer leže švicarska jezera; to je ključ, ki odpira vrata proti Zurichu. Liechtenstein leži ob glavni železniški progi, ki gre preko Švice od vzhoda proti zahodu. Po tej progi vozi Orient-expres iz Pariza v Carigrad. Kneževino Liechtenstein prevozi ta vlak v petih minutah.
Izredno ugodna naravna lega kneževine je tudi vzrok, da se je na tem koščku zemlje zelo azvila najraznovretnejša industrija. Glavno mesto je, kakor rečeno Vaduz, ki ima komaj 1.500 prebivalcev. Obenem je to mesto središče filatelizma, ki si ie pridobil uprav na tem kraju velik sloves zaradi nadzorstva nad denarjem, ki prihaja semkaj od vseh strani iz Srednje in Vzhodne Evrope.
Iz državice je najstrožje prepovedano odnašati denar. Zato se nekateri poslužujejo drugega sredstva. To so .dragocene poštne znamke Dosti jetakš nih ljudi, domačinov in tujcev, k: enostavno nakupijo
In tak |e konec ...
Nepregledni seznami padlih žrtev, vojna je uničila rodbine, raztrgala najtesnejše prijateljske zveze, presekala s svojo krvavo roko tovarištvo, ki je trajalo leta in leta Tisti, ki so ostali, prebirajo sezname izgubljenih tovarišev, prijateljev, dragih in se sprašujejo, zakaj in čemu vse to. Taka je osnovna misel pretresljivega filmskega romana o vojni in letalskem tovarištvu »Poslednja zapoved«, ki ga pričnemo priobčevati t kratkem.
(Fotorisba Warner Bros.)
Nemški maršal Goring pri Mussoliniju
Tarzan v na,'novejši izdaji
Prebivalci državice Wyaming v Združenih državah 60 imeli pretekli teden redko priliko gledali govoreči film v »naravni izdaji«, za katerega ni bilo treba plačati nobene vstopnine. Gledali pa ga niso v dvorani, ampak v prosti naravi, s pristnimi kulisami.
Glavni junak tega filma je bil neki Durand, star 26 let, dolg pa okrog dva metra. BD je zelo lep, kar glavnim junakom tudi gre, in so ga imenovali »Tarzan iz Wyaminga«. Res, zavidanja vredno ime. Ba-vil se je s tem, da je ugrabljal ljudi Ker pa v državi ne veljajo zakoni džungle, so ga seveda zaprli, "in je tudi odsedel nekaj let. Naenkrat pa se mu je zahotelo zlate svobode in jo je iz zapora popihal. Policija pa je imela dober nos. Sla je pogledat na dom njegovih svojcev in ga res zalotila tam. On pa se ni dal ugnati v kozji rog. Storil je tako, kakor delajo taki ljudje na divjem Zapadu Radovedna policista je na mestu ustrelil skočil skozi okno, ustavil nekega avtomobilista in ga z revolverjem prisilil, da ga je odpeljal ven iz mesta, kjer se je »nastanil« med grmovjem v skalah. Izbral si je ugodno mesto. Bil je dobro preskrbljen z orožjem in municija Policija, ki je bila obveščena, kam je pobegnil, je poslala za njim sedemdeset mož, ki so ga začeli oblegati. Toda Tarzan je dobro meril in marsikateri policij je obležal na tleh. Ker policija ni zalegla, so poklicali na po-
Norman Railly Raine:	89
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
nekaj časa mu je v tej temi temoia zagrnila oči.
Nekaj časa ni prav ničesar razločil. »Da le ne bi bil prepozen!« 6i je dejal.
Nekaj težkega se mu je vleglo na dušo.
Končno je z glasom, v katerem je drhtela tesnoba za življenje svoje izvoljenke pridušeno vzkliknil:
Lady Mariani«
Iz kota se mu je odvzal radosten gla6. »Kaj 61 ti to, Robin?«
Lady Marian je stala v ozadju, prav v najtemnejšem kotu ječe, tako da je ni mogel videti, zlasti še zato ne, ker se njegove oči po zunanji ostri svetlobi niso mogle navaditi na temo.
»Da, jaz, draga moja!«
In že je stekel k njej 1er jo objel. Dva človeka, ki ju je bila usoda tako težko in nevarno preskušala, ju spravljala narazen in spet družila, sta se našla v čvrstem, pa nežnem objemu; oba sta bila v dno srca prepričana, da ju zdaj nobena stvar na svetu ne bo mogla več razdružiti. V dnu duše sta verovala, da sta se zdaj dobila za vse življenje. Dolgo časa sta 6e molče objemala. Potem ie spregovoril Robin Hood: »Mislil sem že, da so te ubili, dragica. golobček moj!«
Ves STečen ji je šepetal Robin Hood nežne besede ter jo pritiskal k sebi.
In tudi velika, odločilna ura za obračun z zlobnim sirom Guyjem Gisbour-neškim je napočila!
Robin Hood in sir Guy Gisboumeški sta udarila drug na drugega, oba željna boja, oba trdno odločena, da zmagata in se za vselej znebita nasprotnika.
Hud je bil ta boj in dolgotrajen.
Dolgo časa se je zdelo celo, kakor bi «e bila v tem odločilnem spopadu bojna sreča obrnila na stran sira Guyja Gis-bourneškega.
Toda ne, nasilje ni smelo slaviti zmagoslavje, morala je zmagati pravica!
In res! Končno je Robinu Hoodu uspelo, da je presenetil svojega močnega nasprotnika, ga prebodel in zmagal.
Sir Sir Guy Gisbourneški je končal svojo grdo življenjsko pot. Končana je njegova moč in oblast princa Ivana brez dežele.
Pravica je zmagala nad nasiljem. Zdaj bo spet vladal v Angliji doflbri, plemeniti kralj Rihard!
In kakšen velik delež pri tej veličastni zmagi nosi njegova, 6amo njegova lady Marian!
Če bi nje ne bilo, kaj vse bi se bilo zgodilo!
Le brž k njej, da jo reši iz ječe in vezi!
Ko je stopil v ječo, mu je udaril v obraz ostri duh po vlagi in plesnobi; za
Lady Marian pa se je tresla od mraza in pre6tanih naporov. Na kraju svojih moči je že bila, ko je prihitel k njej njen dragi ter jo rešil iz grozotne osamljenosti in strahu.
Kako iskreno je bila v tem trenutku hvaležna Robinu Hoodu, kako močno je bila v njej zagorela ljubezen do njega!
»Ne veš, kako sem se bala, ko ie bilo tu v ječi tako temna In zeblo me je! Toda ves čas, dragi, sem mislila nate! Vedela 6em, neki notranji glas mi je rekel, da me boš prišel še pravi čas osvobodit! In res si prišel, ne morem se ti dovolj zahvaliti! Samo da 6i ti pri meni, pa je vse spet dobro!«
»Da, dragica moja, zdaj naju ne more nobena reč na svetu več razdružiti!«
Molče sta se objemala in poljubljala. Lady Marian je naslonila svojo krasno glavico na široka prša Robina Hooda. Neprestano sta si šepetala sladke, radostne nežnosti.
Čez čas pa je lady Marian spet vznemirjeno vprašala:
»Kaj pa je s princem Ivanom brez dežele ter s 6irom Guyjem Gisboume-škim?«
Veselo ji je odvrnil Robin:
»Nič skrbi, dragica, V6e je zdaj dobro! Tvoja zvesta Bess je ušla iz gradu | in obvestila, potem, ko te je dal princ Ivan brez dežele vreči v ječo, svojega
i	Mucha, ki se je takoj odpravil na pot ter prestregel Dichona. Krvav pomenek sta imela Much in Dichon. pa je bil naš Much tisti, ki je Dichonu za vselej zaprl usta! Povrhu pa smo še mi v gozdu
I	srečali zjutraj štiri fratre in med njimi spoznali preoblečenega našega pravega 'kralja Riharda z Levjim srcem! Brž smo
napravili majhen načrt, se malo preoblekli in se uvrstili v pobožno procesijo. Krali Rihard in jaz sva hodila tik za škofom iz Black Cannona, v rokah pa sva imela nekaj palcev iekla teT ga priganjala k pokorščini in naglici. Tako smo prav čedno prišli v grajsko kapelo, kjer bi bil moral po načrtu, ki pa smo ga k sreči mi pravi ča« preprečili škof iz Black Cannona okronati princa Ivana brez dežele za novega angleškega kralja namesto še živečega, pravega kralja Riharda z Levjim srcem. Rihard se ie v kapeli dal spoznati napravili smo precejšen metež in dobro porogovilili, tako da smo ugnali v kozji rog vojake_ princa Ivana brez dežele ter sira Guvia Gis-bourneškega. pa se je vsa stvar lepo iztekla, tako kakor se je dejansko po našem načrtu ter po božji pravičnosti tudi morala izteči! Samo princa Ivana brez dežele bi bila morala videti! Kako se ;e ta mož tresel! Nobena šiba na vodi se ne trese tako, kakor se je on, ko ie videl, da so vsi njegovi upi splavali v odločilnem trenutku enkrat za vseli po vodi! In kako je izpreminjal barvo' Nekaj časa je bil bled, nato škrlatnordeč, pa zelen, nazadnje pa ie le obstal pri mrliški barvi! To se mu morajo zdajle tresti kolena, kajti res ne vem, kaj bo zdaj z njim, z izdajalcem, napravil njegov brat Rihard! Ne bi bil rad v njegovi koži! — No, in če te Sc zanima — 6aj vem, da si se ga bala, dragica — kaj je s sirom Guviem Gisbourneškim, potem ti moram sporočiti, da »e je bil pred nedavnim preselil e tetfa sveta in zatisnil za vedno svoje oči Majhen razgovor z noži sva imela, pa je hotela bojna sreča, da se je zanj slabo končal. To
je vse, kar ti morem o zadnjih dogodkih povedati, dragica!«
»Dragi moi oRbin!«
To je bilo vse, kar je mogla reči lady Marian.
Robin Hood jo j? spet stisnil k sebi ter ji vzel z nežnih, kakor žamet mehkih in volinih, pa od mraza in prestanega strahu posinelih ustnic dolg poljub.
Nato pa ii je dejal:
»Pojdiva, liuba moja, kralj Rihard x Levjim srcem naju čaka! Končano je! Trpljenje je v kraju, zdaj 6e prične šele pravo življenje za naju in za ves angleški narod!«
Po teh besedah jo je prijel za roko in io povedel iz temne ieče v 6vobodo.
»Ne glej, draga!« ji je nežno dejal, ko sta šla mimo mrtvih stražarjev, ki so mu še malo prej nerazsodni in nepremišljeni poskušali zastaviti pot do nje in pomagati siru Guyju Gisbourneškemu, da bi ga potolkel na teh stopnicah kakor garjevega P6a.
»Preveč dobre in blage sq tvoje oči, da bi smele gledati to strahoto in gnusobo!«
In že jo je zaščitil s svojim telesom od strani tako, da ni mogla ničesar videti.
Potem pa sta se vzpela po stopnicah naglo, oba obdana s sladkim nemirom , in radostnim pričakovanjem bodočnosti.
I	Tam gori čaka nanju krali Rihard * Leviim srcem! Kralj Rihard z Levjim srcem iu pričakuje, da oba nagradi *a srčno zvestobo in za požrtvovalno pomoč. s katero sta mu pomagala obvaro* vati angleški prestol!
Le naprej, le kvišku?
»Siamski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva niiea ft/lll. Telefon 4001 do 4003, Uprava: Kopitarjeva olisa 6,
Za JageaUvaaaka tukane v Ljtkijanl: K- Csi. Izdajatelj Inž. Joia Sodja. Uradnik: Mirk« Javornik.