bomo govorili a odlrfoaiU ra-l>e. Saj vcrnb. bi hdo smatral , ki lik točijo voTilcl. V tei 2 doisiia četrtletno Nov naročniki cai nosniaj* naročnina no nakeimei. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priio* ^ vor dopisnico ati znamka. — Dopisi nai se tranvir .............. Rokoptsi se ne vtnča o. 1---— Izhaja vsak dan zjutraj F1 C££rr.ezr.a številke velja 1 krono Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6'I. Telefon štev. 360. — Upravrištvo je na Marijinem trgu ■...———? štev. 8. Telefon štev. 44. .n—"^ PROTESTNI SHODI proti sramotnemu sporazuma 7, Ita- IHo se vrše danes v Ltahitani Mari boru. C e! tu Zagrebu Beogradu h limesih drmrfa mestih In kralh ceh 275. štev. V Ljubljani, nedelja 14. novembra FoSlnina plačana v gotovim. m. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: fr.'0 ieie ... K MO’— F a! leta . . „ 120 — tetri leta , . „ to ra Biežtc . . „ 20 — Za inozemstvo: c eift Isto .K 400'— pol ieta. „ 200 — ielri leta..............100 — ta mesec „ 25 — Za Ameriko: celoletne 8 dolar. , 4 dolarje neer Vsebina pogodbe. LDU Rapallo, 13. nov. Agenda Stela-ni poroča: Pogodba med ItalUo In Jugo- davijo vsebuje v bistvu tele točke: Clen L določa melo med Italijo In Jugoslavijo. Meja žre od gore Peči, ki tvori mejo med Italijo, Avstrijo In Jugoslavijo, vključuje Snežnik, gre dalje do Kvarnsra In sledi v londonskem paktu določeni črti, pri čemer so se določile gotove **' ■?-membe. V členu n. se priznava, da mesto Za-der, kakor tudi občin« Arbanasl (Borzo Lrizzo), Crno (Cemo), Bokanjac (Boccanl-azzol In del občine Dlklo (DIcio) pripadajo Italiji. Uvedba tega člena se bo uredilo po posebsem dogovora. Clen lil priznava, da pripadajo Ital® otok) Cres fChcrsoj In LoSJnj (Losslo) a malimi skalnatimi otoki In nilb ozemlje, majhni skalnati otoki Istre ter otoka l.a-stva iLasostp) In Petagraž (Pela&osa) t malimi sosednjimi otoki. Drag! otoki bivšo Avstro-ogrske monarhije se pridete Jnfio-DlaviiL Clen FV priznava popolno svobod« In neodvisnost Reke. Državo Reko tvori ccr-9us separatista In majhen del istrskega kgcmlja. Clen V določa, da bodo posebno komi- sije določile v prejšnjih členih navedene meje. Po členu VI bosta Italija bi Jugoslavija v dveh mesecih potem, ko stopi po* godba v veljavo, sklicali konlercneo, na kateri bosta obe vladi stavili predloge, po katerih bi se mogli vzpostaviti najprisrč-nejši odnošaj) med obetm državama glede gospodarskih in llnančnlh vprašanj. Clen VII veli: Jugoslavija priznava na korist v Dalmaciji živečih Italijanov In njih interesov 1. gospodarske koncesije, kl Jih uživajo Italijani; 2. pravico na Jugostoven-sketn ozemlju prehivajočlb Italijanov, da v enem letu optlrajo za italijansko narodnost, pri čemer so zaščiti bivališče, uporaba Jezika In ver«, kakor tudi vse Iz teh svoboščin Izvirajoče pravice; 3. v Ital® pridobljeni studijski diplomi so v Jugoslaviji veliavul z Istimi pogoji; poznejši do-govor naj določi pogoje vzajemnosti. Po členu Vlil se bo med obema državama sklenila konvencija, kl naj pospešuj« vzajemni razvoj kulturnih odhošajev. Clen IX veli; Pogodba so sestavi v Italijanskem in srbohrvatskem Jeziku. Pri eventualnih razlikah Je merodajno M»51Jwe* sko besedile, * Formalnosti podpisovanja so bile končane ob eni po polneči. J 1« . krai-h cele Po banketu. države Tudi Idrija in Postojna izgubljeni! Meina črta na slovenskem ozeml u. Še vedno nimamo točneaa ki las-jietra naročila n podrobnostih ranall-skih določb. Kolikor se da nosneti iz dr.sedaniih vesteh leče nova meta po slovenskem ozemHn od višine Peč (Kota 1511). do vlSine Jalnvec preko nlanlnc Ponikva no razvodu med Sočo in Savo do višine Trtalav (2803) do višine Kuk. preko kote 208fi. od lam »roti višinama Porezen Jn Btenoš. tako da Železniki orina-dalo Jitposlavll?. notem »reko Belka (koie 1050) — nlanrne Bičke nore — Fleteša — kote 1099 — Cabran-ska —■ L«a. notem vzhodno od Snežnika kote 817 — 660 — 520 — kolovozni nol — tema Pastorela — Poročilo le v mnotrem ne lasno. Razberemo na tafrfto dvotno. o čemur žal ne moremo več dvomiti: nrvotna vest. da oroade Idrlte mm. In naorčna In bola/en »lede Postop ne se ta otlst»nila Idr)!** ta Poštnina IdrllsM ln nosfntask' okra) nrlnade-ta ltallii. mi rešimo te malo locra&ko kotlino z o?emlien» do Rakeka. NEZAUPANJE do razmejitvene KOMISIJE. Maribor. 13. nov. (Izvirno noro-č;!q.) V vedno večii meri orihaiaio iz Podravske doline pritožbe prebi-valstva radi skraino krivično določene meic od Košcniaka do Sv. Lovrenca. Lludie so oeorčeni iji ne moreio razumeti kako le moela razmeiitvena komisija izreči tak skleD ko se ie vendar vse nrehlval-stvo — cčlo Nemci iz gospodarskih razlovov — izreklo ?a pripadnost k Jttvoslaviil. Čudno nostonanie raz-melitvene komisMe napolniute vse orebivalstvo ohmoineva ozemlia s skrainhn nezaupanjem. Obmejno prebivalstvo se boii novih nresene-čenl dasiravno »e članom ra/melit-vene kormsile onetovano 1z.raz.iIo svole želie. na katere bi se morala kotnisita no določbah nurevne »o-»rdhe 07; ra tj jn Jih 00 možnosti upoštevati. 1 . - TRUMBIČ je zadovoljen z USPEHOM. LDU Beovad. 13. Iz S. Marehe-rite lavlialo od 12. t m.: Povodom j podpisa snorazuma le minister Trumb'č iziavil dopisniku beovTai-ske »Politike«: Zariovoben sem z . uswh«m Dosežen sporazum le razčistil naS mednarodni položni ter dvicnil naš ucled. Sedai smo dosevr-K stvarno neodvisnost. Vprašanja, ki bf movla sedal še nastati bodo s^rno vprašanja naše notranje politike. Gospod Vesnlč te odložil llvrejo, hi si Jo Je bil nadel v Santi Margherltl. Potliiem, neopaženo se Je peljal danes ponoči v posebnem vlaku skozi Ljubljano nazaj v svoje dvorane. Razglasilo se Je bilo — v državnem interesu seveda — naiprej po mestu, da se bo.peljal tekom popoldneva. Gospod Vesnfč torej ul bil žeiian sprejeti zahvalne slovenske deputacije na kolodvoru. Pravi Naš ministrski predsednik, M nima poguma stopiti med svoje sodržavljane, le oa Imel prav pasjo potrebo udeležiti se mrtvaške pojedine po podpisu mirovne pogodbe ■ Italijo. Klanjal se i« »a vse strani pred kraljem, pred plemenitim laškim kllharstvom In apeliral v svojem govoru na hvaležnost, ki Jo bodo dolžni njemu, vrhovnemu livrirancu našega da, naši potomcL Ne bomo ill.dalj«. Ne niti o možnosti, da bi se dala tlln acija sanmargeritske krpe. kako bo šlo. Kdo bo verjel te za resne hrohodilove solz«, ki naš« stranke pred svojimi vladi so zastopani eksponenti vseb starih strank, od Koste Stojanovič« do Antona Korošca. ZalosMnke so D rej le r»6l lapšega. Krivično bi bilo dolžiti sedaj srbs-i narod. Nad njim vlad« gnila h,ua kot vladajo, oziroma so vladale, tekom teh dven lot gnile klike nad nami. Ljudje, kk so sestopal! slovenstvo v Beogradu, z malimi n-Jemami niso delal? dragega, kakor p« Intervenirali M vse mogoče stvari v kom* svojim strankinim pristašem. Ce Je Mi v Ljubljani obsojen verižnih, se je peljal oo poslanca svoje stranke v Beograd te ta mu Jo izposloval odpast kazni. Za to Je pa a. verižnih prispeva? s prhnemo »voto v strankin volilni lond. In tako le šlo «*• vzdržeuia nanrei Srbi, ki so pričaltovs«, da Jim bomo baš Slovenci dali deis^cev na vseh poljih, dobrih in poštenih organizatorjev. so začeli soditi naš narod po njegovih samozvanih poslancih. Sloves naš se Je »zgubljal od dne do dne bolj i« obenem s to izgubo Jo šlo po vodi tudi zanima::*« za naše zahtev« sploh. Naposled Je bno najlažje, da so nad srbskim, hrvatskim te slovenskim delom naroda neomejeno zavladali možje, kl Jim narekuje njihovo politiko samo lasten bankirski Interes te tl možje so n«s Šil »zastopat« v Santo Marg-horit«. Kar se je zgodilo, se «e da kratkim potem Izbrisati. Organizem Je bolan. Popraviti no bom« mogli canmargerltsk« ta celovške katastrofe toliko časa, dokler no ozdravi vse državno tele. Za nas se pričenja delo ozdravitve. Tw potrebo te nujnost tega dela moram« širiti v ljudstvu z vsemi svojimi silami 5a| v masah se že povsod pojavlja vera da nas bodo rešili ta potegu® iz močvlri« samo pošteni nesebični vodite® Nihče so ne brga za lepe programe, k| Jih širijo Btarl »zaslužni politiki« med volllol, nlbče ne veruje več besedam, povsod se polav-Ua odpor proti izvolitvi th>tib mol, kl so sedeli te dve leti v Beogradu. Konstituanta gotov« ne bo imela sa» tnih novih ljudi. Toda ideja ne rabi za sobo} števila teles. Ea sam duh Jo zmožs« ukrotiti In voditi vse divergentne silo. U razkrajajo naš državni organizem; ea sam dub, pravimo, če |e konMkveaten ta Sana v sebi pošten. Upamo, da bomo v koustltuaatl Imet vsaj neka) poštenih, vsaj neka) v poštenosti svoji doslednih tiedl. Ce komo dosegli pri volitvah to, bomo dosegli tudi revfzbo sanmargeritske pogodb«. Nov poraz. — Monitorje izročimo! LDU. Beograd. t2. nov. V ministrski seii se te uolev ladranslteva vorašania razDravIlaln tudi o izročitvi monitoriev. Uvotovilo se ie. da so hili monitori) dnslei nravzanrav samo v na&em varstvu ter da smo dolžni vrniti zahtevanih 5 monitor- jev. Obenem le bilo sklenieno da se onozore zavezniki, da smo imeli * vzdrževaniem monitoriev znatne stroSke ne da bi Se dosle) nreieli kako odškodnino. Predate monitorjev medzavezniSk) komisih se k: 2e izvršila. Prvi del definitivne meje na Štajerskem. Nezaupanje do razmejitvene komisije. LDU. Maribor. 12. novembra. Uradno se »biavlia: Člani medza-vezrtiške razmejitvene komisiie so določili na včerašnii se H nastonno črto v odseka od Košenfaka do Sv. Lovrena. ki bo tvorila v bodočo definitivno mete med Juvoslaviio m Nemško Avstriio. Mefa noteka čez vreben Košenteka na vrb v Sv. Urbanu ki va deli tako da ostane cerkev Se v Jueoslaviii. Odtod ere meia na vreben nrott Pernicam, nato no MlaSkem iarku. katereva deli SFORZA TPIUMFIRA. Rim. 13. nov. (Izvirno poročilo.) Orof Sforza »e snreie! včerai vnovič sknnino časnikarjev katerim ie Izstavil »ned druvim: Končno se »e iz-nolnil stotetni sen. ItalHa »e zavarovana odsleJ tudi na vzhodu co Alnah. Zadar in Reka sta osvobojena. Z Juvoslavite moramo skleniti večno oriiatelistvo. zato ne smerno nozahiti da !mamo v svolih metati nol mititena rtiihovih roin^ov Ital'-lanski in hteoslovanskj zastopniki so se dvivn’U nad osebne malenkosti in s snorazumom v Santi Mareheriti vnovič tn definitivno uničili habsburško nmnarhHo. NEMŠKI EKSODUS IZ ČEŠKEGA PARLAMENTA. Prava. 13. nov. (Izvirno poročilo.) Poslanec Krenek )e snoročil danes y Imenu nemkke patiamentame zveze * predsednikoma poslanske zbornice ; in senata, da se nemški člani obeh ! zbornic ne bodo več udeleževali parlamentarnih sel v znak protesta proti nasilta češke večine. do točke, kier se stekata KrumnaSkl In Bistriški notok. Potem sledi meia približno dva kilometra Bistriškemu pr toku in se obrne na to oroti severu približno do! kilometra severno od cerkve sv. Jerneja, na kar se na-dniinte v isti meri do točke nekako 1 km iužno zanadno od sv Lovrenca. Ta meina črta. ki so W> določili delevati velesil, se more eventualno še izoremenlti. ako bi delevati in- , wnfSsmtv*Xa“n“no Dred‘1 Pošljite naročnino! KRK IN RAB NISTA ZASEDENA. S®ita Marvherita. 13. nov. (Izvirno noročilo ) Iz Rima poročalo. da časopisne vesti o zasedbi Krka ; in Raba no d’Annimziievih četah ne odvovariaio resnici. I 2000 MILUARD NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE. Pariš. 13. nov. (Izvirno poročilo.) Aneleško - francoska poeaiania o skupnem postopanju proti Nemčiii so dovedb do poodlneva sporazuma. Nemški zastopnik bo imel v re-ppr.aeiteki komisi H samo posvetovalno Pravico brez glasovalne. Amrlita bo nočni ra ta odločno zahtevo, da mora Nemčiia točno izpolniti vse m'rovne rosroie. Na 220 miliiard rtatih mark določena voina odškodnina se preračuna no današnjem kurzu kar 7'iece 1320 miliiard Da-| pirnih mark. Z 60 odstotnim obnovh-I venim prispevkom Francitl bo mo-| rala o»j*s«H1 Nemčio nad 2000 mlll-j tard mark VVRANOEL SF ŠE VEDNO UMIKA. l.DU Sebastonol. 13. nov. Pod pritiskom premočnih sovražnih čet so se čete venerala Wranela umaK-nlle na svoie vlavne nostnianke, Predstraže so prišle Bravočasno na-zaT, BORZNA IN TRZna POROČILA. 13. novembra. Valute ln devize. C ur Ib: Berite 7.72* h, Nev Vorb 354.50, London 22.12. Pariš 38.05, Mtian 22.85, Praga 0-75. Budimpešta 1.17''a, Dana) 1.76. avstrijske žigosane krone 1-15. D ute »j: Zagreb 360—370, Budim- pešta 03—103, Praga 663—69!^ Varšava 116—136, Češke brone 366—591, dinard 1375—1425. Praga: dinarji 240, marke 113.76, švlc. Iranki 1494.60, lire 332, francoski Iran. kl 562.50, angleški luntl 324. dolarji %-60, avstr, krone 17, poljske marke 21. Beograd; Devlie: Parlsr 218'/»— 220. Dunaj 7.20. Praga 0—41. Rim. Mila« 126.50—127, Selu.; 362—357, Ženeva 385, Berlin 44.50—45. Valuto* 20 dinarjev v zla. tu 22.80, dolarji 36-40—37. levi 38.50—39.50» leji 0—46.25, marke 45-25—46. avstr, kron« 8.80—8J0 > M. ZCvaco: Kraliev vitez* Zgodovinski ronuus (Dalje.) CanestanSr ,e ostrme] nad tolik-razjoSiem. Hkrati pa — zakal 'r.čfn ie bjj pošteno — »;e ie želino •7r! nn bova to mizo in' DovoTtm? sli- mo. misleč: si: »Kralievanie ie res imenitna »i var Da sem lerali bi lehko sedel k t?i mizi in se nanakal no kraliev^Ko: oda večna škoda! Nn. s?!ednl betn ič veličanstvo: to ie menda visoka čast. In tudi anetitu ne bo na k var.« Ludvik XIII. ie v tena pomignil halebardiriem in strmžaiem. nai od-idefo. »A kdo bo stregel vašemu voh-Čanstvn?« ie sp©8thiw vprašal «li-clr. »Eh. storil bom kakor mol oče na botišču; postrežem si sam! ()o-sr.nd vitez sedite tu nasnroti: voto-vo ste lačni z mano vred « Še t^sti hin se ie raznesla po Lou-vru vest. da večeria krati Drav po domače z mladim vitezom Canestan-p-om. in marsikateri nlemič se ie postavil na nrežo da bi se orikunil novemu liuhiiencu. k^iir ooide domov ... Medtem na le senetal na stoon«—-cah Concini z Rlnaldom. »Ali' ie vse prinravtieno?« Ie vrrašaf maršal. »Presadite, svetlost: Montreval in Bazorees v predsobi. Louvivnac nod stnotdearni. Pontraiilft na dvorišču: laz sem tu. da nadzorujem stun-r:ce in predsobo, chnie hkrati. Ob vbodu l otivra oazi Clialabre g ovai-s:,i.orien t5čcv. »zmed katerih ima turi' nabvditevnelši svrtlo tri štiri duše na vesti. Nocoi nam nc uide L Toda on. ki so mu veliale smrtonosne nrinrave. se te baš tisti hin priklonil kraUu. ves bled od ponosne nstiptasti: »Kai sire! Jaz da nai sedem k mizi v^šena veličanstva?« Te časti ni bil izkazal Ludvik XIII še nikomur. Ubovi vitez, čigar cokoini oče se ie rad pohvalil za svouh živih dni. kako ie bil neko*: deležen odlikovania da ie smel vledat' kralta ort iedi. ie mislil 1z-nnm da se m» Mede: potem na le vendar sedel na stol. ki mu va ie ka/.a! mladi vladar. Vzravna! se le. kakor bi bil osvoiil svet in meneč, da ne more zahvaliti vostitelia lepše. nevo če se izkaže svoit nalovi kos. ie udaril po iedeh. da ie bilo veselic. Obenem pa ie ovnievito začel navest ki io 'c Poslušal lerali s čc-daile večiini navdtiScnjem. Oovojdl »c za dva. ičdcl za tri ia od za štiri. Ko ie bila miza prazna ln zsrodba ori kraiu. ie plosnil Ludvik z dlanmi: »To ie siiaino! Oh. da sem vas videl, kako sie nehali Condčia po mestu! In vaš dvoboi v srostilnl. z dvema hkrati! Pravite, da niste spoznali nobeneva izmed plemičev, ki nai bi se bili preoblekli za erardiste?« »Ne sire nikozar nisem spoznal!« ie deial Capestanv. »Kolika škoda! Ntr. sai te zeodba o voini zaloffi. ki ste io skrili v^klet sama 7asc dovoli imruitna.« »Kai ne. veličanstvo, nisem ie usenil slabo!« ie naivno rekel vitez. »In zraven sem si mislil: nrav. orav. nictrovo veličanstvo dobi petdeset ponolnih onrem za svoie voiake.« »Od'kup‘m vam fih!« ie vzkliknila mladi krali. »Nu da. pokal se čudi- j te? On r e ure so vaše. volni Plen te ; voini »len, Ali mi tUa prodaste?« Canestane ie pomislil in odgovoril • »Dobro. sire. Prodam lih: s« pravi, odstnnfm vatn lih v zameno.« »Aha!« ie deial Ludvik, misleč, da ea hoče vitez prositi kake službe, in seveda rad nrioravlten usroditl mu. »Kai želite v zameno?« »Obleke so — obleko bi rad do«* bil.« »Kakšno? Povede brez skrbi.* »Obleko princa CondCškesra.« ie oierovoril Canestamr. »Ker oa >e motih petdeset in ta le ena. sire. ie več ki* pravično da mi odstopite 7 obleko ved še princa v nameček.« Ludvik ie olanii pokoncu: tudi Camv stanv ie vstal. »Kakor vidim, se obo-tavtiaV sire: in vendar vas ne »rosim borvc kako velike reči.« »Princa! Vrava...« »Človeka, veličanstvo!« te rekel vitez. »Tudi iaz sem človek in celo t; ste. sire.« Stran SL ,JU00SLAVT3A* dne 14. novembra 1920. Do kdaj? . Jobove vesti, ki DrihaJaio Iz Ligurije. nam zastavlialo sano. Italiia riše do naših notranjskih Dlanotah svote strateške meie. mi se udaia-mo v neizbežno usodo, krčimo Desti. ladikniemo iščemo redilne roke. ki bi nas izvedla iz težke zagate. Vnovič smo še zavedli s trpkim občutkom da smo taknrekoč sami v številni družbi narodov, ki nas obda late. Ravno vznričo te izolac:ie le oostal naš Doložai v mednarodni Dolifiki tako težak, da v usDehe diplomatske akciie proti Italiji ne moremo več unati. Podoba :e torei. da se naše meie na zaDadu za sledečo dobo stabiliziral v našo ogromno narodno škodo Za koliko časa? Ni ga danes človeka orl nas. ki bi st ne bil te ure zastavil vnraša-ma: za koliko časa? — Odgovor na to le odvisen od nas samih, a Dole? te?a od cele vrste drueih okol-nosti. Glaijio vlogo nri tem na igra in bo Igralo vorašanie. kdai in kako se izkonliemo iz te diplomatske izoliranosti. kie in kako si nridobimo Driiateliev in zaveznikov. Danes, ko se nam srce trga ob izeubi Primorja nam istočasno stooa ored oči kategorični imoerativ. tudii v tel smeri naneti vse moči in se pripraviti. Da te zveza narodov deiansko za nas toliko kot zveza zaoadnih velesil ki nam ravnokar dele Dravico. Je lasno. Ntena pravičnost toret ne tcore biti domačna kakor »e ta po kateri se nam v Sv. Mareeriti Li-Rurski ustanavllaio meie. Zveza s Čehi In naoolzveza z Rumttni nam more služiti le nrotl Madžarski toda za siučal konflikta z Italiio nam brez dvoma nrav mč ne kr»r«st{. In naoosled na so vse te srednle države medseboino in z drtmimj sosedi še vedno v tako ne-aretenem ali celo nanetem razmerju. da so lahko notevuiene čez noč v nove mednarodne kombinacije. Kafti v oolitiki malih in sredniih držav tned N^nčito in Rusiio manjkalo še vedno osnovne kristalizacif-ske točke. Tu Povsod vladato v mednarodni Dolitiki kaotične. — anarhične razmere, ne kažeio se še obrisi stalneiše konstelacile. Mala antanta kaže kllub vsemu le zvezo ad boe. zvezo ki v celokunnn situacito Se ni prinesla širših smernic. Manjkata namreč še vedno onI dve plaviti politični komponenti, katerih nastop bo šele oodal temelle mednarodni sifuaciii našeea sveta. Mani* kata Nemčiia in Rusiia. j Da se izrazimo na kratko: Zamislimo se v Doiožaf od danes deset. dvaiset let nanrei. Sleherni le orenričan da takrat NemČiii ne bodo več diktirali iz Pariza in Londoha vsal tako ne kakor danes. Moramo se uda lati tudi unaniu. da se bo ;z ruskega eksnerimentirania Dokazala Ru*}- bodočnosti, močna in moč-neiša ko nekdai. Kal bo nanravil svet malih držav med Rusiio in Nemčite tedai? Ali se bo nostavil med n Ju kot samostoi-»a zveza držav, in to z zadostne sinirmstio takega vmesnega obsto-iania? Ali se bo izobličila \j. Rušile. NemčPe ter no interesi enako nsmerenih manfših vmesnih držav nova vsemogočna zveza narodov, ki ho morda diktirala Londonu. Parizu. morda tudi Rimu. morda tudi Varšavi? To so nroblemi nas vseh. nro-memi ostoboditve našeea Primorja! •Zavezniki. Bilo ie za časa DrednriDrav za »tebiscit na Koroškem Člani naše delcvaciie so prišli k seii v Št. Jakob v R. z namenom da čuieio narod. da izvedo kai misli in zahteva ItedsTvo. Na sestanku se le razprav* Hate o vsem mogočem Refren vseh vovorov na ie bil. da le antamina Komisiia v Celovcu v vsakem oziru Droti nam in. da ie vsako Dopuščanje nanram niei neumestno in naši stvari škodimo. Oglasil se te k besedi naše ddlegaciie rektor Cviiič in snrepovon besede, ki iih nikdar ne bom oozabil. Deial ie: »Otu (antanta) so naši zavezniki, ki imato veliko rnslupo ha našem uledfinfemu in H nam žele vse dobro.« Zvestoba ie tena čednost, n imeti k* morata oba »-zvesta nrftateUa«. ker drugače Dosfane enem« v nrid. drugemu v kvar. Tako ie bilo in ie že pri nas. Francozi so bili nri plebiscit« pravični in so vsled teea nod-Birall naše predloge kakor so v svoii »pravičnosti« oodnirali Angleži »redloge Nemcev. Italiiani na so •čitno stali na nam nasnrojni strani. Logično ie. in vsak nriorost človek bo m-mnia da mora zaveznik Dodni-rati zaveznika, ne pjede m> pravičnost. Tetra na svet menda še ni videl. tali na ie svetovna dinlomaciia znala to vedno prikriti) da bi bil zaveznik nastopal proti zavezniku in ščitil neopravičene zahteve nasprotnika. Antanta nlnia orav nobenega za-služenia na našem uiedinieniu. UJe-d nil se ie narod sam. lniciiativo za uiedintenie na so dali elementi ki so nr^d in med voisko tonlo simoatizi- * r^li z antanto, ker so zrli v niei pravdo in so sedai temboli varani, ker vidi V) krivico. Zato so simnatiie do antante izginile, veliki nrilatelii Ita-liie na so nostali. tisd ki sr> z antanto nrH naimani simpatizirali. Takih liudi imamo tedai tudi njed seboi in ti del n te s nomočjo zaveznika italiie na razbitie naše države. V tem oziru ne moremo trditi da v naši državi ni liudi. ki bi imeli kai smisla za zaveznike. Ker vi možte posebno vodia Š. ie očiten nemškutar. Taki |l»;£> Podiralo pri Hudstvu. kar s težavo gradilo redki rodoliubi. Trptien.ie koroških Slovencev. Preganianle orošta Einspielerja. LDU. Prevalie. 13. nov. O pre-eanianiu tiniskeea prošta Gregoria Einspieleria. ki ic roien v pasu A in tudii pristnien v Tinie poročaio: Prošt Einspieler ie bil oplenjen vsega svoieva imetia ter ie že begunec od 2. tenuana 1919. S pomočio tegoštevenskega orožništva te dobil nri k metili, ki so ra « nomočio folks-vcroveev oplenili, nekaj btšne oprave rta.,.'*! ter in sJinmš? v nroštiteki pristavi v Tiniah Dne 3. novembra t 1. ie odšel v Tirrle. da bi odpravil -nasledmi deri pohištvo naprej. V ta j namen sta oriJHa v Thuc Joče! in j Anton Rožič, d d. ftkrdič. iz Kazat Dogodkov, k,;-so se ta. dan zgodili v Tiniah. sta hjia oba r.ričl. kakor tudi posestnik ložef Ha'cer Iz Tini. Ko sti naložili nekoliko pohištva n« voz te prihrumela u :d Droštiisko pristavo nod vodstvm tiniskih kmetov Jožefa Stricke-ia o. d. Kramer! 3. Franca Vedenika, n. d. Pikla. Petra Janischa. d. d. Klančnika. Primoža Pečuria. p. d. Norta. Fran- ca Stucka. kroiača velika množica liudi. moških in nahuiskanih žensk. Začeli so divie kričati psovati orošta. pri čemer so branili, da bi se od-Delialo nreštovo pohištvo, češ. da ie vse niihovo. Proštu Einspielerju so očitali da i p kriv ker so nrišli Srbi da ie razdelana ornštiia. da ie zvonove prodal itd. Dva folksverovca. Ferdinand Humitsch. ki se ie s svoio družino samolastno naselil v proštii-ski pristavi in Avgust Rutter. goslač v Tiniah. sta prošta tudi deiansko nanadla. Pliuvala sta mu v obraz, bila ?a s nestmi v obraz, suvala ea z nogami ter ga končno s silo norinila iz pristave Proštova voznika sta čula šepetati kmete: »Danes mora biti hin!« Ker ie bi! prošt v smrtni nevarnosti ie odšel k orožništvu ter orosil za varsfvo. Nemški stažmoister ie |el z niim na lice mesta. Medtem, ko ie bil prošt odsoten na so liudie večinoma odnesli naloženo pohištvo, kakor tudi ostalo v pristavi, ter poskrili. Prisotni stražmoister ie sicer prošta branil nred osebnimi nanadi toda za ukradeno pohištvo se ni hotel zmeniti In ie iziavil: »Mi smo šeje nastopili tijkai službo in se ne morem že prve dni zameriti liudem.« Med diviim zmerianiem^ krohotom in zasramo-vaniem sta odneliala voznika Dar nvmj vrednih stvari, ki na so iih navzoči fantie deloma razbili nj vozu. Neka ženska ie obesila proštu na plašč star. zariave! srn ter kričala* »Vzemite tudi to s seboi.« Ko so se vršili ti dogodki, te orišla mimo pristave žena trgovca Tutscheria. katero sumiio. da ie glasovala za Jugoslaviio. Nio so ženske, ki so se nahaiale nri pristavi. deiansko napadle in io nreteole. Prošt Einspieler ie moral zapustiti Tinie pod varstvom baionetov. Škode ima skorai 26.900 kron m steer na odneHancm razbitem pohištvu 1460 K na ukradenem pohištvu 15.000 K in na pohištvu k' va te mnrnl pust:tl v Tiniah 10.400 K. Dne 7. novembra t. 1. se ie prošt Einspieler vrnil v Pliberk toda naslednji dan ga »e ta-mošnii načelnik noliciie sporazumno z angleškim zastopnikom izgnal kot »nevarnega agitatorja« iz Pliberka in ga dal odirati iz mesta z avtomobilom nrekn državne meie v smeri nrotl Prevallam. Tako fzcleda koroškim Slovencem slovesno obliubHeno varstvo. PrnJobno ve godi tudi drugim duhovnikom Naše slovensko ljudstvo pa trni neizrečne nmke. Po vseh vaseh Slovence ncusmtlieno pretepate »im delalo škodo na imetiu ter ion odrekate vsako anrovizacilo. Nemčurii dobivate potrebna živila v Pliberku, Robrlive.sk Velikovcu. Tiniah in gotovo tudi drueod. za »Čuše« na. kakor nravite nimate nič Pomoč te neobhoduo potrebna da se zavaruje slovenski živeli na Koroškem. Razdelitev monitorjev. Beograd. 12. nov. V nondelick 6. t. m. so izročili zastrmmki entenre rnm^stniku ministra za zunanie stvari dr. Ninčiču noto konference noslamkov. s katero zavezniki obveščate našo vlado o orihndu zavezniške mornariške komis'!«.- ki sc ii nai izročite moni-tozli katere le naša voiskn zanlenila istega dne ie došla komisiia s parnikom »Sofia« iz Budimpešte ter se le v torek predstavila ministroma za voino i« mornarico tor za ziman»e stvari. Zastopnik ministra za zuna-nip stvari dr. Ninčič ie v sporazumu 7 vlado izročil kratek odgovor zavezniškim zastopnikom, nri čemer is zahteval istočasno nai se mu dovoli krat < rok za nistneni odgovor Ta odgovor le bil nnfpm izročen. V mem kralievska vlada Doudaria upravičenost naših zahtev glede monitoriev. Vlada ie zahtevala nai |pu-p osraoeio v na?i nosesti Za-stonnUri emen.re se 7. odgovorom niso zattevnliili ter so vsled svoiih In-strukcii odpotovali včerai ziutrai s narnikotn »Sofia« v Budimpešto. Francoski, angleški in Italianski poslank so sporočili odgovor naše vlade konferenci poslanikov ter so že vč^-m* dobili od nie nadalma navodila. Poslanik Font.enev j* bil včerai nonoldnp nonovno snretet v m histrstvn ?a zunanie stvari ter ie ob tei nriliki izročil naši vladi definitivno zahtevo konference poslanikov da naša mornarica obdrži skunno 4 monitorie. ostale Da izroči niedzavodniški Tromisili ki bo ob- držala dva v svrho mednarodne ko-m'si?e na Donavi, druge na razdelila med Romunijo, Madžarsko in A v stri io. LDU.‘ 275. štev. K rotitvam patriarha. LDU Beograd, 12. nov. Za patriarha le bil Izvoljen arhierej episkop fn metropole Srbtje, Dimitrije. Pri volltvi ie bilo navzočih 94 članov volilne skupščine, od katerih je glasovalo za Dimitrija 83, za mostarskega metropolita Petra 2, 9 glasovnic pa je bilo praznih. Volitve v beograjsko trgovsko zbornico. LDU Beograd, 12. novTV nedeljo 14. L m. se vrše volitve 12 rednih članov v Jugoslavija. Slo v beograjski borzi ter bo trajalo od 9. dop. do 5. pop. Potnlna za žlvinozdravnike v Srbiji ti Crnl gori. LDU Beograd, 12. nov. Da bi se vele-rinarna služba v Crni gori in Srbiji mogla vršiti tako, kakor zahtevajo gospodarski interesi dežele, je ministrski odbor v svoii zadn,i seii sklenil, da se okrožnim in ckraU nim veterinarjem v Srbiji ta Crni gori, kt-stavili zopet red. Vojaške čete so priprav. Učne. + Podružnico v Dolnji Lendavi le (»tvoril 10. t, m. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. v Ljubljani. Predsednik načelstva podružnic« je g. dr. Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi; odborniki gg. Kač, trgovec v Dol. Lendavi; Kotnik, trgovec v Dol. Lendavi; dr. C er ne, od vernik v Murski Soboti in Za ter, vodia podružnice Jugoslov. kreditnega zavoda v Murski Soboti. Vodia podružnice v Dolnji Lendavi je g. Mirko Hafner doslej uradnik podružnice Jugoslov. kreditnega zavoda v Murski Soboti. Z ustanovitvijo podružnice v Dol. Lendavi le storil Jugoslovanski kreditni zavod lep korak k osvoboditvi dolniega Prekmurja od madžaronskth bi židovskih oderuhov. Ustanoviteu> slovenskega denarnega zavoda v Dol. Lendavi je ne ie narodnogospodarskega temveč celo državnega pomena, ker bo močna opora slovenski trg». vini in obrti, pa tudi slovenskim posestnikom in protiutež madžarskim težniam. Ka-kor je bila ustanovitev podružnice Jugosl. kreditnega zavoda v Murski Soboti pred letom dni pogoj, da se tam razvija slovep-ska trgovina in obrt ter krepi narodna zavednost Prekmurcev tako bo tudi ustanovitev podružnice v Dol. Lendavi okrepila slovenski živelj v doleniem Prekmurju. + XI VTI. redni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe se vrši v torek, dne 30. t. m. ob H. uri predpoldne na Dunaju 1.. Falkerstrasse 1. Dnevni red: 1. Računsko poročilo in predložitev bilance za leto 1919. 2. Poročilo in predlog revizorjev. 3. Sklepanje o porabi čistega d(*bička. 4. Volitev v upravni svet. 5. Volitev revizorjev za leto 1920. — Gg. delničarji, ki žele pr' občnem zboru izvrševati glasovno pravico, se vabijo po S 22 družbenih pravil, da deponiralo dffieže najmanj 8 dni prej, to ie naikasneje dne 23. t. m. in sicer; na Dunaju: pri družbi L, Falke-strasse I ali pri likvidaturi avstrijske LSn-derbanke; v Ljubljani: pri Jadranski banki; v Parizu: pri Succursale de la banque des Ps.vs Austrichiens; v Lyonu: pri Cre-dit Lyonnais ali pri Societe Lyonnaise des Depots de Coniptes Courants et de Credit Industrie); v 2enevi: pri gg. Lombard. Odier & Cie alt pri gg. Cheneviere & Cie ali pri Union Financiere de Oeneve. ___________ Gospodarstvo. Vsakih 20 deležev ima eti glas. — Upravni svet. 4- Okrožni agrarni uradi Kot prva" ta-stanca agrarne reforme so pričeli poslovati okrožni agrarni uradi in sicer za Štajersko v Mariboru, za Prekmurje pa v Murski Soboti. Okrožni agrarni urad za Kranjsko s sedežem v Ljubljani prične v kratkem uoiUavatl, ker Vadi stan n var, tsk »h razmer še ni mogel urediti svoiega urada. Opozariaio se vsi oni. ki so interesirani v zadevah agrarne reforme, da pazijo na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi fn da tozadevne spise ta vloge ni več na-slavliati na agrarno direkcijo v Liubiianl, ampak na pristojni okrožni agrarni urad. Vse zadeve prve Instance rešuiejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v Ljubija, ni pa tvori drugo instanco v agrarno - reformnih zadevah. + Razprodaja carinskega blaga. Uprava glavne carinarnice v Ljubljani je dna 11. t. m. sporočila trgovski in obrtniški zbornici, da naj pozove vse interesente, da takoj dvigneio blago, ki je bilo pred 1. L m. dospelo na carinarnico, ker bo drugače Izloženo javni prodaji. Zbornica poživlja vse Interesente, da pravočasno dvignejo svoje pošillatve, da se Izognejo prodaji na javni dražbi. + Finančni odsek za Vojvodino, ki le bil dosedaj v Novem Sadu, se bo premestil v Beograd, ker so bile v dosedanjem delu v Novem Sadu velike težkoče pri dobivanju kredita in nakazovanju plač. + Kroženje denarja. Na enega prebivalca v posameznih državah pride sledeča svora denarrla: v Ameriki 57 dolarjev, v Belglli 6R0 frankov, v Nemčiji 1164 mark, v Češkoslovaški 741 češkoslovaških kron, v Avstriji 3000 avstrijskih kron, v Jugoslaviji 210 dtaariev (840 kron). Ako spremenimo. to v vrednost jugoslovanskih kron, pride po kurzni vrednosti: na Ameriko 8550 K. Belgijo 5600 K, Nemčijo 2300 kron. Češkoslovaško 1200 K, Avstriio krog 1000 K, a Jugoslavijo 840 K. Po teh ptKiatkih vidimo, da pride Izmed omenjenih držav najmanj na eno osebo v Jugoslaviji. Čudno je res, da je navzlic temu kupna vrednost našega denarja tako majhna. + Izvoz sirovega železa Iz Francoska je zopet dovoljen. Novost! Naročite tako?! A, S. Puškin, Pikova dama. Poslovenil dr. Vlado Borštnik. Natisnila ta založila i Zvezna tiskarna. V Ljubljani 1920. 54 strani. • Cena broširani knjigi 10 K. Ta 24. sno>pič J »Narodne kniižnlce« prinaša v dovršenem I prevodu znamenito Puškinovo novelo »Pikova dama«, svetovno znano po operi Čajkovskega. Junak novele, Nemec Hct-man. le označen z Istimi lastnostmi, ki Jfh vidimo ta čutimo 5e dandanes pri tern na-rodu: varčnost, ki prehaja že v skopu- štvo: pohlep po denarju in bogastvu, ki K4 tira, da se ne straši nobenega sredstva v dosego svojega cilja; hlinjena ljubezen mu je le plašč nečednim* namenom. Ker je ta poteza tuja ruskemu značaju, jo je Rus v prvj vrsti opazil ta ruski pisatelji Jo omenjajo prav pogosto. — Prevod uvaja prelagatelj s črtico o Puškinovem ŽlvPa, nju in njega velikem pomenu za rusko književnost, ki je stopila s Puškinom na svetovno pozorišče. — Kakor vse dosedanje publikacile »Narodne knjižnice«, so odlikuje tudi ta snopič po elegantni notranU opremi, zato knjigo najtopleje priporočamo. 275. »tov. .JUGOSLAVIJA* dne T4. novembra 1920. Stran 8. Dnevne vesti. — »Narodov?« Jueoslovenl oiše- ?o v teh žalostnih dneh članek o snaeri in SDolni politiki. Tetneliiio Znanle uitroslnvenskega pravopisa fih le snravilo tudi v politiki na »eksualno stran. — Koroški nemčurU orihaialo v Jueoslav io z beeunskinit notnimi listi in notern nri nas verižiio. Radi ki vedeli, kako nrideio ti liudie do nravioe da se itnenuie.ro becrunci in £2 dohivaio kot beeunci Dome liste. Prosimo noiasnila! — Ne tiščite denaria doma! Ne-orestano čitatno o tatvinah in vlomih k ier dobe tatovi in vlomilci skrite prihranke, čestokrat večie množine srebrnega denaria nri služinčadi. ki «i ie denar 7 velikimi težavami prihranila Zakaj ne zame-Hiate srebrnega denaria kateresra vrednost ne bo več rastia ter ea naložite v denarne 7.avode? — Državna posredovalnica za delo ie stnnila v zadniem času v stik tudi z inozemskimi posredovalnicami tako da more sedal oosre-itevati za delavne moči vseh vrst. Interesenti se na to onnzariaio. — Vzgoja vojaških sodnikov. Pravilnik ** izobrazbo vojaških pravnikov je izdelat minister vojne in mornarice. ' Po tem Pravilniku bo ministrstvo za vojno in mornarico ustanovilo poseben internat, v katerega o od o sprejeti pravniki naših fakultet, ki bi hoteli postati voiaški sodniki. V te« internatu bodo gojenci dobivali poleg hrase tudi posebne doklade za svoje osebne potrebe. Čas r tem internatu se bo vračunal v vojaško službovanje. Natečaj bo razpisan naknadno. V prvi vrsti se b> zahtevalo od prosilcev, da so zdravi in za v«jsfco sposobni ter da so dovršili en alt v«4 semestrov na pravni fakulteti. — Strogost prlglašenja v Beogradu. Mariborčan R. S. se ob prihodu v Beograd ni peliciisko prijavil. Obsojen je bil na 4-dnavni zapor, po prestani kazni pa’ ga ie stražnik po odgeant spremil v Ljubke««. — Koroškim beguncem. Podpisano draltvo vabi koroške begunce, da se zgla-»* čimprej od 17.—18. ure dnevno izvzem-ŠJ nedeljo v pisarni Kolodvorska ulica 3 tjnatflna Mikuž). — Savez Jugoslo venskih ^*kr«voljcev za Slovenijo v Ljubljani. — Tudi v Zagrebu je stavbeno giba-hta Miub vsem oviram zelo živahno. Tekom poletia so sezidali v Zagrebu preko 38 novih hiš, paleg ten« pa so tudi mnog v utorih hiš zvišali za nova nadstropja. — Iz poštnega voza ukradena Je bila prejiitii mesec na postaji Zemun Karolu Bnumruk ročna košara s sledečo vsebino: 4 tacati nožev, vilic ua žlic, potna legitimacija Marte Baroške Iz Gablonca. ček za 48.880 češkiti kron na ime Baumruk, siva obeka, 3 srajco. 2 ženski bluzi In 2 trgovski knjigi. — Trgovca r. dekleti Je aretirala polf- atfa to dni v Sarajevu. Trgovec Je hotel odrasti v Trst nekega dekleta iz bolite drniiue. kateremu je obetal v Ameriki lepa atešbo. — Roparski umor. V noči 31. m. m. Je v Račni neznan ropar vdrl v bajto vdove Terezije Bonča ter 62-letni starki prerezal vrat, nato pa vzel bankovec za 4000 K nekaj 10 kronskih bankovcev In srebrnega drobiža. — Ukraden voL Dne 25. m. m. Je bil v Brestu pri Ljubljani posestniku A. Ponikvarju Iz hleva ukraden vol v vrednosti 16.000 K. Vol Je bil brezastc barve, zelo debel ter Je Imel levi rog odlomljen. Tat ga je gotovo odgnal čez demarkacijsko Črta — Kaj se vse krade? Posestniku J. H. h: flor. I.akoša je bilo dne 7. t. m. ukradeno: 1 gnojne vile, 1 sodem metrov dolga vrv k dve črni usnjati konjski opremi. Liubijana. = Velik orotestnl shod orotl spo-rtzumu v Sant* M?r«VrBl s^Tc^e medstrankarski odbor za danes 14. t m ob oo! 11 d njvfduo v veliko dvorano hotela »Union«. -■■■55= Snženi vse potro1, lz občin-^•va se natr) njše; Mr-dtem. ko so nam ukradi; severu in na zahodu ime naibniiSe liUdj. se sUši no I»ub-11 nskih ulicah, kavarnah in eostil-nah Se vedno izzivaoča laška ln nemška vovnrica. In to vse mi mir no troimo! Znkai? Zato. kŠr^ri naš ni zavednih lindi. Kdor sf tnalho oanolnil in sam s sr boi zadnvolien iti se ne briea več 7.1 ničesar druee--■a. Nekateri nimaio časa. druvitn so to malenkosti mno!o odejo, vredno 3000 kron. — V spalno »oho hlapcev pri Pr. K. so neznani tatovi vlomili v uoCI II. t. m. in otfnes!) hlapcu S. A. 270 srebrnih kron ta za 764 kron bankovcev. —- Vlomi v stojnice. V noči od 11. na 12. L m. so neznani storilci vlomili v stojnico na. Zaloški cesti ter odnesli večjo množino sladkorčkov, čokolade in za 1500 K manuiakturnega blaga. Isto noč je bilo tudi na Hrvatskem trgu vlomljeno v stojnico branjevke F Z., toda v škrinji jc bilo le — pet jabolk. — Trt cerkvene prte le ukradla zloglasna A. Z. ter Mb prodala starinarnici K. M Tudi le poneverila otroško obleko. Z. je brez stalnega bivališča In posla. — Roparski napad na cesti. Na Miklošičevi cesti je neznani potepuh rano zvečer napadel gospo M. B. ts Slavonije, hoteč ji Iztrgati ročno torbico. K sreči ie prišel mimo neki jemlškl paznik, pred katerim ie napadalec zbežal. — Mesečno sobo Išče skromen, soliden gospod, ki ie ves dan odsoten Cenjene ponudbe na uredništvo »Jugoslavije«, (Frančiškanska ul. 6) pod Soba 25. Maribor. V znak žalosti ln orotesta Droti sramotni novodbi z Italilo ni v tu-kaišniih iavnih lokalih na pritisk javnosti i^raa vodba. To na ie bil tudi edini zitnanii znak. da nismo ,zfi dovoli ni 7 izdaistvom nad na&imi nalzavedneišitni brati v Prime u. Gledališče ie vse te dni nemoteno i’f>nznrinlo predstave. Smo pač Slovenci. Umetniška razstava v Mariboru. Na Jn.cijativo g. Viktorja Cotiča se je ustanovil pod predsedstvom generala Maistra ožji tdbor, ki Je vzel v roke vsa pripravljalna dela za prireditev umetniške razstave, kJ se otvorf začetkom decembra v Mariboru. Za razstavo vlada veliko zanimanj-. \ etika poneverba. Rudolf Vrečko, uradnik pri ekspedicijski tvrdki Balkan le : ih ne ver il 65.000 kron m pobegnil, a so ga kmalu izsledili in dali pod ključ. Ker so kradli premog na koroškem kolodvoru in ga skušali odnašati v nahrbtnikih, je aretirala policija dva brata Rege ršek in nekega Zamuta. Celie. Protestni shod celjskih In okotiadh Slovencev zoper mir, lei so ga naši delegati podpisali z Italijo, sklicuje Jugoslovanska Matica za danes, nedeljo dne 14. t m. ob 10. url dop. v. veliko dvorano »Narodnega doma.« Iz celjskega mestnega sosveta. Kot gozdni čuvaj v mestnih gozdovih se nastavi Franc Oala Iz Kostanjevice. — V odpo-moč stanovanjski bedi preuredi mestni urad - nekaj poslopij na Spodnjem Lanovžu v stanovanja. Predelava bo stala 217.000 K. V enake svrhe se sklene napraviti poseben fond. — Hodnik za pešce sc napravi ob cesti na Vrazovem trgu od Benjamin Ipovčeve v Vodnikovo ulico. — Franc Kokol je dobil koncesijo kot avtomobilski te-vošček. — Na travniku med vojaško bolnico in hotelom pri »Kroni« se namerava napraviti večji kompleks lesenih stojnic. — Izvrše se takoj nujno potrebna popravila pri moškem in ženskem kopališču. — Trgovcu Sirecu se dovoli koncesija za manu-faktufno trgovino. — Telovadnica meščanske šole se prepusti v uporabo tudi šoli šolskih sester,, ki nima lastne telovadnice. — Prošnie delavstva plinarne za 50% zvišan e mezd in za nabavni prispevek se odloži na prihodnjo sejo. Celjsko parno kopališče je od 13. t. m. naprej zopet odprto. Invalidski dom se namerava napraviti v našem mestu iz stare vojaške bolnice. Iz mestnega sosveta Je vsled bolezni Izstopil g. Konrad Kager. Močno kanonadi podobno gromenjc, kakoršnega smo bili navajeni slišati med vodno A Italijanske fronte, smo večkrat čuli minule dni v smeri od Jesenic. Novo kavarno dobimo, kakor čujemo, v poslopju hoteta »Evrope«, kjer se je prej nahajala modna trgovina Sirec & Drofenik. Prostori se že preurejujejo. Celjska pukovska okrožna komanda rabi 3 službenike za pisarniški posel. Imeli bi 1200 dinarjev plače in doklade. Vpašte-vali se bodo v prvi vrsti invalidi. Preselil se je Iz Qaberja v Celje kiparski mojster g. Miloš Hohnjec In ima s\o]o delavnico v Razlagovi ul. V nck| celjski kavarni ima kavarnar regentovo sliko pritrjeno samo z žeblji na zkl. Toliko spoštovanja bi ta kavarnar že laliko imel do regenta, da bi sliko dal v okvir. Kaj bi se bilo zstodTo, če bi svo! čas k.e visela tako slika Habsburžana? Koroško, Nemci napadi! našetra delegata. Iz Guštana noročato: 9. t. m. zve-j čer so nanadlt Nemci iuri slovelo Ko ie odvovoril. da ie iuKoslovenski delegat so oo.sme'>i:ivo rekli da stavilo 1000 K nroti 5 K. da ni deleuat. Ker niso prenehali r razsrraiamem so se morali slovenski post'p ogniti ter zapustiti gostilno, lz tega ie razvidno. da niti člani na^e delevacivc niso več varni nred nemško drhalio temmani more hiti naSe liudstvo. LJUBLJANSKI TRG. Tržno življenje ie zelo reducirano. V splošnem vlada že več tednov stalnost cen. Mesnemu trgu se zelo pozna odpad Koroške. Preobilica blaga bo zelo ugodno vri vala na cene. Telečjega mesa je sedaj nekaj več in se krije z vsakdanjo potrebo. Cena je 20 in 22 kron. Goveje meso ie od 17 do 24 kron in bo ostalo tudi nadalie na tej stopnji. Slanina in svinjsko meso ne gre posebno živahno. Perutnine prihaja na trg dovolj, posebno purani in gosi. Jajca so Izvanredno redka, ker se Izvozijo. Današnje cene zelen;avi za I kg so sledeče: s »lata endivija 8 K, zeljnate glave 1 K 20 vtn, koleraba nadzeniljica 1 K 40 vin, koleraba podzemljica I K 20 v, ohrovt 2 kroni 40 vin., špinača 5 K, paradižniki 20 kroti, fižol ribničan 6 K, fižol prepeličar 9 kron, peteršilj 5 K, zelena 4 K, vrtno korenje 2 K, poljsko korenje 1 K 20 v, čebula 4 K, češenj 26 K, rdeča pesa 2 K 80 v, sladka repa 70 do 80 vin, motovilec 4 K, kisla repa 2 K, kislo zelje 3 K. — Glede kruha se stranke še vedno pritožujejo radi nestalnosti teže posameznih komadov ln kvalitete moke, vzlic stalni ceni. Volilno gibanie. Volilni shodi NSS se vrše v danes v Kamniku (poroča Rupnik), Ribnici, IJuvan), Skidji Loki (Fakin), Tržiču (Tavčar). Boh Bistrici (Brandner), Srednji vasi (Florjančič), Mojstrani (Kozinc), Medvodah (porj-čevalec h Ljubljane), na Vrhniki (Kranjc), v St Janžu (F.st), Trebnjem (Est), Mokronogu (Est), Višnji gori (Korošec), Zagorju (Vojska), Slovenj.'radcu (Dcržič), Šoštanju (Deržič), Ormožu (Žabkar), SL Bistrici (Hiter in Jarh), Hočah (Skrjanc), na Muti ta v Cirkovcih (poročevalec lz Maribora) Kvalificirani kandidati NSS za kranjsko volilno okrožje so: dr. Jamar Anton, zdravnik v Ljubljani: Sink Stetan, notarski kan-didat v Ljubljani In Semec Janko, okrajni sodnik v Šoštanju. — Njih namestniki »o: Lenart Josip, okrajni sodnik v Mariboru, Dobovišek Rudolf, odvetniški kandidat v St Jurju ob Južni žel. In dr. Peterlin Viktor, profesor v LjubljanL Proti nasilnemu miru v Šantl Marghe-V riti. NSS priredi danes 22 shodov, tu ka- terih se bo protestiralo proti nasilju Italijanskih Imperijalistov v Santi Margheriti. Shod NSS r Trnovem. Predvčeraj zvečer se je vršil v gostilni Novak v Trnovem volilni shod NSS. G. Brandner se le najprej dotaknil dogodkov v S. Margheriti, nakar je poročal o važnosti volitev v kon-stituanto ter podvrgel delovanje dosedaj vladajočih strank stvarni kritiki Za NSS sta še govorila gg. Poženel ln Sever. Na koncu shoda Je bila sprejeta resolucija, ki poudarja nasilni mir italijanskih imperijall-stov v S. Margheriti. ki ga naš narod nikdar ne bo priznal, temveč ga bo smatral le za kos papirja, ki ga bo raztrgal takoj, ko se mu nudi za to prva prilika. Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj ima v ponedeljek, dne 15. novembra 1920 ob pol 8. uri zvečer sestanek v gostifnl pri »Jelenu« na Poljanski cesti. Krajevna org. NSS za poljanski okraj hna v ponedeljek 15. t. m. ob pol 8. zvečer sestanek pri »Jelenu« na Poljanski cesti 11. G. L. Rebolj Iz Kranja nam poroča, da ni imenovan za kandidata SKS. G edališče in glasba. Repertoar ljubljanskega gledališča: •Drama: Ponedeljek, 15. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, (D). Torek, 16. »Ljubimkanje« (B). Sreda, 17. »Sen kresne roči«, v opernem gledališču ob dramskih cenah (C). Četrtek, 18. »Zlata jesen«, (izven). Petek, 19. »Figaro se ženi«, (E). Sobota, 20. »Ljubimkanje«, (A). Nedelja. 21. »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, (izven), Ponedeljek, 22. »Figaro se ženi«, (C) — Opera: Ponedeljek, 15. (zaprto). Torek, 16. »Dalibor« (F). Sreda, 17. »Sen kresne noči«, dramska predstava, (C). Četrtek, 18. »Dalibor« (B). Petek, 19. »Plesni večer Sent M’ ahesa«, (izven). Sobota, 20. »Lepa Vida«, (C). Nedelja, 21. »Dali-j bor«, (izven). Ponedeliek, 22. (zaprto). Vstornioe kupljene za predstavi »Zlata ie-! sen« ln »Lepa Vida« dne 11. t. m, so ve-: ljavnc za isti predstavi dne 18. oziroma 20. t. m. Ruska operetna družba Chat-Noir prične go: tovati v pon d el’ek v mariborskem g.eoališču. Uprizorila bo v pondeljek: •Meč ljubezni«, v torek: »Svečenico ognja*. petek: »Maščevanje ciganke« bi »Mož — žena — on«. \ Mestno gledališče v Celju. V četrtek 18. t m. se otvorl letošnja seziia s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Za režiserja celjskega mestnega gledališča ie Dramatično društvo angažiralo gosp. Bratino, doslej režiserja mariborske- ga gledališča. Službo nastop! že prihodnje dni. Slmfoulčen koncert muzike Dravska divizije, v četrtek 18. t. m. dvorana »UuU »n«. Pri tem koncertu se izvajajo pod vodstvom kapelnika dr. Čerina sledeče sklad« be: l. D. Jenko: »Kosovo«, uvertura. 2, Dr A. Dvofak: »Simfonija F-dur«, op. 76, 3. R. VVagner: »Spev Rčnsklh hčera« I* muzikalne drame »Rensko zlato«. 4. B, Smetana: »Iz čeških logov ln gajev«, sim« fonična slika. — Vstopnice v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica. le Koncert Th!erry-JeraJ-Brezovšek se vrši v pondeljek 15 t. m. ob 20. uri v vel, dvorani »Uniona« v Celju. Književnost in umetnost. Slovenska Matica. Na Izrednem občnem zboru 7. t. m. voljeni odbor se ie konstituiral tako-le: Predsednik je državni poslanec in profesor dr. Dragotin Lončar, prvi podpredsednik vseučillški profesor dr. Ivan Prijatelj, drugi podpredsednik pisatelj Fran Finžgar, blagajnik revldent Iva« Zorec. Šport in turistika« Zadnja prvenstvena nogometna teknu ▼ lesenski sezoni med mariborskim Rapt-dom in ljubljansko Ilirijo se vrši danes 14 t m. ob pot 3. pop. na prostoru Slov. športnega kluba v Mariboru. Pokrajinske vesti. Račje, U. t m. ponoči je izbruhnil tu velik požar, ki je upepelil gospodarska poslopja posestnikom Baumanu. Seraku la Berglesu. A*.uči Vas elavobol? Zobobol? Trvanie v udih? Malo Felierteveca Eb.a-fluida in odnravlfčne so bolečine! b dvoinatiii ali 2 veliki šnecl-ialni steklenici 42 K. Državna trošarina oosebei. Felleriev Elza men-tolni črtnik en komad 12 K. Zelcdec Vam n! r redu? Neka* pravih Fellerievih Elza-kroviilc! Te so dobre! 6 škatliic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron.. — Omot in poštnina oosebel. a naiceneie. Enrren Feller. Stnbica donia. F.lsa tre št. 357. Hrvatska, C. Mali oglasi« Proda se: Bil JARD NA PRODAJ za karamhol in za valčke, ken m krogle, v Pivnici Laško. 2263 BAREL1 leseni In železni v dobrem stanlu, dosedaj polnjeni s plinovim oljem »e prodajo. — Ponudbe na upravništvo. 2266 400 m* LEPIH BUKOVIH DRVA na postaji Dovje se proda. Natančneje pojasnila dale Ivan Gole in Anton Bernard, j Zasip štev. 44 in 39 p. Bled, 227 L KOMPLETNA DVOKRILNA VRATA z okovi, dobro ohranjena, pripravna za skladišče ali garažo se prodado. Ogledajo se Selo štev. 24 pri Ljubljani. (Pekarna.) 2272 ŽELEZNA VERIGA 20 m DOLGA težka, se proda. Naslov v upravništvu lista. 2273 ‘ POZOR IGRALCI! Proda se več harmonik. Izdeluje nove 'n popravlja. Karl Janc, Ljubljana, Cegnarjeva ulica 4 2274 HIŠA V SREDINI MESTA pripravna za trgovino se proda. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista, pod »Sredina 18«. 2275 DOBRO IDOCA GOSTILNA z malim posestvom v okolici Pragerskega se proda. Naslov v upravništvu. 2276 LEP BEL OVRATNIK IZ KRZNA ln drugo se proda. Aleksandrova cesta 1, desno II. nadstropje. POTOVALNI K02UH nov proda Avgust Sctirock. Vetrinjska ulica 7, (Špecerijska trgovina.) SPALNI DIVAN nov z matraco vred ra prodati. Koblarjeva, ulica 14. I. nadstropje, 3. vrata. VINO lastnega pridelka 1920 v bližini kolodvora ležeče. Vpraša se: NVratscko, trgovec, Panonska ulica. Ptuj. 2247 DVE HIŠI Z VRTOM In gostilno v Ljubljani v predmestju se prodasta. Naslov pove uprava »Jugoslavije«, 2256 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg napej po najnlžjl dnevni ceni tvrdka Janko Popovič« Ljubljana. 2116 ŠIVALNI STROJ telo malo rabljen* predvojno blago sistem •Schwungsehiffschen Veritas«, šiva naprej In nazaj, z vsemi aparati še za 3500 K proda. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 2278 Kirn! VLAJEM. ALI KUPI SE TAKOJ ŽAGO! Zago nahajaločo se v bližini postate, z ve« liko okolico gozdov, (hrastov, bukov lesj *e Išče v najem, ali se ista kupi. Cenjene ponudbe z navedbo gonilne moči (voda ali lokomobila). je poslati pod šifro »Her. mes« na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 2278 HIŠA Z GOSTILNO ht nekal zemljišča, v bližini LjubMane. st takoj kupi, ali sc tudi vzame v na’em. Po. nudbe pod »Ugodna prilika« na“ upravni« štvo »Jugoslavije«. 2258 Službe: MLAD INTEI IGENTEN, SVETOVNO NAOB«>AZEN M02, zmožen srbohrvaškega, slovenskega ta nemškega Jezika, želi vstopiti 'v službo, kot potni spremljevalec pri kakem gospodu. Gre tudi kot zastopnik pri kakem več« lem trgovskem podictiu v tu ali Inozemstvu. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva oseba« na upravo »Jugoslaviie«. 2261 KRZNAR POSLOVODJA t dobro plačo se Išče za takoj. Naslov v upravništvu. 2277 PRODAJALKA starejša moč se sprejme. Ponudbe Kocbek, Kranl. 2259 Razno: DENARNI ZAVODI IN KAPITALISTI POZORI Iščem 14.000 K takojšnjega posojila, kate« re Izplačam s 10% obresti v teku enega leta. Denar se rabi nujno za že vpeljani podietje. Cenjene ponudbe pod »T0Č11A vrnitev« ha upravništvo »Jugoslavije«. 2260 MESEČNO SOBO Išče mlad Inženjer za takoj. — Ponudbe ns upravo lista pod »Inženjer«. 2267 KONCERT V KAVARNI »EGIA« priredi dne 14 t m. ob 8. url zvečer, tet se za obilno udeležbo priporočata Ana Cufer, lastnica; Avgust Kopitar, poslovodja. 2259 ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITD, Specialni prvoyrstni atelje, Filip Pristop, Hotel Matič, k-U mspoMIJa glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Narodna banka kraljev. Srbov, Hrvatov fn Slovencev, ’ Naročila epiejtuna ledi vpravništvo »Jugoslavije0 v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene >}idmsiii(t v k Mil cin, CJa\ni trg; v 18 Celju, Kralja Pdra eesta in v Ptuju, Prešernova ulica. ti * MMšgMMS«. fcBEtDfeEr&EftigSSi« fiatih brea odbitka. - laventjub.[cucki vUgaUlJI dob« poštne položni«. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja teke, nakaznice in akreditive na vra tu- in inozemska mesta. — Dajo posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Tictnu mu [d iDtitftijiBi mi. H it ittosnlti iti Ws mMiud. 3E3S==—;--------------------------------- =ni^nn= jrzrrcHrr OiiKovorni urednik Anton Pasih. Stran 4. PREKLIC PodpiBtfni delavci lopiln:ce svinca fa srebra v L liji smo se sodnim potom prepričali, da smo delali knjigovodju Iste topilnice g. Evgenu Miloševiču krivico z očitkom, da jo bil on proti povijanju delavskih plač izjavljamo, da nas je v ta očitek tapetjal s svojimi neosnovanimi trditvami prokurist topilnice v Litiji gosp. Josip Dietz. Podpisani obžalujemo svRAleC (gggŠAK v STOBU noSta in že! postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila iirevzema tudi vsn tozadevna dcin ter preoblikuje po nainovejii modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje t\rdim Kovačevič i Terjan v Prešernovi ulici St 5, kjer se »prejema v sredo in »oholo. Priporoča »a slavnemu ttsira Izdeiovatelj usnjatih doltolrnic (gamaš) Liubilasta Zg. SiJfea JI. 42. raHBMl Prvorazredno štev. 1, 2 nove, najmodernejše, ima v zalogi po ugodnih cenah Karel Florjančič Celje. Les za posekati kupi in prosi ponudbe Tavčar A N veti im, stavbeno podjetje, LJUBL-TANA, Gosposvetska c. 6. Na di?bno. Ne debelo. Anion Kuiistek Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4 priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin v vsaki množini. ESZHB Citajte, razširjajte, priporočal j t6 narodno-socijalistično glasilo ,Nova Pravda4 ----------- 625353 los. Fabiani LJubljtita, Prefernova uli« 84 nstpr.sl.požte. Tet. foter. 548 Velika 2sloga špecerijskega in koloni), blaga, likeriev, namiznih in desertnih vin. Gradbeno podjetl® g ing. Dukič in drug I Ljubljana, Resljeia cesta 0. se priporoča za vsa v to t-iroko spadajoča dela. za jesenjo i polietnu sjetvu do-f bavlja S J EMENAR d. d. Osijek, ‘ Gajev trg 1. Iliri. to. 863. tlujiTl: S.IEKENAR,6SIJE8. trt. prat. K.i hi. 33310. | vse velikosti po znižanih cenah itn« v zalogi AfoIztB P^assffcifi trgovec a steklom In poreolanera Ljubil» na. Trstje aa strope izdeluje in prodajo no debcio 1 la drobno »* po K 4-80, pri več Ih ns-J *>6lib znaten po|,n*t, £nt. Steiner, ljubijo na, Jeranova bL 13. (Trnova) 7711 JURJEVO terpentinov« čistilo za čevlje Macchiavelll: „Vladar“ Poslovenil Abtfffas cena broi. vez. . . , A. S Puškin: jiiivi mr preložil Dr. VI. Borštnik čena broš. ... 10 K J. Glnser: . JntfiHifHftta" cena broš. vez. , . . Dobe se v upravi »JUGOSLAVIJE«, Ljubljana, Ma-r jln trg 1. n m p & vrst vssn C1RI& Sli4 e® ril dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka JOS. PUH. LJUBLJANA Gradaška ulica 22 Telefon S19, lairio« 513. Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi j e®cr DANICA krema obutev lit iti ii M siin «rativaia s JUHU* Mniin Mi atentat 11 2*«!»*, niča 213. V«ldt«a • '*%«» ^——■——iBnar« aiiiiai. ______________ . Cosulich-ŠLme TfRST— AN ERIKA, Kcvr-Veek • Eu* fiCE-ltjjj cs-1463 Rio til JteiseEie, — SBitiefi—Mciitektcie©. Brezplačna poja:mla in predaja raznih listov za j etnike iz Slovenije edinole rrl: Sjtnon Ktmtec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. vsakovrstnih izdelanih oblek? jahalnih hlač, površnikov, rangianov i. L d. si oglejte za ogo ' V, Frande Ljubi a na, Emonska cesta 8. Brzojavit Dezenda — Ljubljana, telafoa laterarbaa Stsvflka 8« Brno — Prostejov (^eb«s!ovaška) ter boste prepričani, da jo vsestransko v kakovosti in izdeljavi prva v Jugoslaviji, ter nima nikake konkurence v svojih nizkih cenah. Večja naročila po meri. Samo na d bele. L.asintt irdelovalnica perila in Čevljev. Na podlagi odredb zakona o Narodni banki kraljevino Srbov, Hrvatov tn Slovencev od 26. januarja 1920 (razglašenega v »Narodnih novinah0 br. 22 od ‘GJ. januarja 1920) otvarja se subskripcija kom. 40.000 delnic v nominalnem iznosu od din. 20,000.000 v kovanem zlatu. Podpisovanje traja od 1—81. decembra 1920. Subskripcija ee vrši: v Beo-gradu pri banki sami, i-ven Beograda pri vseh bančnih podružnicah in polegtega v mestih, kjer banka nima podružnice, pri denarnih zavodih, ki so v zvezi z banko ali njenimi podružnicami, dalje, kjer ni niti teh pri davčnih uradih. Na p< dlagi popisa in procene celokupnega bančnega premoženja, zvišala se je vrednost starih delnic banke, ki se glasijo na 500 dinarjev, na 730 dinarjev. Radi tejednačenja je določena ista vrednost tudi novim delnicam, katere se bodo isto-tuko glasile na 500 dinarjev in to po sklepu glavnega odbora Narodne banke odobrenega od ministrstva za trgovino in industrijo. Nadalje je določeno, da s«T pri vsaki delnici računa za emisijske stroške 10 dinarjev v zlatu. Za vsako delnico, ki stane 730 dinarjev v zlatu, se ima plačati pri subskrip-cfji kot prvi obrok 130 dinerjev v zlatu, a ostalih 600 dinarjev za akcijo se ima položiti v roku petih let in sicer kakor se bode zahtevalo. Pripomba: V slučaju, da bi subskripcija prekoračila razpisano množino delnic, sme banka po omenjenem zakonu podpisano število delnic reducirati, a vplačani zneski se vrnejo takoj subskribentu. Dividenda leče od 1. januarja 1921. Beograd, dne h novembra 1920. Uprava. ^momrnsmrn jmamasmask Ko niMHc luozeui»h«j(«i in i in por Li r tt n epjn mila. hM J« t« dražje. KnUorost ..K L A T O EC O O IH I L A” do*«e;;n kvaliteto n a | !»u I j A i ii inozeis:s?f.»ta ndelkor. Glavno zastopstvo za Kranjsko: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska cesto št. 7. Prva mariborska tovarna mila preje C. BROS, M ribi.r. =rr=rr t .... ||r ..p... 'i ....... ........... i—i mig ~'ii-----------------------* uh •|Ill »Mil I I^nrr——a—•fflazs- V-tur. .1W. —cmvbtml..- nw> ^tska »Ufci^sR&ka tiskarsa« ,v, Lt»t>li*«l,