Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 291. v Lini)«, v tem, dne 20. decembra 1911 Leto XLV. se Velja po pošti: 1 sa oelo leto nsprs).. ss en seses „ .. sa Hemčijo oeloletno. 'a ostalo inozemstvo. V LJubljani na '' la oelo leto naprej.. sa en meeeo „ :|spr»fl prejeman meufao ss Sobotna izdaja: s Za oslo leto.....K 7-— za Hemčijo oeloletno. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 — Insoroti: Enostolpna petltvrata (72 mm Stroka ln 3 mm vtro'ia alt njo proator) za enkrat . . . . po 30 v aa dva-In večkrat . „ 23,, pri večjih naročilih primaren popnst po (topovom. ■ " ■ Poslano: Enostolpna petitvrsta po ilO v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje tn pravnike, ob 3. nri pop. Bedna letna priloga vozni red. "> •■ . ■■ i • !t - ,■<»>{•-;'' 'i ' ■•V.V ^ vi,- . , fOtf Uredništvo ja v KopJteijrsi e2oi it*?. Rokopisi se ne vračajo; netrr.nMroca plstka »e se =s» sprejemajo. — CredBi&egs telefona vtav. m Političen list za sMski narod. Upravnlitvo |e v Kopitarjevi nllol St, 6. — Račnn poitne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Dpravnlikoga teletona št 188. Vabilo na (dne 27. decembra t. 1. ob X cri popoldne v dvorani hotela Union v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Nagovor začasnega načelnika. 2. Državni zbor. 3. Deklaracija. 4. Stališče stranke, v 5. Volitev načelstva in vodstva. 6. Slučajnosti. Pri vstopa se je izkazati s povabilom. Za vodstvo S. L. S.: z A. Kalan 1. r. No podlogi oslove... Dosadno bo že za mnoge naše čita-telje, če se vedno in vedno pečamo le z grofom Černinom. Tudi nam. Toda pomagati si ne moremo in hočeš nočeš moramo vedno ponavljati njegovo ime, ne zaradi tega, kakor da je on tako ženija-len človek, čegar vsaka beseda je vredna zlata, ampak zato, ker se v njegovih govorih in izjavah zrcali vsa naša državniška mizerija tako globoko, da jo pregledamo lahko do dna. Zato jo gledamo, da jo spoznamo, ker je v tako kritičnih časih prvi in najboljši korak za pozitivno delo kolikor mogoče temeljito spoznavanje nasprot-niških nazorov, idej in namenov. Na zahtevo po narodni samoodločbi je odgovoril Černin, da tega ni prav nič treba, ker naša ustava je že demokratična dovolj, tako da ima vsak narod priliko in možnost, da ustavnim potom po svojih izvoljenih zastopnikih pove, kaj ga boli in kje. Vsi spori med posameznimi narodnostmi v monarhiji da se dajo obravnavati in poravnavati v parlamentu, zatorej da mora on vsako mednarodno kontrolo in mednarodno vtikanje v naše notranje domače zadeve odločno odklanjati, ker o tem, kar se tiče države kot take, nima noben tujec pravice določati in odločati, ampak samo »država« (Černinovega kova). Nekoliko ima Černin prav, a samo nekoliko, do gotove meje. Res je, da imamo že precej let splošno volilno pravico jn da ima vsak narod v monarhiji možnost, da pošlje svoje na podlagi splošne volilne pravice izvoljene zastopnike v parlament. Res je tudi, da imajo ti ljudski zastopniki pravico, dolžnost in možnost, da v parlamentu razodevajo svojim tovarišem in ministrom želje vsak svojega naroda, če jih razodevajo včasih le praznim klopem, to nič ne de. Do tu, kar smo našteli doslej, ima grof Černin prav. Kar je pa za nas veliko važnejše kakor vse govorjenje v parlamentu, je to, č e i m a j o poslanci vedno tudi moč, da se to, kar poudarjajo kot neizogibno narodno potrebo, tudi udejstvi, d a pride narod do svoje pravice! Tukaj ima naša ustava veliko vrzel, na katero so že mnoge bistre glave dostikrat opozarjale; žalibog da vedno zastonj, in to je manjšinjsko pravo. Naša ustava določa, da v parlamentu odločuje večina. Večino imajo vedno nemške stranke, ki jih podpirajo eni ali drugi luogo-trafikanti. Zato imajo nemške stranke vedno potrebno moč v svojih rokah, da priznajo zahteve malih narodov ali pa ne. Navadno jih nc. Kaj in komu torej pomaga ustavna pravica, da smem voliti na j podlagi splošne volilne pravice in da sme i vpiti in kričati, da sme ropotati in razbi- i jati, čepa nima nikdar najmanjše pravne moči, da pomore sv o- j jim od vsake še tako neznatne | glave pripoznanim in opravi- j čenim zahtevam do veljave? Če kakšen naš poslanec kaj doseže, ne doseže tega nikdar na podlagi kakih pravnih določb, na katere bi bila večina vezana, ampak vedno jc odvisen vsak uspeh cdi: no le od ministrske milosti ali pa od dobre volje večine; če večina slučajno hoče kaj dati, je prav, če pa ne, je pa tudi prav. Taka je torej ustavna podlaga, s kakršno nas hoče tolažiti grof Černin ali pa vr.rati — kaj namerava, ne vemo. Mi vemo samo to, da je to za nas premalo, da to ne nasprotuje samo našim življenjskim, kulturnim in narodnim interesom, ampak nasprotuje tudi našemu pravnemu čutu. Da, če bi imela naša večina toliko ličnega in moralnega čuvstvovanja, da hi vssj napram opravičenim našim zahtevam ne ostajala vedno tako ledeno mrzla, ampak bi se odrekla vsaj od časa do časa svoji moči na korist pravice, da bi vsaj sem in tja imc'i upanje, da bo manjšina dosegla svoje pravo. To sc pa ne dogaja, vsaj pri naših Nemcih ne, ker ti so samo zastopniki moči, in dokler bodo imeli Nemci pri nas večino, ho vedno veljal Li-vijev izrek: Ma'or pars meliorem vicit — večina zmaguje nad (pravično) manjšino. Zato preostajata malim narodom samo dve poti, če hočejo obraniti svojo narodno individualnost. Prva pot je tista, katere smo se naučili iz razrednega boja. Ko je močni velekapitalizem delavstvo čim dalje bolj tri in tlačil, se je delavstvo mednarodno organiziralo in doseglo jc tekom let vsaj ti. uspeh, da ne je mnogo delavskih zahtev izločilo iz območja ene same države in se jih je p o m e d n a r o -d i 1 o, to se prari, da sc ves svet poteguje za pravico šibkih in slabotnih brezpravne-žev, kolikor in kj?r vlada socialno čuv-stvovanje med ljudmi- Kakor varuje in ščiti državna oblast imetek posameznika, v prvi vrsti premožnega, in preganja tatu od morja do morja po mednarodno ugotovljenih pogodbah, tako mora varovati tudi delavca, če hoče zaslužiti ime kulturne države. Kar je bili mogočo doseči za delavski sloj, more biti mogoče tudi za tisto socialno plast, ki se imenuje narod — zato pravijo mnogi, da je treba pravice manjšin zavarovati proti večinskemu nasilju z mednarodno priznanimi pravnimi določbami. ki so obvezne za vsako še tako go-spodstvaželjno večino; če večina take določbe krši, ni odgovorna samo sami sebi, ampak svetu, za katerim stoji še vedno toliko moralne in materielne sile, da zlomi lahko vsak odpor in izvojuje priznanje prava tudi malemu slabiču. Druga pot je tista, katero je ubral naš zastop na Dunaju: lastna državnost. Ne bomo se mučili za enkrat z glo-bokoumnimi analizami tega pojma, ampak poskusimo povedati s preorosto primero iz kmečkega življenja — kolikor se da — kaj je to. Kadar sin doraste in pride od vojakov domov, pravi; »Oče, dorastel sem in polnoleten sem. Zdrav sem in frden. Izročite mi moj delež, da sam na njem gospodarim, da si ustanovim lastni dom in lastno ognjišče.« Tako je z nami. 30. inaj-nika t. 1. so rekli naši zastopniki: Dorastli smo in polnoletni smo. Ni nas volja več delati za druge, ampak delati hočemo zase, Čutimo se dovolj krepke in zdrave, da prevzamemo to breme na svoje rame. Vi, ki ste nam gospodovali doslej, ste svoje delo opravili, sedaj prevzamemo delo pri nas in za nas mi sami. Mi imamo dovolj izobraženstva, da prevzame upravo in sodstvo in šolstvo v svoje roke. Mi imamo dovolj obrtnikov, dovolj delavcev in dovolj kmečkih moči; kolikor nam jih jc pa še treba, si jih bomo vzgojili. Mi imamo dovolj zemlje, da živimo na nji, in dovolj prirodnih zakladov, katere hočemo dvigniti v svojo lastno korist. Mi sicer ne silimo iz vaše hiše proč, zahtevamo pa, da smo v tistem delu, kateri bo sporazumno z vami odkazan nam, sami svoji gospodje, cla smo stranka z lastnim stanovanjem, z lastnim vhodom in z glastnim ključem in nihče nima pravice vdirati v naše stanovanje, katero si hočemo opremiti po svojem lastnem okusu. Tako pravi deklaracija v imenu vsega naroda in vsak, komur ni na srcu ležeče le lastno dobro in lastna korist, podarjena magari iz tujih rok, ampak dobrobit skupnosti in s to vred tudi lastna, dalje vsak, kdor priznava resnico reka, da jc boljše biti mal gospod nego velik hlapec. mora biti zanjo. Dokler ne dobimo lastne državnosti, tako dolgo bodo na podla-gi ustave in na podlagi večinskega principa delali drugi ljudje z nami vedno tako, kakor so delali doslej. Državni zbor in mirovno popjsojo. Dunaj, 18. decembra 1917. Kakor poroča uradna korespondenca, so sc začela med Rusijo in osrednjimi silami žc mirovna podajanja. V seji klubovih načelnikov so slovanski zastopniki danes zahtevali, naj sc v poslanski zbornici danes vrši debata o tem velevažneni predmetu. Izražali so potrebo, da se osnuje poseben odbor, sestavljen iz vseh narodnosti, ki naj bo prideljen Czerninu kot kontrolni organ. Zahtevali so tudi plenarno sejo delegacij. Od vladne strani so poudarjali, da delegacij ni mogoče več sklicati in da Czernin odpotuje z Dunaja. V tem smislu so slovanski poslanci danes v zbornici stavili nujno interpelacijo. Ko so jo čitall je začel znani VV o 1 f strašno rjoveti: »To neumnost je treba a limvue odkloniti! Pošljite U mirovnim pogajanjem Kra.mava in Ma-safyka!« Češki poslanci so večinoma molčali. Le češki socialist P r o k e š jc vrgel VVolfu košček sladkorja na puit. Češki socialist pa jo zaklical: »Wolf jc danes pijan!« Vsled tega so bili razburjeni vsi Nemci. Bilo jc precej ropota. Vendar sc je posrečilo predsedniku, da je uvedel p o im c n s k o glasovanje o tem, ali >aj se o gornji resoluciji vrši razprava. Zbornica je s 140 proti 132 glasovom sklonila, da sc debata vrši. V debati, ki sc je vršila po razpravi o vojnem davku in drugih lorkah dnevnega l-eda, je govoril dr. Korošec. Slovanski poslanci zaftfevajo oflsok za mirovna pogajanja. Interpolacija, ki so jo vložili poslanci dr. Korošec in drugi slovanski poslanci sc glasi: C. kr. korespondenčni urad poroča dne 17. decembra 1917: Vlade Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarije, Turčije in Rusije bodo sedaj, ko je sklonjeno premirje čim preje začele mirovna pogajanja. Izbiranje odposlanstev pooblaščencev za ta pogajanja je že v toku.« Zapovod pravo demokracijo zahteva, da sc pogajanj ne vdeleže, samo uradniki, marveč v prvi vrsli zastopniki narodov, s čimer bi se dalo potrebno soglasje na mirovnih pogajanjih toni lažjo doseči, ker jc enaka želja po udeležitvi narodnosti izražena v mirovni noti ruskega sovjeta z dno 9. novembra. Podpisani torej vprašajo: 1. Ali je Njegova ekseelenca got spod ministrski predsednik pripravljen, da v sporazumu z zunanjim ministrom kroni raztomači željo avstrijske poslanske zbornico ozir. željo narodov, ki jih zastopajo podpisani, da potom vlad Avstro-Ogrske ter Bosno in Hercegovine nemudoma odredi, da se izvolijo za mirovna pogajanja zastopniki vseh v teh ozemljih preSiva-jočih narodov temeljem uspehov zadnjega ljudskega štetja v naslednji sestavi: 12 Nemcev, 10. Čchoslovanov, 10 Madžarov, 7 Jugoslovanov, 5 Poljakov, 1 Ukrajinci, 3 Rumuni, 1 Italijan? 2. Vsled slabe letošnjo letino kakor tudi vsled tega, ker se Ogrska brani, da bi nam dala na razpolago primerno množino živil, se nahaja prebivalstvo v Avstriji kakor tudi v Bosni in Hercegovini pred težkimi skrbmi radi prehrano. Zato dobivajo določbe z Rusijo sklenjenega premirja, ki se tičejo trgovine in trgovske plovbe, posebno varnost. Podpisani si dovoljuje torej staviti Njegovi ekscelenci gospodu ministrskemu predsedniku vprašanje: a) Ali so se glede trgovinskega prometa med Rusijo in osrednjimi državami sklenili šc podrobnejši dogovori? b) Ali je avstrijska vlada poskrbela, da nas pri uvedenih trgovinskih odnošajih druge osrednje države ne bodo prekanilo? Odgovor ministrskega predsednika na mirovne interpelacije. Min. predsednik dr. vitez pl. Seidler je izjavil: Poslanci Stanek, Petruševič in tovariši so dali pobudo, da bi se zunanjemu ministru za mirovna pogajanja pri-delil svet, sestavljen iz zastopnikov različnih narodnosti Avstrije in Ogrsko po ključu prebivalstva. Glasom ustavopravnih uredb gre zastopstvo pri mirovnih pogajanjih zunanjemu ministru, ki mora voditi 1a pogajanja v okviru svoje odgovornosti in v sporazumu z odgovornima ministrskima predsednikoma obeh držav monarhije. Nasprotovalo bi duhu ' ustav vseh ustavnih držav, ako bi vlado pri vodstvu teh pogajanj nadzirali prideljeni sveti, kakor jih imajo v mislili inter-pclanti. Zato se z rečeno formelno pobudo ne morem podrobneje pečati. Ob sebi je pa umevno, da so morebiti sklenjeni mednarodni dogovori, v kolikor po ustavi potrebujejo potrditve zakonodajnih korporacij, le-tem pravočasno predloge v pristojno obravnavanje. Druga interpelacija poslancev Sta-neka in tovarišev sc glasi, oe se jo v gospodarskem oziru primerno poskrbelo, da se našo prehranjevalno razmero z dovozom iz Rusijo izboljšajo kakor treba. N' pogodbi o premirju, ki smo gn sklonili z Rusijo, točka IV., ^o je določilo, da je prodaja iu izmenjava vsakdanjih potrebščin na prometnih mestih fronte dovoljena. Natančnejše določbe o tem provizoričnem dogovoru, se doloorijo na konferenci zastopnikov j pogodbenih držav, ki se v kratkem snido v Petrogradu. Zlasti so. bodo seveda pri bodočih mirovnih pogajanjih uredili tudi gospodarski odnoSa.jj oken držav monarhijo z Rusijo. Bojazen, da bi nas drugo osrednje države prekanilo, jo seveda izven vsakega pomisleka. Na interpelacijo Adler, Soiiz in tovariši pripominjam, da se bo vlada v smislu svojih žc prejo ponovno podanih izjav pri bodočih mirovnih pogajanjih držala načela, da hočemo z Rusijo skleniti mir brez teritorialnih ali gospodarskih nasilij Namen avstro-o^r-ske vlade, da dospe z vsopii našimi nasprotniki do nesebičnega miru, je vladam vseh sovražnih držav dodobra znan. Ker more biti svrha vsake mirovne ponudbo samo ta, da. so nasprotniku naznanijo predlogi, ki mu niso znani, ni nobenega povodi, da bi v sedanjem trenotku stavili našim nasprotnikom nove mirovno predloge. XXX Bun8j, 19. dec. Zbornica nadaljuje debato o nujnih predlogih slovanskih in soc. demokratičnih poslancev glede, mirovnih pogajanj. Posl. Wolf (nemški radikalec) polemizira s Slovani, posebno' oslro napada Čehe. Pravi, da Čehi, ki so dosedaj z Rusi simpatizirali, nočejo sedaj nič vedeti o mirovnih pogajanjih z Rusijo za. dosego separatnega miru, ker ne upajo priti po loj poti do svojega narodnega cilja. Proti temu, da bi notranji sovražniki Avstrijo liili priteg-njeni k mirovnim poga.jan.jain, mora država, protestirati. Slovani so državi nevarni elementi. Čehom očita veleiz-dajalstvo. Napada ostro tudi socialne demokrate. Slovanske stranke so izdale geslo, VVolfa prezirati in zato se niso vmešavale v VVolfa. Posl. prelat Ilauser sc ostro izraža proti Stanekovim izvajanjem. Pravi, da naj mir sklene cesar. V naše notranje razmere so nc sme nihče vtikati, kakor se tudi naša skupna vlada ne vtika v ruske razmere. Zunanji minister je pravi mož na pravem mestu, ki je vsak čas pripravljen skleniti časten, trajen in splošen mir. Posl. Glabinski se poteza za združitev vseh Poljakov. Posl. dr. Ravnihar izjavlja, da je zahteva po udeležbi na mirovnih pogajanjih zato opravičena, ker še ni gotovo, da-li je stranka, ki je sodaj na krmilu v Rusiji, res predstaviteljjca Rusije. Nato se peča govornik z notranjepolitičnim vprašanjem in izjavlja, da je tudi jugoslovansko vprašanje mednarodno in da ne ve, čemu bi se z Jugoslovani drugače postopalo nego s Poljaki. Očitek, kakor bi bila njihova zahteva do lastni jugoslovanski državi, državi in miru sovražna, Jugoslovani najodločnejše zavračamo. (Živahno odobravanje.) Posl. Lan gen h an izjavlja, da izhaja iz ekspozeja grofa Czernina, da so nemške stranke glede miru popolnoma edine z zunanjim ministrom. Obžaluje, da so nemški soc. demokrati tudi v tem slučaju na strani Čehov. Posl. Ofner izvaja, da se strinja z mirovnim programom grofa Czernina in zahteva, naj se z mednarodnim dogovorom odpravi zasebna industrija. Posl. Klofač izjavlja, da diplomacija, ki ni znala preprečiti svetovne vojne, ni sposobna vaditi mirovnih pogajanj. Nenemški in nomadjarski narodi Čzeminu ne zaupajo. Posl. Onciul se izreka proti interpelacijam in pravi, da je za mirovna pogajanja poklican grof Czernin, ki uživa zaupanje merodajnih činiteljev monarhije pa tudi velikega dela prebivalstva v Avstriji. Priporoča, naj se združijo vsa jugoslovanska ozemlja in Rumunija v personalno unijo pod habsburško dinastijo. Posl. Seitz še enkrat prebere interpelacijo in poziva rpedsednika, naj nasproti cenzurni oblasti z vso odločnostjo brani pravice zbornice. Odgovor ministrskega predsednika, da hoče vlada z Rusijo skleniti mir temeljem načela: brez aneksij in brez odškodnin, more popolnoma zadostovati. Ne strinja se pa z drugim delom odgovora, kajti aneksijski mir, zmagoviti mir, ne more nikdar biti trajen. Jasno se mora povedati, kaj se smatra za vojni cilj. Zahtevamo, da mirovnih pogajanj ne vodijo samo diplomati po poklicu. Mir, pri katerem ne sodelujejo narodi, bi pač ne bil trajen sporazum-nostni mir. Mi v Avstriji imamo več razlogov, da se branimo proti politiki junkerjev in konservativcev tam zunaj in proti vojnim hujskačem a la Lan-genhan in Wolf. Govornik končno izrazi željo, naj bi vlada ne storila nobenega važnega koraka, ne da bi bila potom parlamenta v stiku z narodi in ne da bi delala v smislu njihovih želja. Posl. Evgen Lewickyj ugovarja proti temu, da bi se ukrajinske pokra- j jine priklopile bodoči poljski državi. PosL Wityk zahteva v dejanskem popravku, naj se združijo vsa ukrajinska ozemlja v lastni ukrajinsko-repu-likanski državi. S tem je bila razprava zaključena. Interpelacije naših poslancev. Poslanec Korošec je vložil interpelacijo radi prometnih razmer na južni železnici; radi postopanja ptujskega okrajnega zastopstva nasproti županom; radi postopanja ministerialne in vojaške komisije v južnih delih Avstrije. Posl. Gostinčar je vložil interpelacijo radi rekvizicij krompirja in radi pomanjkanja sukanca. Danes ima zbornica zopet sejo. Vojni ujetniki in dr. Krekov pogreb. Intereplacija dr. Korošca in tov. na Nj. ekcelenco g. domobranskega ministra radi preganjanja vojnih ujetnikov, ki so se udeležili pogreba dr. J. Kreka: Pogreba našega žal prerano umr-legt, tovariša, velezaslužnega narodnega zastopnika dr. Janeza Kreka se je udeležilo med drugimi tudi petero ruskih vojnih ujetnikov, ki so imeli dotični dan prosto. Komandant dotičnega oddelka vojnih ujetnikov pa je imenovanih petero Rusov zaradi tega poklical na zagovor, in so bili baje radi tega kaznovani. Vprašamo vsled tega: Ali je Vaša ekscelenca voljna poučiti se o zadevi in podrejene organe pripraviti do tega, da prenehajo že vendar enkrat s takimi otročjimi Sika nami, ki imajo edino namen, pokazati sovraštvo proti narodnemu gibanju, ki ga je zastopal naš pokojni dr. Krek. Govor dr. Ma. V teku debate je govoril dr. Korošec, ki je izjavljal med splošno pozornostjo m odobravanjem: Stojimo tik pred meritoričnimi mirovnimi pogajanji. Razumljivo je, da pri tako velikih dogodkih, po dolgem času prehajamo v prva mirovna pogajanja, vsak misleč državljan čuti potttbo, da izrazi svoje mnenje, želje in bojazni. Vsled tega smo otvorili danes debato, da izrazimo svoje občutke, in v teh občntkih je danes velik del strahu, da tisti, ki odhajajo k mirovnim pogajanjem, ne razumejo duha časa in ne morejo delati v smislu avstrijskih narodov. (Odobravanje.) Vsak minister bi v tako usodnem trenutku iskal stika z zastopniki narodov, da bi s« ž njimi pogovoril o ciljih. Nado zunanje ministrstvo pa je to odklonilo, delegacije stojijo, in tudi v današnji debati na svoje vprašanje še nismo dobili odgovora. Vojsko so sklenili brez nas, a sedaj hočejo še o mitu odločevati brez avstrijskih narodov. Kar se nas Jugoslovanov tiče, moramo reči, da nimamo zaupanja napram tistim, ki so sedaj poblaščeni, da odhajajo k mirovnim pogajanjem. V zunanjem ministrstvu Jugoslovani z eno izjern° nimajo nobenega zastopnika. O jugoslovanskem vprašanju in njegovih podrobnostih gospodje zunanjega ministrstva niso poučeni od jugoslovanske strani (medklici). Če tam nimamo nikogar, ki bi razumel naše zahteve, na.*3 "tališče in naš pomen, je razumljivo, da uradnikom tam ne moremo zaupati. Zato smo že v delegacijah skupno s Čehi izrazili željo, d* bi vsi narodi Avstrije dobili priliko, vdeležiti se mirovnih pogajanj. Menim, da bi mirovna pogajanja le pospešilo in toliko ugodnejše ha nje vplivalo, če nasprotni strani pojdemona roke. Boljševiki So 9. novembra izrekli željo, kdo naj bi prišel k mirovnim pogajanjem, in predlagajo, n?j se mirovnih pogajanj vde-leže zastopniki vseh narodov, ki so v vojski, ali ki vsled nje trpe. Menim, da delamo v smislu tistih, s katerimi se sedaj pogajamo, in da vsled tega ne preprečujemo miru. OTj Ker mbo torej v pogajanjih z ruskimi Boljševiki, bi bilo zanimivo vedeti, ali Czernin besedo aneksija tudi tako. razlaga. Czendnu pa tudi zaradi tega ne moremo zaupati, ker mirovne ponudbe Boljševikov javnosti ni podal v popolni obliki ter je zamolčal v svojem govoru one načelo, ki je zatiranim narodom Avstro-Ogrske najbolj pri srcu, namreč samoodločba narodov. BiH so časi, ko so v Avstro-Ogrski priznavali samoodločbo narodov, bili so tudi časi, ko smo trpeli, da so se tuje države vmešavale v notranje avstrijske razmere. Bilo je leta 1915; tedaj je naša vlada italijanski državi priznala samoodločbo italijanskega naroda. (Pritrjevanje. Poslanec Stransky: Predominacija Trsta.) Da, tedaj niso priznavali le pravice samoodločbe narodov; ampak so priznavali tudi pravico tujih držav, vmešavati se v naše notranje razmere. Očitajo nam, da smo si besedo »pravico samoodločbe« in njen pojm dobili od entente. To m^r?m resnici na ljubo odločno zanikati in izia-viti, da je ta ideja pri nas Jugoslovanih in tudi pri drugih slovanskih narodih vedno živela od leta 1848 dalje. (Odobravanje.) Bili so seveda časi, ko je ta ideja dremala, ampak ta težka vojska in njene bridke izkušnje so zopet oživele idejo pravice samoodločbe, oživile koprnenje po svobodi in samostojnosti pri vseh zatiranih narodih. (Odobravanje in ploskanje.) Nismo se učili od entente. Svoboda je bila v nas samih, zrastla pa je do nove sile po krivdi militarizma in političnih oblastnij, ki niso storile svojih dolžnosti. (Odobravanje in ploskanje.) Samoodločba narodov je nekaj takega, kar bi tudi Czernin in avstrijska vlada lahko priznala. (Medklici.) Sicer sta nas Czernin in Seidler tolažila, da imamo parlamente in naj si svoje pravice izvojuje-mo v ogrskem in avstrijskem parlamentu. ' Menim pa, da bi nihče, ki bi ta izvajanja smatral za resna, sam ne bil resen (Odobravanje), kajti dobro vemo, kako so vpo-števali pravice narodov tukaj v Avstriji. V tem parlamentu ima 43.000 Nemcev en mandat, 55.000 Jugoslovanov enega, na Koroškem 100.000 Slovencev le enega, 60 tisoč Čehov enega in 105.000 Ukrajincev le enega. (Čujte, čujte f) Vemo, da imamo sicer splošno in direktno volilno pravico, da pa nimamo enake volilne privice, in vsled tega ne more nihče trditi, da imajo narodi tukaj enake pravice. (Odobravanje.) Pravijo, da si bomo lahko svojo narodno samoodločbo dobili tukaj v parlamentu. Dobro. Potem pa nam boste morali dati tudi svobodo, da bomo mi jugoslovanski poslanci o svoji samoodločbi tudi res odločali. (Odobravanje.) Če nam to priznate, dobro, potem pa je stvar že , odločena; prosim, berite le našo deklaracije z dne 30. maja. Tam najdete našo samoodločbo. Še manj pa je na Ogrskem narodom odločati o svoji usodi. Nahajam se v prijetnem ooložaju, da navajam enkrat lahko tudi grofa Czernina. Leta 1908 je izdal brošuro z naslovom »Poetična razmišljavanja — spisal grof Otokar Czernin, deželni poslanec«. V tej knjigi dokazuje, da je bila pa Ogrskem večina nasilno z bajoneti in z volikoo pravico potisnjena v man;š:no in poživlja ogrske narode, naj se ne uklonejo tei umetni večini Borbe z Italijani, Dunai, 19. dec, TK. u.) Vojni tiskovni Stan: Zavzetje Col Caprile in vzhodno od tam.ležečih močnih višinskih italijanskih postojank, je sledilo včeraj zavzetje Mon-o na uslugo. Kaj pravi na to primorski namestnik baron Fries-Ske-ne. — Slovenska Socijaina Matica. Slovenska socijalistična omladina js ustanovila »Slovensko Socijalno Matico«. Izdajala bo socijaligti-čno revijo »Demokracija«. Socijalistična omladina pravi, da noče posegati v strankariko-politične boje, njen edini namen da je kulturno delo. Zato namerja izdajati poleg revije tudi znanstvene knjige;. Revija bo izhajala dvakrat na mesec. — Za procesorja na medicinski fakulteti v Zagrebu je imenovan asistent in prorektor v anatomičnem institutu dunajskega vseučilišča dr. Dragan Perovič. — Socialisti v Zagrebu prično izdajati tednik »Pravda«. — Odlikovanja na državni železnici. V območju tržaškega ravnateljstva so prejeli: Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči: adiunkt Fran Zlatnar, obratni urad, Ljubljana; zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinjo: stavbni komisar Rudolf Weleba, Pulj; strojni komisar Reinhold Uhl, kurilnično vodstvo Ljubljana; asistent Rudolf Kogl, postajni urad Červin.jan; asistenta Henrik Metzner in Edvard Čelik, obratni urad Pulj; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči: postajni mojster. Leopold Stropnik, postajni urad Kanfanar; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje: postajni mojstri: Karel Perhinek, postajevodja Sv. Križ-Cesta; Jernej Stare, postajni urad Re-pentabor; Fran Žumer, postajni urad Prvačina; Venceslay Hanuš, postajni urad Vodnjan; Alojzij Keuc, obratni urad Pulj; prožna mojstra Viktor David" in Jožef Kyovsky, vzdrževalni odsek Pulj; vozni mojster Karel Brane, kurilnično vodstvo Goricam srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinjo: premikalec Andrej Moschitz. obratni urad Gorica, Odlikovan je Josip Gruden, trgovec iz. Šmartna pri Litiji z železnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Imenovani se nahaja na italijanskem bojišču. — Krekov spomenik. V 5. izkazu darov 7.a imenovani spomenik sta bila pomotoma izpuščena dva darovalca po 20 kron, to je III. red • na Blokah in Katoliško slovensko izobraževalno društvo istotam. V končnem znesku tega Izkaza pa sta všteta. V »Slov. Narodu« sta bila pravilno izkazana. Toliko v pojasnilo. — PoJtne vesti. Z dnem 18. decembra t. L se zopet odprejo poštni uradi Fiumicello, Romans, Zagraj, Villa Vicentina in Villese in sicer za sedaj samo za pisemskopoštni promet vštevši uradno in zasebno rekomanda-cijb. '— Radi nakupičenja zavitkov se ustavi od 17. doi všetega 21. decembra t. 1. sprejemanje zavitkov v Galicijo. Izvzeti so potreb-■ni zavitki (oošilike z bojno opravo na vojaška poveljstva in vojaške osebe kakor tudi pošiljatve; z zdravstvenimi predmeti), nujni zavitki, zavitki s kvasom (z drožmi) in denarne pošiljatve. — Pisemske pošiljatve in zavitki za vojne ujetnike in internirance v Italiji se zopet sprejemajo. — Prodajna cena dopisnic (Coupocs reponse) se določa od 16. decembra 1917 naorej na 66 vinarjev. — Skušnje na podkovski šo!i c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani se bodo vršile dne 28. decembra 1917 ob 9. uri dopoldne in sicer iz podkovstva z- kovače, ki niso obiskovali pod-kovske šple. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri predsedniku izpraševalrie komisije gospodu vladnemu svetniku Ivanu Mundi (živinozdravniški oddelek c. kr. deželne vlade] v Ljubljani do 21. decembra 1917 prošnjo.sprejem k skušnji, ki naj ji prilo-že: 1. učno spričevalo in 2. potrdilo o najmanj tri "tni službi kot kovaški pomočnik. >t Objava, Tržaško poštno ravnateljstvo nam sporoča: Akoravno je~ bila predpisana od 1. avgusta 1917 naprej za poštnine prosto korespondenco na armado na bojišču, na ranjene ali bolne vojaške osebe v bolniški oskrbi in v inozemstvu (v kolikor obstoji tukaj sploh vojna poštninska prostosti uporaba sivih vojnopoštnih .dopisnic, se rabijo od civilnih oseb v teh smereh proti predpisom se vedno rudeče vojnop'oštne dopisnice. Take dopisnice se ne bodo odslej v iiohenem slučaju več odprem-ilšale, temveč ' vrnile predajnikom. PrimorsKe novice. Povratek beguncev z juga v stafe kraje. Beguncem z juga se povratek v stare kraje 'v sledeče pokrajine dovoljuje: Okraj Koper, Lošinj, Pazili, Poreč, Krk, Voloska-Opatija; okraj Sežana izvzemši Zgonik; okraj Tolmiu izvzemši Sv. Lucija, Tolmin in Volče; okraj Pulj izvzemši mesto Vodnjani in teritorij Barbariga. Begunci, kateri stanujejo v policijskem rajonu, naj se do 22. decembra 1917 zglasijo pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v sobi št. 1, kjer se jim bodo sestavili dokumenti za prosto vožnjo s skupnim transportom. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 18. decembra 1917. Goriški poslanci in župani. Državni poslanec Fon vabi vse gospode poslance in župane z Goriškega na razgovor o vrnitvi v domovino in obnovitvi Goriške, in sicer dne 27. decembra t. 1. ob 9. uri pred-poldne v posvetovalnici Zadružne zveze v Ljubljani, Dunaiska cesta. Odlikovanje. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je podelil cesar šolskemu voditelju Francetu KriŽmu v Šcmpasu na Vipavskeml Osemdesetletnico je praznoval te dni v Zatični na Dolenjskem bivši večletni župan občine Rihemberg na Goriškem Jožef Pavlica, oče profesorja goriške bogoslovnice dr. Andreja Pavlica. Naše čestitke! Zaroka. Zaročila se je gdč. Pavla Pavlica, iz znane družine iz Rihemberga na Goriškem 7 gosp. Jožefom Furlanom, veleposestnikom iz Svinega, občina Šmarje na Goriškem. Čestitamo! Imenovanja in premeščenja na državni železnici, V priznanje izvrstnega službovanja je dobil strojni nadkomisar Alojzij H8ss v Ljubljani naslov železniškega _ svetnika, višji revident Moric Bernfeld v Trstu pa naslov nadzornika. — Premeščeni so bili: Cesarski svetnik Anton Stojan, obratovodja v Gružu, v območje ravnateljstva severne železnice; železniški koncipist dr. Egon Born iz Kranja k ravnateljstvu oddelka 2., revident Herman Staudsr s 7. na 4. oddelek ravnateljstva, ad-junkt Mendel Kasner s 4. na 7. oddelek ravnateljstva. Goriški begunci v Dobrepoljah se pritožujejo glede aprovizacije. Naj se gre revežem kolikor mogoče na roko. PoEredovp]nica za goriške begunce prosi za naslov Karoline Faganelli, veleposestni-ce v Mirnu. Jeruzalem in papež, Basel, 19. dec. Rimski listi napovedujejo, da bo papež poslal na škofe celega sveta pismo, v katerem bo izjavil, da grob Odrešenika ne sme nikdar več priti pod turško gospodstvo. Ta objava bo naslovljena posebno na škofe v Avstriji in Nemčiji. Hrvoiski sabor. Zagreb, 18. decembra. Včeraj in danes razpravlja hrvatski sabor o splošni, enaki in tajni volivni pravici. Včeraj je govoril v Specialni debati posl. Peršič (Starčevičanec) in predlagal, haj se razdeli Hrvatska v dve kategoriji: prvo kategorijo naj bi tvorila mesta in večji kraji, ki bi šteli 21 poslancev, drugo kategorijo pa kmečke občine. — Poslanec Horvat predlaga, naj se razdeli Hrvatska in Slavonija z Reko vred na 137 okrajev tal io, da bi prišel na vsakih 20.000 volivcev po en poslanec. Predloga opozicije sta odbita, ker sta za sedaj baje neizpeljiva. V današnji seji se je nadaljevala špe-cijalna debata o volilni preosnovi. Poslanec Peršič je vložil popravek v razdelitvi volivnih okrajev (§ 3). Poslanec Kovačevič (Starčevičanec) pravi, da ima ta nov volivni red vsakovrstne nedostatke, katerih je kriva vlada, ker ravno na ta način more falzificirati narodno voljo. To je bila volja višjih faktorjev, a slabost koalicije je, da tega ni mogla preprečiti. Trditev dr. Horvata, da so tu favorizirani Srbi, je neresnična in brez podlage. Govori za jedinstvo Srbov, Slovencev in Hrvatov in pravi, da trp imo vsi enako, zato naj bode tudi veselje enako. Zato ne smemo deliti bratov v lastni hiši. Hrvati, Slovenci in Srbi so spoznali, da jim preti nekdo tretji. Nato zahteva, naj se s zakonom določi, kje naj bo sedež volivnih okrožij. — Sekčni načelnik dr. Kriškovič odklanja popravke in pravi, da bo volivnih okrožij 660 s po 3500 prebivalcev z okoli 750 volivcev. Nato brani še volivno reformo poročevalec Wil-der; prot; pa govori posl. dr. Horvati LISTNICA UREDNIŠTVA. Včerajšnji uvodnik smo priobčili, ker je podpisan s polnim imenom, dasi se v vseh točkah ne strinjamo ?. njegovo obliko. Moške mm. ij Bolnica Rdečega križa v »Ljudskem dortiu« potrebuje nekaj deklet za domača opravila. Natančnejša pojasnila daje vojaška pisarna v »Ljudskem domu«, II. nadstropje. lj Ženske moi:i za sprevodniško službo pri tovornih vlakih išče načel-ništvo glavnega kolodvora v Ljubljani. Zglasiti se jc istotam dopoldne od devete do enajste ure. lj V vednost občanom občine Moste! V moščanski občini je bil rekviri-ran krompir in sicer je bilo pripeljanega okolu 4000 kg za tulcaj&ne občane, kateri so brez krompirja in tudi za nekateri še uo danes niso prav nič dobili. Občina se vedno poteguje in prosi na merodajnih mestih, da bi dobili občani krompir, katerih je okolu 900 družin najmanj, s približno 5 osebami. Županstvo je spravilo gori omenjeni krompir v svojo klet, da bi ga razdelilo med občane. Dne 15. decembra zjutraj pa pride odredba, da se 3000 kg krompirja vzame iz občinskega skladišča; ter se lrfbra oddati deželni bolnici. Župan OraŽem ni nikakor v to privolil, pa prišel je g. komisar in oddal deželni bolnici krompir. Ker vlada v občini Veliko pomanjkanje in občani zahtevajo vse ocl županstva in dolžijo župana ter občinsko svetovalce, da se nič ne brigajo, zato se daje na znanje, da županstvo ni prav nič krivo,.alco ne bo krompirja. lj Krušne komisije bodo uradovale .v petek, dne 21. decembra, od 8, do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh. lj Sladkor *ja izkaznice štev, 8 se dobi v trgovini g. Fridrich, Poljanska cesta. lj Špoh za II. okraj štev. 1 do 600. Stranke II. okraja prejmejo špeh v petek, dne 21. decembra popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je tale red: od pol 1. do 1. ure štev. 1 do 100, od 1. do pol 2. ure štev. 101 do 200, od pol 2. do 2. ure štev. 201 do 300, od 2. do pol 3, ure štev. 301 do 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 500, od 3. do pol 4. ure štev. 501 do 600. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 9 kron. Ij Oddaja preksjenega mesa za Moste. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C, dobijo prekajeno meso v petek, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Določen je tale red: od 1 do tri četrt na 2. uro popoldne stranke z rumenimi izkaznicami B štev. 1 do konca, od tri četrt na 2. do 3. ure stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do konca. Ena oseba dobi pol kilograma, dve in tri osebe 1 kilogram, štiri in pet oseb en in pol kilograma, 6 in več oseb 2 kilograma. Kilogram stane 4 krone. lj Oddaja prekajenega mesa za Vič. Stranke iz Viča, ki imajo rumene izkaznice zaznamovane s črko B in C, prejmejo prekajeno meso v petek, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Določen je tale red: Od 3. do tri četrt na 4. uro stranke z rumenimi izkaznicami C štev, 1 do konca; od tri četrt na 4. uro do 5. ure stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do konca. Ena oseba dobi pol kilograma, dve in tri osebe 1 kilogram, 4 in pet oseb 1 in pol kilograma, 6 in več oseb 2 kilograma. Kilogram stane 2 kroni. lj Brez nakaznic ne bo mesa. Opozarjamo stranke, da ne dobe v bodoče po stojnicah in mesnicah več mesa brez rodbinskih izkaznic, ki imajo na eni strani odrezke za kruh, na drugi strani za meso. Treba je torej, da prinese vsak, ki hoče kupiti meso, tako nakaznico s seboj. Ta odredba je bila potrebna, ker ie pomanjkanje mesa vsak dan večje in ker so se pojavili prekupci, ki odvažajo meso iz Ljubljane v Trst in druga mesta. Mesarjem, ki ne bodo te odredbe uvaževali, ustavi mestna aprovizacija dobavo živine. lj Testenine za doječe in noseče matere. Doječe in noseče matere prejmejo na rjave legitimacije, ki jih je izdala aprovizacija posebej zanje, testenine v petek, dne 21. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. ure pridejo na vrsto matere z legitimacijami štev. 1 do 150, od 9. do 10. ure štev. 151 do 300, od 10. do 11. ure štev. 301 do 450. poooldnp. nd 2 do 3 ure Stev. 451 do 600, od 3. do 4. ure štev. 601 do 750, od 4. do 5. ure štev. 751 do konca. Vsaka dola 3 kilograme, kilogram stane 2 K. CHasovirie, pianine harmonije in orhesiršjone Kolodvorska ulica 36, K^rol Rnton Kregar naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena teta, oziroma sestra, svakinja *in stara teta, gospa hišna in zemljiška posestnica v četrtek dne 20. trn. ob 7. uri zjutraj, po dolgem, mučnem trpljenju, večkrat previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto dne 22. decembra 1917 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Žabjek št. 6 na pokopališče k Sv. Križu, kjer sc polože zeinski ostanki v lastni grobnici k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 20. decembra 1917. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani mmmmmmim. )rmm\mmtm li Prodaja petroleja na sive (rodbinske) izkaznice za petrolej. Na izkaznico za I.okrai pri £>• Pc-danu, Cesarja Jožefa trg: štev. 1 do 350 cinc 21. decembra, štev. 351 do 700 dno 22. decembra, štev. 701 do 1000 dne 24. cto-čemiva. — Na izkaznice za II. okraj: a) pri o. Schiffrerju, Glavni trg: na štev. 1 do .iaO dne 21. decembra, na štev. 351 do 700 dne 22. decembra, b] pri Lesko. cu-Medeuu, Sy. Florjana ulica: na štev. 701 do 1100 dne 21. decembra, na štev. 1101 do 1500 dne 22. decembra. — Na izkaznice za 111. okraj: a) pri g-Tenenteju, Gradaška ulica: na štev. 1 do 300 dne 21. .deccmbra, na štev. 301 do 600 dne 22. decembra, na štev. 601 clo 1000 dne 24. decembra; b) pri g. Jelačinu, Cojzova ccsta: na štev. 1001 do 1250 dne 21. decembra, na štev. 1251 do 1500 dne 22. decembra. -- Na izkaznice za (V. okrni: a) pri g. Medici, J rza-ška cesta: na štev. 1 do 350 dne 21. decembra, na štev. 331 do 700 dne 22. decembra; b) pri g. Jemecu, Tržaška cesta: na stev. 701 do 1000 dne 21. decembra; c) pri g. Jesetu, Tržaška cesta: na štev. 1001 do 1250 dne 21. decembra, na štev. 1251 do 1500 dne 22 dc-cembra. — Na izkaznico za V. okrai: a) pri g. Krivicu, Dunajsks cesta: na stev. 1 do J£>U dne 21. decembra, bi pri Gospodarski zvezi, Dunajska cesta: na Stev. 351 do 700 dne 21. deccmbra, n.-. štev. 701 do 1050 dne 22. decembra; c) pri a- Mencingerju, sv. 1 etra cesta: na štev. 1051 do 1100 dne 21. decembra. — Na izkaznice za. VI. okraj: al pri g. Strav-su, Škofia ulica: na štev. 1 do 350 one 21. decembra, na štev. 351 do 700 dn». 22. decembra; b] pri (S. Mencingerju, sv. 1 etra cesta: na štev. 701 co 1200 dne 22. decembra. — Na izkaznice =a VIL okraj: a) pri g. Kreu-t'.2rju, Spodnia Šiška, dne 21. decembra, na štev. 1 do :G0 dne 2?. deccmbra; b) pri g. Simončiču. Spodnja Šiška: na štev. 301 do 650 dne 21. deccmbra; cl pri g. Pintarju, bp. Šiška: na štev. 650 do 1000 dne 21. decembra. — Na izkaznice za VIII. okraj: a) pri g. Mencingerju, Sv. Petra cesta: na štev. 1 do dne 24. decembra, b) pri g. S?rabon, Zaloška cesta: na štev. 150 do 400 ctec 21. decembra, na štev. 401 do 600 dne 22. decembra. _ Na izkaznice za IX. okraj: a) pri Le-skovcu-Medenu, Sv. Florjana ulica: na štev. 1 do 200 dne 24. decembra; b) pri g. Jelačinu. Cojzova cesta: na štev. 201 do 400 dne 24. decembra; c) nri g. Jcšetu, Rimska cesta: na štev. 401 do 600 dne 24. decembra. — Na vsako sivo izkaznic so dobi pol litra petroleja za 28 vinarjev. Priliodnia prodaja petroleja za rodbine se razpiše na nove p-itrolciskc izkaznice. - ... Pripomni se, 'da sc popolno raiomranjc petroleja ne more uvesti, ker ni toliko petroleja na razpolago, temveč je bilo izrabiti vsak liter petroleja, ki preostane v kaki trgovini po kritju potrebščine dotičnega okraja. Sodov pa ni mogoče pretakati._ Govetloreia. Spisal Rado Lcgvart. deželni mlekarski in živinorejski nadzornik v Ljubljani. Ker je to knjigo spisal veščak s temeljito teoretično podlago in dolgoletno praktično izkušnjo, ie posebno za naše živinorejce velikega narodnogospodarskega pomena. Knjigo naj si omisli vsak slovenski živinorejec. Opremljena je z mnogimi slikami in tabelami in velja 3 K 40 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Živinorejci, ki se ravnajo po navodilih te kniige, bodo dosegli najlepše uspehe, zato je tudi "znesek, izdan za tako strokovno knjigo, najbolje naložen. Slovarii slovenskega in nemškega jezika so med vojsko skoro vsi Došli in je med večjimi slovarji na razpolago sedaj še temeljiti Wolf-Pleteršnikov Slave.nsko-nemški slovar v dveh obširnih zvezkih, ki velja broširan 16 K (vezan so sedaj ne dobi), dalje je na razpolago v istem obsegu tudi Wo\f-Cigaletov neroško-slovenski del, ki velja 7 K in se dobi tudi samo broširan. — Oba slovarja sta na razpolago v Katoliški bukvami v Ljubljani. I<esjpsil razrušene Gorice in različne raz-••II®M«11 glednee podrte Gorice. Velika zaloga umetniških icart za 15—18 in 20 K za J00 komadov. Naročita se prosijo na naslov: ANTON PFiSTOT, Gradec, Rosefjfierliaus BENCIN-MOTOR -»c (10 konjskih sil), kompleten, in različni, skoraj novi MIZARSKI STROJI ^"C s pritiklinami, so za primerno ceno J*?- naprodaj. ,. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3331 (ako znamka!). ,V dobro hišo se sprejme pridno, pošteno li ki mora biti veiča pospravljanja in šivanja in i neti veselje do ctrok. Plača po dogovoru. -r Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lega lista pod štev. 3319, ali pa pismeno na poštni predal 77, Ljubljana. Hišnik se sprejme proti brezplačnemu stanovanju in eventualno kurjavi. — Delo, ki ga ima opravljati, se pri sprejemu določi. — Nastop takoj ali pa 1. januarja 1918. Ponudbe na: poštni predal 54, Ljubljana. Uradnik išče stalno mesečno s 1. januarjem 1918, cventuelno s hrano proti delnemu plalčjlu v naturalljah. — Ponudbe na upravo lista pod »Soba 1918«, Slugo J*" sprejmem takoj proti dobri plači. Dr. JOSIP FURLAN, odvetnik, Ljubljana, Sodna ulica štev, 2. 3330 Kupijo se lahke, enovprežne P' le Ponudbe pod »Sani 3304« na upravo »Slovenca. Kupim vsako množino novih in starih svilenih odrezkov po 20 K kg. A. Landskroner, Ljubljana, 3230 Sv. Jakoba nabrežje 39. Prazne vreče vsake vrste, suta® gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN. KRANJ. Gorenjsko. 208'J kupi vsako množino franko vagon f Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega srčno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Antona Trstenj ake izreka tem potom vsem svojo globokočutečo srčno zahvalo ŽALUJOČA RODBIN 4 TRSTE^KOVA: Globoko potrt javljam vsem sorodnikom, prijateljem" in znancem, osobilo velečastiti duhovščini, o'a je Bog vsemogočni poklical k Sebi mojega edinega brata, prečastitega gospoda msgr. Antona Jakliča viteza Franc Jožefovega reda, papeževega komojnika, častnega kanonika ljubljanske škofije, konzbt. svetnika, vojnega superijora v pokoju i. t. d. ki je dne 17. decembra dopoldne nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se je vršil danes dopoldne ob Ii. uri v Zasipih pri Bledu. Zasipi, dne 20. decembra 1917. JANEZ JAKLIČ, porestnik v Pustem Javorju. J*- Proda se takoj 1 par močnih isr volov JJ*" za vožnjo '•C v valjčnem mlinu SENICA & ŠINKOVEC, KOLIČEVO, pošta Domžale. 3332 Dobro izurjena prodajalka špecerijske stroke, želi premeniti službo. •Ponudbe naj sc blagovolijo poslati na upravništvo ^Slovenca« pod »Dobra moč«, št. 46«. 3305. Stalna stranka, brez otrok za takoj :: aH pozneje manjše moderno stanovanje Kdor ga preskrbi, dobi nagrado S kg čiste svinjske masti ali 150 K. — Ponudbe pod »Moderno stanovanje« na upravništvo »Slovenca«. 3262