Ob 7. marcu — prazniku naših inženirjev
Vojska graditeljev in borcev
SAMO LANI SO NAŠI INŽENIRCI NA OBMOCJU JUGOSLAVIJE ZGRADIII 37 MOSTOV, IZKOPALI 120 km DOLG   KANAL   ZA VODOVOD IN NAPRAVILI ŠE VRSTO DRUGIH POMEMBNIH DEL
Prve dni naše vseljudske vstaje so se par-tizanske čete ukvarjale tudi z diverzijo, ali drugače, povedano tudi z rušenjem cest, žc-lezniških prog, mostov in drugih objeklov, ki so bili za okupatorja iivljenjskega pome-na. Te akcije so izvajali s pomočjo Ijudstva, kmalu zatem pa so se v enotah pojavili tudi prvi borci, ki so se, seveda na kratkih teča-jih, naučili ravnati z razstrelivom. Prvi diver-zantski tečaj se je začel poleti 1941. leta, vo-dil pa ga je znani španski borec Ivan Hai'iš, znan pod iinenom Ilija Gromovnik. Za nje-govo ime je vezana vrsta drznih in pogum-nih akcij, s svojimi diverzanti pa mu je uspe-lo uničiti na stotine lokomotiv, vagonov, mostov...
Do nedavnega je ta most čez Krko bil nevar-
nost za Ijudi, ki so ga uporabljali. Inženirci
naše armade so mu vdahnili novo življenje
in ga usposobili za varen promet
Razraščanje našega narodnoosvobodilnega boja je med drugim narekovalo potrebo po ustanavljanju večjih inženirskih enot. Te enote, v glavnem pionirske in minerske, se najprej pojavljajo v partizanskih odredih, njfhove akcije pa temeljijo predvsem na par-tizanski iznajdljivosti. Izkoriščajo razstrelivo iz neeksplodiranih sovražnih granat, bomb ali min in sami borci izdelujejo vžigajne me-hanizme. Pri tem jim pomagajo partizanske delavnice_, kot tudi ustvarjalnost posamezni-kov, saj je znano, da so nekateri udeleženci minerskega tečaja v Sloveniji iznašli in na-redili tudi ustrezen vžigalnik za razstrelivo.
V začetku 1942. leta skorajda ni partizan-ske brigade brez inženircev, v divizijah pa so bile ustanovljene partizanske inženirske čete. Podvigov inženircev je veliko, najpo-membnejša pa je vsekakor njihova pomoč pri reševanju 4.000 ranjenih in obolelih bor-cev v znani bitki na Neretvi. Zgodilo se je to 7. marca 1943 leta, ko so inženirci naše NOV opravili zelo pomembno nalogo. Pionir-ska četa Vrhovnega štaba, ki je štela le 35 borcev, je na ukaz tovariša Tita v 19 urah premostila Neretvo in čez njo postavila most, dolg 56 metrov. Tako so se usodnemu boju za ranjence pridružili tudi inženirci.
Med podvige partizanskih diverzantov šte-je tudi napad na nemško skladišče goriva v Postojnski jami. Dvaindvajset prostovoljcev je marca 1944. leta zažgalo 20 vagonov gori-va, ki je v tem času za okupatorja pomenilo neprecenljivo vrednost. Naj omenimo še to,
da so inženirci pomagali urediti Titovo pe-čino na Drvarju, letališče pri Bosanskem Petrovcu in vrsto mostov.
Takšna je na kratko razvojna pot naše inženirije, ki je danes nepogrešljivi del na-še ljudske obrambe. Sodobna obraraba, ali pa obramba kakršno si snujemo, si ne mo-retno zamisliti brez inženirije. Roka inženir-ca je povsod prisotna, pa naj gre za ravnico ali planino, za reko ali morje. Prisotna je tu-di danes, ko se pogovarjamo o cestah in mo-stovih, o vodovodu ali naravni nesreči.
Samo lani so naši inženirci na območju Jugoslavije zgradili 37 mostov — betonskih, železnih ali lesenih. Izkopali so okrog 120 ki-lometrov dolg kanal za vodovod in gradili nove ceste. V naši republiki so opravili naj-trše delo pri gradnji športnih objektov v Po-stojni in Mariboru, te dni pa z vso vnemo gradijo športne objekte v Ribnici na Dolenj-skem, kjer bo letošnje športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja.
Če k temu dodamo še njihovo ogromno pomoč, ki so jo nudili s potresom prizade-temu Posočju, je potem povsem zanesljivo, da so naši inženirci ne le bc>rci ljudske ob-rambe, ampak tudi neutrudljivi graditelji na-šega lepšega jutri. Zato jim, ob njihpvem in našem prazniku, prisrčno čestitamo.
B. Jakovljevič