PMWM PMMIKMi Leto i!., itev. 244 V Ljubljani, sobota dna fB. oktobra 1921 ______i*o»»mo«n> it«v. 50 par • 2 II TTTVT1T1 ®JP mJ JL JtmmJr rahaja tt « ajutra^ Stane MloletM.. MO X mesečno....... 30, m med. ozemlja. S30 , ia Inoiemitv« .. OgUal sa vsak mm viiin« •tolpe« (68 mm) . 3 K "atolpaa (58 mm) • t s Dnevnik za gospodarstvo9 prosveto ln politiko« Ur*dnlitvot MlkUilitam M«a «1l%t Teleta* it«» Upravništvo* Szrnabm K* c^lsiMI (t tt SaiuDki.poittek ara« «n.tim Preteči konflikt med Mad- jMinisfer Kumanudi o novih žarsko in Češko PRIPRAVE MADŽARSKE. — VELEIZDAJNIŠKA ZAROTA NA SLOVAŠKEM. (Izv.) Ljubljana, 14. oktobra. Demokratizem daj« lnou v roke ljudstvu. Mi bi radi dodali korekturo, da I jo naj W dal v roke le delavnemu ljud-1 (tvu. Po prevratu jo zavladalo neko raz-:VELIKE položenjo proti delu. Skoro bi rekli, I da je bilo marsikje dolo označeno za | sramoto. Norčevali so se iz onega, kij liaša'. 14-_ <3Ktobra. ja naporno delal. Še danes menijo zelo sc poroča: Policijsko ravnateljstvi Hmiri »loii ki deUio Z lavo ali / ro-1 KoStcah le razkrilo na strok mowdoa» to tefave Z-Predeno tajno zvezo proti Slovaški, (rudniku .-Narodni!. Ustov-Sn^a Bv^o^V^tS!« I" vr$//« svojo propagando popol-, MIKadJa ua Madžarskem so ne vede natanko, a oevetiti se hočejo notna v Horthyjevem zmrdu nje, to to 8 slabim delom. Neposredno So-\""ela 'zves"fc„ v »C : »podarju s tojn ze nekaj škodujejo. I ^^Ilifacija Z ni LelevaUisa-1 mo na osebno agitacijo, ampak ie korespondirala tudi s posameznimi; delavskimi voditelji, ki jih ie skušala pridobiti za svoje namene in načrte. Aretiranih je bila že cela vrsta sumljivih ospb. Pod vtisom teli vesti komentira davkih Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Povo-1 duhan. Od pusrcdnjili J^vkov so hodom odhoda finančnega ministru Ku- do povišali davki na vino (davek se manudija v Pariz in London ie vas . uvede tudi v Stavi Srbiji, kjer poprej Uradno »rumu avstrijskih iu madžarskih karti- dopisnik prosil ministra za pojasni- ni obstojal). Uvede so davek mogla-'tistvo v! slov in legltlmtstov. Diplomatifna oseba j |0 u finančnem stanju države. Pi- sv in plakate. na iekvtMc in tram-ko raz-1 neke države velike antante io izjavila so- j naučni minister je podal o solidnosti vojske karte, ua tovorne Ust e itd. Vondar on toliko dražje skuta prodati svoj izdelek. Pač se s tem podraži vse in tudi ono, kar potrebuje znnlkroež sani. Tako na koncu koncev pade njegova «osveta» nanj nazaj. Nič ni bilo in še danes ni raau.i simpatično nogo priporočati ljudstvu delo. i Kdor jo dobro hujskal, navajal ». .. .-. . češkoslovaško časopisje sporazum uvno r asistenco, čira najbolj cinitao j merf AvsMjo in Madžarsko v Benetkah t' tem zmislu, da se jc Madžar sledeče: Mo-nanaša na vse moške do 36 let. S tem pa ui rečeno, ila nadaljnl letniki ne bodo vpoklicani. Vpoklicancl so bili vsi poslani na mciu ter pomešani tned vojaško < rganizirane tolpe, katerim poveljujejo aktivni oficir)!. Število teli vojakov sc je dtie 10. t. in. cenilo na <10.000 mož. Okoli Bratislave ic postavlicnlh šest oddelkiv. ki so z vsem potrebnim vojnim bro preskrbljeni. Madžarski agitatorji so natcrljalom do- ■ \ f.Cjl, našega državnega budžeta sledečo i izjavo: .Budžct za leto 1921/22. je: predvideval 7 milijard dinarjev izdatkov iu 5 milijard dohodkov. Primanjkljaj jc znašal torti 2 milijardi, ki sc odpravi na sledeči način: 1.) Posamezna ministrstva so znižala svoje proračune /u 700 milijonov. .M Dohodki od monopolov in laks kakor se je pričakovao. posebno z ozirom na naplačila v letu Neposredni davki se povišajo na ta način, da se nad minimum, ki ostane, poveča davek progresiven od .'U do Id odstotkov celokupno - soie, tako, da bo dotični. ki je pluČRl 10.00% plačal v bodoče 14.000. Na ta način ho dosežtuo ravnotežje v proračunu, tako da letošnje leto ne ho končalo i defcitoni. ampak celo s suflcitom. ski samo zato tako mudilo razčistiti spor z Avstrijo, da bo imela poprej' proste roke proti Slovaški. «Narodni Listy» poročajo, da so bile na slo-vaško-madžarski meji opažene vojaško organizirane tolpe, ki jim poveljujejo bivši aktivni olicirii. Cenijo sc na 40.000 mož. Ob vsej meii češkoslovaške republike napram Madžarski, posebno v bratislavskem ob-mostju, kopljejo tehniški oddelki strelske jarke. ških in nemških komunističnih voditeljih v Brnu izvršila hišna preiskava. Gre za široko razširjeno češko in inozemsko komunistično kurirsko službo, katere centrala se nahaja v Brnu. Praga, 14. oktobra. (Izv.) .Rude Pravo» poroča, da jo bil dne 12. oktobra v Koti-eah arotirau komunistični poslanec. Taus-sig zaradi udeležbe na komunistični za-roti. Povodom hišne preiskavo jo policija našla na Taussigovem stanovanju senatorja. Draba, reduktorja komunističnega ODHOD MINISTR A KL MANUDIJA V PARIZ IN LONDON. .................................Beograd, 14. oktobra. (Izv.) FinanS« ee- liuiijJnj dohodki iz proračun.- \ckji le-! ni minister Kumanudi ie danes zvo« izjavili, da prično v na)kra.H?m času tu-j 19?0'21. di z dejansko akcijo. I .O Budžotni projekt ,.a loto {922. j Praga, 14. oktobra. (Izv.) «Lidove No- j je izdelan v marcu, tako da so izra-j vlny» poročalo, da se ie včeraj pri -■—-• -* -"-'—■■<■ = <- ---------- ----• Praga,'M. oktobra. (Izv.) -Narodni 11-j glasila Frieda, in tajnika komunistične sty» poročalo: Odklopltev Slovaške od stranke Seidena. Oba sta bila aretirana. Češke je ena najvažnejših točk na pro- 1 •-- Osnova avsfro-madžarske pogodbe ODPOR NA MADŽARSKEM. - IZS1LJEVALNA POLITIKA ITALIJ ANOV. ta i«0/2L. ki pa so manjši kakor čer odpotoval v Pari/ in London, da dohodki po I. juniju letošnjega leta. se pogaja 'flcde najetja inozemskega 4.) Povišajo se posredni! in nepo-1 posojila. Pred svojim odhodom je sredni davki. Kar se tiče monopolov | konferiral z zastopniki Anglije io je predvideno povišanje takse za Francije. Kralj s s vraia v domovino Nale meje napram Avstriji V okrilju mn<-(locela ir.vrSena Paril. 14. oktobra. (Izv.) V ponc- Maribor, M. oktobra. deljek zvečer odpotuje kralj Ate- l.Utvone kom,sije .o- ze ksander z ministrskim predsednikom | razmejitev na^ bivšem »tankem ozem. Pašičem iz Pariza v Beograd, ka Dunaj, 14. oktobra. Sporazum v Benetkah predvideva za likvidacijo avstrijsko-madžarskega spora posebno pogodbo med obema državama, ki sloni na sledečih temeljnih načelih: Izvedba plebiscita v Šopronju in petih vaseh, med njimi v Finkendor-fu, potem mednarodnega imperija, kateremu pripadata tudi po en avstrijski in madžarski delegat. Plebiscit se izvrši, ko se odstranijo madžarske tolpe in po redni predaji Zapadne Madžarske. Predvideno je, da sme antanta odposlati mednarodne čete v plebiscitno ozemlje. Kar se tiče evakuacije tolp, je predviden za madžarsko vlado rok treh tednov. Ako bi imelo ljudsko glasovanje za Avstrijo neugoden izid, se določajo za ozemlje, ki bi potem pripadlo Madžarski, obširne prometne in trgovsko politične ugodnosti, ki bi obstojale glavno v tem, da bi se Šopronju priznale pravice «proste iuke*. Nadaljna obveznost, ki je bila določena, obstoji v tem, da se je Madžarska izjavila pripravljeno, povrniti škodo, ki jo trpi Avstrija zaradi zakasnele izročitve Zapadne Madžarske. Beneški sporazum bo predložen obema parlamentoma in brezdvomno odobren. Dunaj, 14. oktobra. (Izv.) Danes je kancelar Schober poročal zunanjepolitičnemu parlamentarnemu odseku o rezultatih konference v Benetkah. Izjavil je, da je Avstrija stala na stališču, da sc mora trianotiska pogodba respektirati. Italijanski zu- nanji minister pa je izsilil kompromis na račun pogodbe s pretnjo, da bo sicer antanta razžaljena in da vsled tega Avstrija ne bo dobila finančne pomoči. Odsek je odgodil svojo sejo, da stranke zavzamejo k beneškemu sporazumu svoje stališče. Budimpešta, 14. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik grof Bethlen se je vrnil iz Benetk in poročal ministrskemu svetu o pogajanjih in sporazumu v Benetkah. Ministrski svet jo vzel njegovo poročilo na »nanje in sklenil, sklicati parlamont. kjer bo vi a/l a dala svojo izjavo o beneškem sporazumu. V političnih krogih se trdi, da parlament sporazuma ne bo vzel na znanje s tako lahkoto, kot so to storiti madžarski predstavniki v Benetkah. Posamezne politično stranko niso tozadevno se ničesar ukrepale, vendar j? opažati žo sedaj ostra nasprotja v tem vprašanju. Budimpešta, 14. oktobra. Današnje časopisje izraža svoje mnenje k uspehu beneške konference. Splošno se smatra kot moralen uspeh, da je t.rianonska pogodba dobila razpoko. Sodi se, da eo Izvrši plebiscit za Madžarsko ugodno. Dunaj, 14. oktobra. (Izv.) Danes je konferiral kaneelar dr. Schober z italijanskim odpravnikom poslov ua Dunaju Bianchie-rijem. Na konferenci sta. ugotovila vse modalitete, da pride čim prej do izvršitve sklepov beneškega sporazuma. Italijanska vlada je takoj sporočila tekst sporazuma veleposlaniški konferenci v Parizu, ki ga bo brezdvomno nemudoma odobrila, nakar se isti predloži r ratifikacijo avstrijski in madžarski vladi. mor prispe v sredo 19. oktobra. (SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Predsednik zakonodajne skupščine dr. Ri-bar. je poslal notranjemu ministru Pribičcviču akt, v katerem ga prosi, naj pozove vse narodne poslance, da pridejo dne 20. t. m. v Beograd in sc udeleže zasedanja narodne skupščine. Seja min. sveta lj'j in sicor od Radgone do KokoJnjaJta« Postavljeni so v zmislu »t. -eromineka mirovne pogodbe določeni mejniki ter eo tudi ir/lelani vsi potrebni zemljvknjižnj načrti in izročeni oblastem. V kratkem so bo izvodla na tem ozemlfi končnov«. javna zasedba. V mejnem odseku od Radgone do Sv. Ane se bo v krat kom izvršila razvrstitev in postavljanje mejnikov, do-, čim v odseku od Sv. Ane do Toke začasno še ni mogoča ureditev mejnega. vpraSa. nja, ker je potrebno, da se poprej razčisti zapadno madžarsko vprašan,jo v zvezi Burgcnlanda. Vprašanje z razmejitvijo mejno črte od Kokošnjaka preko Strojna . . ! do Ovčeve se nahaja v razpravi. Razma- Beograd, 14 . oktobra. (Izv.) Datias- I jj^vena komisija je mejno črto od Ovce« se izražal o delu. ta je imel uspeh in ■j;a še ima. Demokratska stranka je bila prva. ki si je tipala odkrito reči, de je delo tudi danes in brez ozira na težave preživljanja dolžnost ln čast. O sem urni delavnik je nenadoma r-premenil produkcijske pogoje. Gospodarski teoretiki so trdili, da ob krajši delavni dobi dela intenzivneje in da je končni uspeh dela v osmih urah isti kakor v devetih ali desetih urah. V današnjih razmerah ta trditev žal ne drži. Mi smo sicer pristaši normalnega, delavnika, ki ne smo izrabiti življenjske moči delavstvu in priznamo, da je v napornem delu 06emurni čas zadel pravo mero. Ob izredno težavnih razmerah bo treba iti še navzdol, ob lažjih pa bo treba, dopustiti izjeme. Trdimo pa, da ob razpoloženju, kakor je postojalo iu deloma še po-stoja, to osemurno delo. ni bilo intenzivno v potrebnem razmerju. Kadar je živčevje v taksni stanju, da nima smisla za popolno izrabo časa, takrat se spreminja normalni delavnik v produkcijski deficit, ki ga plačujeta, država in celo ljudstvo. Treba torej ^odkrito pozivati, naj se delavni čas popolnoma izrabi. 3 tem da se je osemurnik prenesel tirez kritike in izjem v malo in srednjo obrt, se je zagrešilo pretiravanje, ki zopet stane drŽavo in narod neizmerno milijone. V naši držav! se premalo dela. To jc oden glavnih vzrokov draginje in -labega stanja valute kakor tudi državnih financ. Demokratska stranka jo edina, ki 'i upa brez demagogije reči delavnemu ljudstvu, ki mu je izročena politična moč, da ga more le intenzivno delo rešiti krize. Ona opominja k delu ves narod. Tudi ona čuti, da se sadovi dela ne razdeljujejo povsem pravično in da se ob marsikojem delu pasejo pa-rasiti. To je žal tako. a se popravlja v socijalnem boju, kjer demokratska stranka vselej stoji in bo stala ob strani izrabljenega. A vse to je dandanes malo proti zlu, ki zadeva vse, široke mase pa najbolj, ker se ne dela dovolj. Vojna je dala deficit. Štiri leta se je zapravljalo najžlahtnejše žive sile in mrtve snovi. Kako se naj t,o nadomesti? Ali s socijalno revolucijo? Ali s pasivno resistenco zoper delo? Deficita nam ne plača nobena vojna odškodnina. Samo več delati, in sicer ■-motreno, pa bo kmalu izguba pokrita-. To bo obenem smrt draginja. Demokratska stranka uvaja že skozi dve loti moderno -i^jalnovarstveno zakonodajo v Jugoslaviji. Ko so drugi pridigovali o socijalni revoluciji, je ona delala za delavsko zavarovanje, za ohranitev delovne moči moža, ženo in otroka, skrbela je za /,vH'e vojne. V?.} to ob največjem odporu nahujska-nih mas in v najtežjih finančnih prilikah. Demokratska stranka pričakuje, da delavstvo vseh strok — tu mislim na uradnika kakor na ročnega delavca — uvidi, da je rešitev ekonomske krize v ________ ____________ _______„................. . državi le v- njegovih rokah. Ce pošte- lj, da najprej pregleda, ali jo predlog sve- Anglija ne bo zahtevala sklicanja vrhov-110 prime za delo. da bo ob enaki po- ta zveze narodov v skladu z versaillsko 'nega sveta. V tem slučaju bo voleposla-trošnji uspeh večji, potem bomo kma- mirovno pogodbo in ,-. mandatom, ki se ; ldSka konferenca imenom vrhovnega sveta iz krize ven. 'Socijalno zakonodaj- je dal zvezi narodov. Smatra so, da ima ; ta proglasila ženevski predlog kot ilefi- stvo ne sme postati podaljševale« eko-] angleški vlada namen zaradi tega sklica- jnit-iven i« ........... »omake krize, ki je vodno obenem so-iti v Londonu sejo vrhovnega sveta.Fran- I London, 11. oktobra, itev.) Lord Cur- nijalna. krisa. j coakl krogi smatrajo, da sklicanje vrhov- j ,.ou je izjavil, da ni zaradi gonijo-................. Demokratska : j^Tin ne poskušaj-" Arnavti nobenih 110- nastopni proti Jugoslaviji. Up. ureii.) l'Uie čast' delu. Vsi se ga. pošteno po- u—l--------.m-jMi, voda za odstop nemškega kabineta.j viIl napadov. GROZNA EKSPLOZIJA, • - - ■ ■ " •»-«- nanarla nri tam na samemu sebi kop-i Sklepa ni storil vrhovni svet, ampak -—--------------------........... t temo svet Zveze narodov in bi hil zato vsak Beograd, 14. oktobra. Prometno mmistr- Butare ta, 8 oktob». M M Preko vr anja inalkontentov gre protest brez pomena. Oficijelno besedi- stvo jo prod uekater.ni« dnevi ukinilo hi- dom r okolje, Bukareite s« je uog.vj,,« DtSUa. fnkJ * dnevni. ^ | ^ , n^v, ^^^.t ^; zo^ ^ki jc v p.k^ AvsU, ^ ^ . s programom: V dem m varčnosti .ie pri-pelo tele člane.« v i^onat... u. i.aj .„-■ <:- - ' <-• krilne o* «0 ran'.«!« brže uo I*, objemo. ižEfid s»?«leijo,1 rreko Madžarske, Ijroštevune i* 10 vmm* Spor med Framo m svoji zadnji seji vnaprej Izjavil, da bo Beograd, 14. oktobra. Ker Italijani ne .„.._. dovoli,jo. da bi so otvorile intše šole v • 'a--«:- mokM Anmi« ' brezpogojno sprejel priporočilo zveze »a- • IgtrI> je lainististvo za prosvi.iu odredilo, Nnguio •«»!! W«n»H! l-odov. :,ja se UB Otoku Kwu 110 dovoli otvoritev S>!©SŠ|®i Pariz, 14. oktobra. (Izv.) Angleški od-1 italijanske šole. 1,1 nki-oKrn. 1'rasbiro noroča . srovor na francoski predlog, naj se vele- Beograd, 14. oktobra. ;Tzv.) Ker Italija- nja seja ministrskega sveta je trajala od 10. do pol 13. ure. Prisostvoval ii je tudi predsednik zakonodajne skupščine, dr.Ribar. Razpravljalo se je najprej o vprašanju, ali naj se skliče skupščina ukaznim potom ali ne. Do sklepa ni prišlo, ampak se bo vlada najpraj posvetovala s skupinami večine. V to svrho se bo vršila jutri ob 16. uri v skupščini konferenca. katere se udeleže člani vlado in zakonodajnega odbora. Sledila je razprava o zutianje-po-litičnih vprašanjih. V debato je posegel tudi pomočnik zunanjega ministra, g. Jankovič. Finančni minister Kumanudi je dobil o vseh zunanjih vprašanjih točne informacije in nalog, da pri prihodu v Pariz takoj obvesti o njih ministrskega predsednika Pašiča. Finančnemu ministru Kumanudiju so bili podpisani razni krediti. Dalje je bil podpisan ukaz poljedelskega ministrstva o otvoritvi nižje poljedelske in vinogradniške šole v Vršcu kakor tudi ukaz o napredovanju uradnikov na poljoprivrednih državnih institucijah. j Finančni minister Kumanudi je ob- j vestil vlado, da odpotuje ob 22. uri v sotnosti minister dr. Krizman. Dunaj, 14. oktobra. (Izv.,) Po uiil» i jardnih valutnih špelculaeijah in sle-REPRESALIJE PROTI ITALIJI. :,wijah Holandca Duymsa, ima _zopet ve flo Poči na grobonu Karavank že določila v zmislu mirovne pogodbe, ki navaja kot mejo vododr.lnieo. Večje nespo-l-azumljenje inod obema interniranima dev legajcljama vla^la samo glede Podkoren* skega sedla. Maribor, 14. oktobra, Zara/li važnih ra?« mejitvenih vprašanj jc odpotoval predsednik naše delegacije v razmejitveni komisiji general Plivelič s svojimi izveden, oi danes v Beograd, f Draginiski kraveli na Dunaju Dunaj, 14. oktobra. (Izv.) Tekom današnjega dne so bile na. Dnoaju ve* liko demonstracije proti draginji. Začele so v Favoriton, kjer so dslavke napadlo in opienilo stojniee. Popoldne so se demonstracije nadaljevale ua Naschmarktu, kjer so demonstranti de-molirali vse stojnice. Posredovala je policija, ki .je s težavo razgnala demonstrante, ki so se razpršili po raznih okraijh ui razbijali stojnice z živili. Oplenili so (udi nekaj trgovin, Beg angleškega p< kovnika z Dunaja pol- ni ia novo finaucijsko afero. Z Duna-uamrce nenadno izginil bivši šef u-.',.....Iškc v ojaške luisfja in sedanji oja »lase augloSk.: vlade pri angle* kem jio.-laništvu ua Dunaju jiolkovnilč t'nnij-'iani. Ko -e jo zvedelo za njegov I ranimo, tudi če nam je težko življe-uie in izhajanje. Več bo zadovoljstva, Potratnost in pijančevanje sc širi še vedno. Ti dve lastnosti sta tipični znak bolezni malkontentstva, ld za lastno krivdo iščo krivca dnicod, išče ira in programoni: spas juiroelavije. NOVE PRIPRAVh ARNAVTOV. za katerega radi ujegovaga visokeaa Beograd. 14. oktobra. (Izv.) iz Skopija položaja ui zahtevala nobena banka ,« poroča, ila sc \mavti utrjujejo na i kritja. Doslej prijavljeno okoli one .Malem in Velikem Kalčsvniku. kjer tudi milijardo kron škode, ki jo trpe banke, ■postavljajo artiljorijo, katero so jim pri- Polkovnik Cunigham jc baje pobegnil peljali Italijani v Drač. N* fronti ui»d v Prago. (Cunigham je bil velik prija-Moliuro Plesom jc položaj neizpreuie- tolj Avstrije in je dostikrat, sovražno Podpisujte danes dopoldne driavno posojilo .Vlada odredila-, da. se vaa vsota notranjega državnega posojila, porabi •ja obnovo in popravo naših železniških psog. To vprašanje no spada v OraSkoviievi morilci pred sodittem 'Zagreb, 14. oktobra. Danes se jc nadaljevala razprava proti AUJI Alijagiču in tovarišem. Predsednik senata, dr. Valič, le podal besedo zagovorniku dr. Politeu, kl |e zahteval, nal strankarsko zadeve, d srni r, ki se pod- se ugotovi duševno stanje Alljagida, ko pitvu.je to posojilo, ni stvar kake posamezne stranke, neg«, nas v seli, ttiko gosjiodarškili in finančnih krogov, kakor tudi posameznikov, vsakega mesia :in vasi, jo stvar naše države in obt-t.au-ka. Vsi, kl potujejo, ki uvažajo in izvažajo, so prepriča ui. da je treba prometno vprašanje kot najpotrebnejše najprej urediti. Naše železnice nimajo I »taktičnih zvez, kur smo dosedaj živeli pod tujim gospodstvom, ki nas gospodarsko ni hotelo vezati, temveč nas je razdvajalo. Predpogoj gospodarski obnovitvi kraljevine Srbov. Hrvatov in Jšloveucev ,-o železnice in ureditev promet:). Kakor je /. turno, se že dela na popravilu iiaic najglavnejV progo Beograd - Zagreb, ministrstvo pa proučuje tudi druge okolnosti, da najde i-redstev za tratdranj" novih železniških j>r< «5U'. Naravno je. da. se v istem času ne more pričeti z gradbo vseli železnic, ki -o potrebno, ker jo za to potreben ogromen kapital, \eiidar pa se lKido pričele graditi takoj one železnic". ki .-o za iv- gospodarski razvoj največjega j.omma. Vsak državljan je je Izvršil atentat in doženejo po strokov, njakih polltlčno-pollcijska sredstva »Ob- znane>, kakor tudi njih vpliv na delavske mase. Predsednik dr. Vajič je Izjavil, da bo sodišče sklepalo o teh predlogih. Nato se le nadaljevalo zasliševanje Petroviča. Državni pravnik dr. Kčrbcr |e vprašal obtoženca za gospodarski položaj njegove matere. Obtoženec je odgovoril, da Ima njegova mati hišo in da se lahko preživlja. Zagovornik dr. Poll-teo se Jc zanimal za čtivo obtožcnca, ki je Izjavil, da jc rad čital kriminalne romane in ruske revolucionarne spise Iti rad z iliajal v kinematograf. Dr. Politeo je naglašal nato, da nI mogoče, da bl obtoženec dobil v Šidtt od Colakovlča j samokres, ker jc imel že leta 1919. svoj i rev olver. Na vprašanje predsednika, ali mu jc zal. da je bil Draškovič umorjen, I je Petrovič odgovoril: ' dolžnega človeka, ker za opozlcijonalco pravcati s tri Ček Iz \meiike, v katerega neprestano up.v jo, a ga od nikoder neče biti. + O Protičevi akciji je v zadnjem času nastal precejšen inolk, «Jutarnji List- pravi, da jo vzrok tega zatišja Iskati v dejstvu, da se prav ničesar ne ve, kakšen uspeh je imela Protičcva akcija v Zagrebu. To skrivanje in zatajevanje 1'rotičevega zagrebškega uspeha jo povsod vzbudilo propričanje, da jo bilo Protiču nemogoče doseči modaliteto, po katori hi mogel ustvariti svoj opozicijski blok; že med posameznimi hrvatskimi strankami, ki naj bi pripadalo bloku, so se pojavila na-| -protstva, toda doseči in »tvoriti te-J melj sporazuma med nekaterimi vojvo-jdinskiioi radikalci, ki stoje šo danes | na ekskluzivno velesrbskem stališču in j hrvatskimi ojiozicijonalci, je pa popol-iiioma izključono. Protičev molk doka-1 zuje, da je njegova akcija neuspela, zato vlada toliko večja nostrpuost v 1 političnih krogih, kaj bo povedal Pro-I tič v svojem »Radikalu*, ki začne baje | i izhajati danes v Beogradu. za mfeolo nedeljo sUod v Vipavo, ki Je kar najlepše uspel. Razsožna Hro-vatinova dvorana je bila polna zhoro-valcev. Prvi je govoril poslanec Lav-renčič o političn .-ni položaju iu jo razpravljal o raznih gospodarskih vprašan,jih, za njim pa dr. Wilfan o vprašanju avtonomije in o raztegnitvi vojaške dolžnosti na slovenske pokrajine Italije. Zborovalci so pokazali veliko razumevanje za javna vprašanja, izredno politično zrelost in moško narodno zavednost. -j- Jugoslavija proti iniperijalizmu Italije. »Wienor Tagb]att» prinaša in-temew z nekim jugoslovanskim politikom, ki jo izjavil: Jugoslavija na bo trpela, da si prisvoji Italija protekto-rat. nad Albanijo. Mi zahtevamo prost izhod na inorjo, kakor nam ga jamčijo mirovne pogodbe, Imperialistična politika Italijo ne povzroča nevarnosti lo za nas, ampak za vso Evropo. Tudi v za pa dno-raa džarskem vprašanju zavzema Italija skrajno neprijateljsko stališče napram Jugoslaviji ter .-i prizadeva, približati se Madžarski, ila bi v (- Radikalska politika izven Srbije, "-lučaju vojne proti Jugoslaviji imela Radikalna ,-irank.i ima zaslugo, da je, zaveznika. Jugoslavija bo storila /. ori-n . . . . [V skupnem dolu z demokrati sprovedhijrom na to potrebne korake ter lw> za-j h'l 'liv "V 1 ">ta,vo> ki jo po svoji koncepciji jugo- j h to vala, da se Madžarska prisili k iz- j ie u inaDnu ou- i slovenska, iu pomeni v bistvu ustva-1 polnitvi mirov ne pogodbe.- dolžan, da doprine. inu dr) i .-«it -itn blagru, ker jc s tom /dinv. na korist tudi vsakega posameznika. V»a nasa bodočnost je odvisna o ! -kupnega dela vseh državljanov na jc ;;r.rl:ir-i."m polju. Če bo celota pro-cvitala. iioil« živeli tudi posamezniki udobnejše. Danes je zadnji dan za podpisovanje državnega investicijske-ga posojili, ki je namenjeno za uredite našega prometa, potoni katere se bo dvignil ', naša trgovina, industrija in omogočila prilika boljšega zaslužka vsem našim delavnim ljudem. Kose to z .-iidl, bonu i imeli Ameriko doma, bo pošteno delo tudi boljše plačano, bo draginja muuj občutna, zadovoljnost večja, hudo temelji državo v resnici močni. Ako podpišemo posojilo, si pomagamo .-runi sebi. Kdor še ni storil te dolžnosti napram sebi in splošnostl, naj stori vsaj danes v zadnjem tre-notku. vzet skrben oče.-- .. .._ , , ,., , ... , „ , ., ntev nae jonalnega programa demo- bledilo Ic cltantc Izpovcdb neposrednih ,._„, ,.r ,„„,.„ " . . . ' .. bratsko stranke. Priznavati so mora. pre tu svojcev pokojnega ministra Dra-, , ... , . ,., , • , .. j, Skoviča. Razprava Je bila končana ob 'l;i ^bijanski radikalei zlastj odkar 12. url in se bo nadaljevala Jutri dopol- ^^ ^^ 1 demokrati skušajo u kaj k splošne-1 dne z zasliševanjem štirih prič. V torek 'a'lrzovatl P0*™ 1*™™*« tradicij ' bodo najbrže že stavlienl končni logi. Po svefu svoje stranke. Drugače j s izven Srbije, j t O vsebini beneškega sporazuma ! ...... ..... i poroča duna jski dopisni urad: Madžarska se obveže, da doseže izpraznitev prit,- |y Vojj-odinj jjj drugod So radikalci po-jdobno kakor hrvatske separatisti v o- Politične beležke -j- Klerikalci ln mariborski škof Na-potnik. Zabeležili smo, kako ljuto eo klerikalci uapadli mariborskega škofa, ko so prišle v javnost, vesti, da je predložen v visoko odlikovanjo. Tem povodom piše mariborski »'Tabor*: »Resnicoljubnost in poštenje zahtevata, da priznamo, da jo knezoškof Napotnik s svojim nastopanjem v zadnjem letu čo-eto pokazal tudi javno, da se je užival v nove razmere in da ima rosno vol jo, delati po svojih močeh skupno z ostalimi delavci za našo mlado državo, :ditelji plemenske mržnje. Njim je Ju-igoslavjja le zanlčljiva »jugovina*, s ' katero so demokrati osramotili Srbijo in njihov program je Velika Srbija. V nacijonalistični splitski »Pobedi* čita-mo 6edaj, da so tudi v Dalmaciji radikali povsem vredni drugovi svojih vojvodinskih tovarifev. Gornjodalmatin-ski radikalci so večinoma ljudje Proti-čevoga in Čokorilovega kova. Med narodom širijo »Srbsko Zoros, »Veliko Srbijo* in »Balkan*, ki se jih mestna poluinteligenca poslužuje v propagan-distične svrho med seljaki. Agitirajo med pravoslavnimi kmeti za radikalno stranko, ker je ta za »Veliko Srbijo*. Jugoslaviji, jugoslovanstvu so posme- Vsem bratom in sestram! Slovanska Rusija, preživlja strašne Imsp. V njej kruto gospodarita bolezen iu glad. ki polagata v grob na tisečo nedolžnih žrtev. Untstvo, ki je eden glavnih icrae-Jiw veličastne, vseobjemajoče sokol-t-ke ideje, naravnava naše sočuv-lvj-v anjo z bednim ruskim narodom in na-s,- usmiljenje do njegove žalostne uso-d k dejanjem ljubezni! Ne oziramo so na nikakršne prilike Tn odnošaje političnoga značaja, ld da-nes vladajo ruskemu narodu, ne presajamo in ne obsojamo v tej gigantičnl borbi za življenje in proti hinrti naših ruskih bratov nikogar iu ničesar — pred nami stoji lc strogi ukaz sokol-•koga bratstva in užaljenega človcčan-stva: Pomagajte, bratje iu sestre, da se skrha ostrina smrtno kose, da ao zaustavi propast mogočnega slovanskega naroda ob trdni, neporusni veri v zo-petno njegovo vstajenje k novemu, silnemu življenju! Spominjamo se, bratje in sestre, ozkih bratskih vezi. ki so naše Sokolstvo spajale z ruskim narodom v letih pred svetovno vojno, obrnimo poglede jasnega sokolskega spoznanja v dobo, ki je blizu prod nami in ki se v njej užiga mlado jutro novega sijaja, veličastva. iu mogočnosti Slovanstva — pa pohit.imo ua delo bratstva in človekoljubja, da pomagamo premostiti globeli smrti, ki jih razbesnela sedanjost koplje med preteklostjo iu bo-dočnotejo! Iti ponifirno, da bi danes ne uživali svobode in tijedinjenja, ako l»i v začetku borb za naše najvišje ideale ne siala Rusija na naši strani. Ti razlogi, ki so posnetek zgodovine 5u odjek naša vere v zmago pravice, vere v razmah in polet vseh naših nravnih in fizičnih sil do neslutene ogromnosti vsega Slovanstva, nas poživljajo. da prispevamo vsak po svojih močeh v sklad, ki je namenjen ubla-ženju bedo iu trpljenja, ruskega naroda. Naj ne bo ne eno žive, isrkene duše v velikem naš?m številu, ki bi ne dar j-ovala svojega-, dasi še tako skromnega prispevka. Ljubezen, ki daruje, poveličuje eeno dani. K temu darovanju so pozvani člani, članice, naraščaj in deca. Denarne, prispevke prejema podpisani Savez v Ljubljani. Narodni dom. Zbirke naj or-ganizuje vsako sokolsko društvo zase. Zdravo! • Njegov govor, ki ga j« govoril o pri- hujejo. Tako razdvajajo narod, da sc liki poseta g. Hribarja v Mariboru, je I opredeljujo po svojem veroizpovedanju. ....................Kdor katolik, ta Hrvat, na katerega cikajo klerikalci, kdor pravoslaven ta Srbin. kl mora biti za radikalce. Postopanje radikalcev med narodom zelo bil lep, kakor bi lepšega ne mogel govoriti noben naš patrijot. In ko smo ga slišali, se nam je zdelo, kakor da ga govori s posebnim poudarkom in i namenom, o.-obito že onim. ki bi mu po svojem programu morali biti brezpogojno pokorni — našim klerikalcem, in prepričani smo, da je tudi on sam /UNil ua to. S tem pa je bilo tudi že indirektno razkrito ono, kar ;imo izvedeli pozneje — du vlada med njim, najvišjim dostojanstvenikom lavantin-sko škofije in med klerikalci razdor. Knezoškof dr. Napotnik se no stiinja s protidržavnim hujskanjem demago-ške in demoralizirane kliko okoli »Straže* ter njenim početjem, ki ni le proti načelom narodnosti, državnosti in poštenosti, ampak tudi proti načelom pravega katoli&instva in ga obsoja. A klika okoli »Straže*, ki govori vedno, da ji jo glavna naloga, braniti katoii-čanstvo in vero. ta klika so za najvišjega voditelja katoličanstva in vere v škofiji, v kateri se nahaja — ne zmeni. Ta klika gre preko tega cerkvenega dostojanstvenika in počenja kljub njegovemu protestu najhujšo demagogijo ter skruni ugled katoličanstva in vero bolj, nego bi ga mogel oskruniti katerekoli brezverec.* + Zloba in nevednost. Včerajšnji »Slovenec* govori o sklepu nemških poslancev v češkoslovaškem parlamentu, ki obstoji v tam, da, se nemški poslanci vrnejo v parlament, da poskusijo izvojevati in doseči svoje zahteve na parlamentarnih tleh. »Slovenec* odobrava ta sklep čeških Nemcev in ugotavlja, da so razne parlamentarne skupine že večkrat storile parlamentarno napako in zapustile parlament. Tako navaja češki eksodus iz dunajskega, hrvatski iz budirapeštanskega parlamenta, zavito pa pozablja dostaviti, da so tudi jugoslovanski klerikalci pod vodstvom dr. Korošca na pritisk za.jedničarjev in frankovcev izvršili v času ustav, dela jugosl. parlament tak eksodus. Kot, dokaz, kako škodljiv je tak političen eksodus, navaja »Slovenec* neke besede dr. Kreka, ki je baje napram uprizoritelju hrvatskega ekeoda iz peštanskega parlamenta dr. Ante Starčeviču rekel: Parlament so ona tla, na katerih se morajo izbojevati politični boji, brez ozira ua to. ako priznavate legalnost parlamenta ali ne!» Ugotavljamo, da je ta »Slo-venčeva- epizoda navaden falzifikat kajti ko je Ante Starčevič uprizoril odliod hrvatskih poslancev iz peštan-skjga parlamenta., so pokojnemu Kreku ni niti sanjalo o kaki politični ka-rijeri. kakor tudi ni mogel poznati Starčevič^. Besede pa, ki jih »Slovenec* Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. Pr. Vladimir Ravnikar, t, Č. staro? Dr. Riko Pux, t. P. tajnik. otežkočuje konsolidacijo razmor in jc jaka opreka za ono pametnejšo voditelje radikalno stranke, ki so sprevideli. da v dobi koalicijo z demokrati radikalna stranka ne moro udejstvo-vati svojih plemenskih tradicij. Taktičen poskus nekaterih še neizkušenih mlajših radikalskih politikov — kl so ga. to se mora priznati, voditelji stranke od vsega poeetka- opazovali s pro-cejšnjim skepticizmom — pokriti plemenski srbski program s pridobitvijo nekakih »častnih pozicij mod Hrvati in Slovenci so je ponesrečil in radikalska stranka se. nahaja baš sedaj v silno težavnem položaju, ker se mora takorekoč lioiiti na dve notranji fronti, da se vzdrži v ravnotežju in nape-ni2.ii vse sile, da ne zapade naglemu razkroju. V prečanskih krogih 'ilno škoduje njenemu ugledu šovinistično besnenje njenih plemenskih prenape-težev, v Srhiji pa izziva Protideva proti ustavi naperjena politika odpor pii-sMšev ter silno jača pozicije demokratov, 4- Gjoka Simič -j-. Kakor smo Že brzojavno poročali, je umrl v Zemunu bivši srbski ministrski predsednik in dolgoletni poslanik kraljevine Srbije na Dunaju Gjoka Simič. Obitelj Simi-čev je stara srbska vojvodska obitelj. oče umrlega poslanika, Stojan, je igral važno ulogo v Karagjorgjevem ustan-ku skupaj z Vučlčevičem in Petronije-vldem. Sin njegov, Gjoka, se je po dovršenih študijah v Parizu posvetil diplomaciji in povsod, kjer je kot diplomat zastopal kraljevino Srbijo, je znal dvigniti njen ugeld. Bil je poslanik Srbije v Petroprradu. Carigradu in dolgo vrsto let, na. Dunaju, kjer je bil poslanik v težkih dnevih aneksijske krize. Za časa Obrenovičev je bil dvakrat ministrski predsednik, v vadikalskom kabinetu, njegovo ministrovanje je bilo vedno kratko, ker je prišel vedno v konflikte z Obrenoviči in njih pristaši. Po končani diplomatski karljerl se je Gjoka Simič leta. 1910. preselil v Beograd, kjer je v svoji topčiderski vili pisal svoje aneksijske spomine in urejeval svojo bogato zbirko važnih zgodo-' vinskih in diplomatskih dokumentov. Ko so Avstrijci lota 1915. zavzeli Beograd, so najprej preiskali njegovo vilo in odnesli vse bogate zbirke, ki so se sedaj izgubile. Pokojni Simič jo bil v ozkih prijateljskih zvezali s kraljem Petrom, oženjen jo bil z njegovo sestro Jeleno. V četrtek ob 4. popoldne je bil svečan jiogreb pokojnika na državne stroške. V sabomi cerkvi je opravil za pokojnikom pogrebno svečanosti patrijarh Dimitrije. Svečanega, pogreba »o vsega ozemlja, po tolpah vstašev, ld ga imajo sedaj zasedenega, tako da, se omogoči avstrijskim oblastem, zasesti ozemlje popolnoma v miru. Avstrija pristane na to, ila po zasedbi med za- vezniška vojaška komisija v Soprt>nji| odredi in izvede ljudsko glasovanje, a katerim bo prebivalstvo tega mesta ii, njegove natančno določene okolice iz. razila svojo voljo, pripasti tej ali on| državi. Fina-ncijelna vprašanja in dru. ga vprašanja, ki so nanašajo ua predajo ozimlja, so uredijo v direktnih po, gajanjih in se predlože razsodišču. yku ne bi prišlo do sporazuma. -f- Avstrijsko notranje posojilo. A v, s tri js ki finančni minister dr. Giirtlev j« začel pogajanja s sindikatom dmta skih bank glede notranjega posojila, k; ne bo imel prisilnega značaja. To po, sojilo naj bi pripomoglo vladi, da pre, preči daljnje padanje vrednosti krone, kar bi se dalo izvesti samo na ta na, čin, da vlada ne bi bila prisiljena tekati vsaj do januarja prihodnjega lotu novih kron. Do takrat, upa avstrijska vlada doseči sporazum glede i nožem, ske kreditne akcije. Razen tega se bavi vlada z mislijo, da uvode nove davke in pristojbine, zlasti bi sc pove, čal zemljiški davek, ki jo sedaj v raj. merju z drugimi davki jako majhen. Tujnu madžarska organizacija na Slovaškem. Policijsko ravnateljstvo v Košicah jo po natančni preiskavi ugotovilo, da s« je na Slovaškem ustanovila tajna Horthvjeva organizacija, !vo politiko. Zakaj j nistri, tako ministra dr. Kukovec in j jo .tSlovenec* zagrešil ta falzifikat.! Pueelj. Za demokratsko stranko se je , nam je res prav nerazumljivo! j pogreba udeležil gosp, - '. ! Striček iz Amerike. Opozicijona.1-'vi(i- K">hn ie imel Klub slovenskih kolesarjev «Ilirija•■>, podružnica Šoštanj, jc priredil v nedeljo j dne 9. oktobra 1.1. prvenstno kolesarsko j tekmo na ca 58 km dolgi progi. Prven- i stvo si je priboril Avgnsl Šumer, ki Je i prevozil težavno progo v času 2.4:30.: Ljuba Davido-1 p0 končani kolesarski tekmi je priredil _____________ ........ , v slovo lep go- j klub kolesarjev ua 1000 m tek skozi So- j ni listi neprestano pišejo o Protiču kot I r°r patrijarh Dimitrije. | Stanj. Kot prvi jc dospel na cilj Ivan lo možu, ki mora priti na površje. Zla-j -f- Poslanca dr Wilfan in LavrenčičtVldrih (3:17), kot drugi Albert Ahtik H»¥mim v ,pm nzim v'unto klerikalno i preti svojimi volllci. Poslanca naših; (3:19). Prireditev je sijajno uspela in/,c- U(*aVnD Ifuannfejc. Včoraj zopet piso tnoodrešeuih bratov v Julijski Benečiji limo klubu šc mnogo uspehov. -"»K«,. 'Protte ^jinejal dr. AVilfau iu Lavreučio M* sklifiste! Koncert BaiokovUa v Ljubljani. Največji in svetovni listi Francoske in Anglije prinašajo najlaskavejše ocene o umetniških uspehih vijolinskega virtu-oza Zlatka Balokoviča ob priliki njegovih koncertov v Parizu in Londonu, kl so se vršili meseca majnika minulega leta. «Le Temps» z dne 7. majnika pravi: »V dvorani »Gavean* je nastopil Jugoslovenski goslač Z. Balokovlč pred mnogoštevilno publiko in njegov koncerl moramo smatrati k naluspelejšim prireditvam tekoče koncertne sezone. Umetnik je pokazal dovršeno tehniko, spojeno z izrednim umetniškim sočustvovanjem. «Figaro» dne 3. majnika pravi, da vibrlri njegova jugoslovanska duša z nepopisne nežnostjo. Londonske »Times* z dne 19 septembra 1920. opisujejo nastop Balokoviča v Wiggore Hallu in pravi inei drugim: »Balokovič jc eden onih redkii goslačev, pri katerem pride vsaka noti do svojega izražanja in ki ima v tehnik največjo dovršenost. Podobno o njem si Izražajo tudi vsi veliki listi Nemčije. Kakor žc iavljctio, priredita Balokovlč it niegov spremljevalec Ličar dane koncert v Unlonski dvorani, , Sedeži to .v- nredprotjaji S Pj[ešer •MMLU!' " Domače vesfi » "L ljubljanske univerze. Na tehniški fakulteti univerze kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Je bil izvoljen za f tudi jako leto 1921 ./22. g. prof. vire] Hinterleebner za dekana, prof. Josip Kropač pa za prodekana. " * Sprejem rezervnih oficirjev v arma-Iz Beograda nam brzojavljajo 14. t. m. \:( včerajšnji seji ministrskega sveta je ilobil vojni minister pooblastilo, da sprej-„,t. v aktivno službo vse ono rezervne oficirje, ki bo za to prosili. Verjetno je, bodo vsi ti sprojeti v aktivno armado pred prihodom kralja Aleksandra v Bt ograd. Shod radi denarnih pisem. Sinoči bil v Mostnem domu shod. ki je pod pretvezo, da se bo govorilo o draginji, privabil precej radovednežev. Prvi je govoril ?• Pakin, ki pa ni imel uspeha, Taj je znano, da je sam med vojno ve-riži) s cikorijo. Nato jo pravil gosp. Brandner o znanem tihotapstvu, kl so va po njegovi trditvi poskušale zagrebške banke. Te banke podpirajo "iadi nasprotno politiko, a to Brandnerja ne ovira, da jo obdolžil, da so krivi domokrati, »Jutro« in »Slovenski \nrod>! Stvar se od strani deviznega odbora pri Narodni banki preiskuje in ■ \ je treba zaključno besedo o njej pridržati, kadar se bo slišalo obrambo uri zadetih. Pasi vsakdo dobro ve. da demokrati s to stvarjo nimajo posla, je Ilrandner seveda mešal dogodek s politiko iu jih dolžil na vsa strani. On irričakuje, da kmalu pride na vlado poštena opozicija (Protič. Kadič). Tudi Omnium Serbe jo dalo Brandnerju poroda, da je lagal na debelo. O draginji iti o sredstvih, kako bi so jo odpravilo, •e na. shodu ni govorilo. Torej izgleda, da bo takoj ceneje, če pride na vlado g. Pesek. O tihotapstvu bo g. Brandner imel če priliko govoriti. * Gosp. dekan tehniške fakultete llinterlechner je zavidajoč svojemu kolegi od medicino objavil v protivladnih listih članek, v kojem napada časopisje, češ, da potvarjn resnico. Ni nam 'tiauo, jo - li dekan bil v to pooblaščen od profesorskega zbora. On trdi, da ui prišel iz Srednjo F.vrope na otroškem vozičku in napada ministr?. - tvar se čila kakor članici v »Jugoslaviji«. Mi se nanjo no bi ozrli, če bi g. dekan oficijclno ne dejal, da minister prosvete odklanja imenovanje legalno mu predloženih profesorskih kandidatov za tehniko ln iz tega ne izvajal, da ■ s tem tehnika ukinja. Gosp. dekan ne piSe resnice. Oficljelni zastopnik f»-kulte je prod nekaj dnevi gosp. mini--tra prosvete vprašal, ali odklanja ta imenovanja, nakar mu je minister rav-■lotako oflcljelno Izjavil, da želi imenovanja izvršiti, vsled česar naj se gosp. zastopnik radi predloga razgovori z referentom. Dasi je gosp. HInteriechner 0 tem obveščen, vendar piše ravno nasprotno. Ta njegova noistinita trditev ja predmet dijaškega zbora, ki se ima vršiti danes. Po vsem tom izgleda, da imajo v Srednji Evropi čudne pojme o dolžnostih državnih organov, ki bi se jih dalo razrešiti krivde le. če so jim kot olajšilna okolnost prizna otroški voziček. * Kako <'Slovenec« laže, Prejoll smo: Včerajšnji -Slovenec* prlobčuje med ljubljanskimi novicami vest, da je povodom zadnjega zborovanja pokrajinske skupščine UJU magistratni ravnatelj dr. Zamik na lastno pest iz ljubljanske občinske bla- ajne votiral »tej liberalni učiteljski organizaciji« podpore 10.000 K. Ugotavljam. da je ta vest. od konca do kraja zlagana, ker UJU nI prejela za svoje zborovanje v Rogaški Slatini od nikoder, najmanj pa od dr. Zamika kakršnekoli podporo. Mestni magistrat je pač prispeval s vsoto 10.000 K za pokritje stroškov povodom obiska v Slovenijo slušateljev in učiteljev ter profesorjev višjega pedagoškega tečaja v Novom Sadu. Za te stroške .ie prispevalo ljubljansko poverjenlštvo UJU enak znesek 10.000 ln Učiteljska tis-karna 5000 kron. Iz tega je razvidno, kakih nizkotnih sredstev se poslužuje <-Slo-yenec» v svojih bujskarijah. V imenu UJU poverjeništvo Ljubljana sem poslal ■ >lovenou» tozadeven popravek. — L. Jelene, * Pegan definitivno suspendiran. Kakor čujemo. je stol sedmorice Pe-:a»novo obsodbo v bistvenih točkah potrdil, to je v slučaju izdajstva kmeta Brenceta. denuneijaeije notarja Car-lija in manipulacije z Joštovo knjižico. Glede slučaja, g. Ribnikarja jo izrekel stol sedmorice, da je Pegan t.o zagrenil kot deželni odbornik in 110 kot."odvetnik. za kar disciplinarno ni odgovoren. To lopovstvo ostane naroden ''ločin in ni s tem nič olepšano. V ostn-lem se vzdržujemo kritike. Suspenza-''ija je izrečena definitivno za štiri me-'»ce in je s tem Pegan moralično obglavljen. * Primorcem vojnim oškodovancem. Pišejo nam: Pod tem naslovom so princ->li nekateri listi poziv glede povračila vojne odškodnine. Dopis pravi: Vprašanje odškodnine za osebe, ki so jugoslovanski državljani najsi bo vsled opcije ali drugače — do danes še ni urejeno? Opozar-1 prizadeto naj si ne delajo nepotrebnih r>otov in iluzij. Kaj pomeni -vprašanje "R ni iire.VsnoV* Bode li kdaj urejeno? 1 pali »mo, da 6e bo ob priliki sklepanja Mgodbe z Itali.jo tudi to vprašanje Tešilo, a kakor vse kaže so v tem oziru ni napravilo ničesar. V gornjem zmislu prizadetih je v naši državi zelo veliko — vo8in& jih je uslužbencev, kateri so vsled lmtlska Italijanov i, dr, razmer ter iz ljubezni ilo nove prave domovine zapustili domače kraje. Marsikateri je še danes brez najpotrebnejšega. Ali naj vsi prizadeti Izgubijo pravico pristoja? Nerazumljivo je, zakaj H Italija, katera je sprejela vojno odškodnino za vaa opusto. šenja v zasedenem ozemlju — tudi ne izplačala dotičnim ne glede na to kje bi-•\ijo in kam optirajo. Sliši se, da si nekateri prizadeti pomagajo na razno načine v dosego izplačila odškodnino. Pri tem imajo volike stroške. Revež si teh pripomočkov ne more posluževati. Pošteno in pravične bi bilo, da se naša država takoj zavzame za vse one oškodovance, ki so optirali za Jugoslavijo in da predvsem posreduje pri italijanski vladi. Pisec uvodom omenjenega članka poziva prizadete k organizaciji, da se tem potom priborijo pomoči države. Zadeva je nnjnn. Apeliramo na pisarno za zasedeno ozemlje, da vzame zadevo v roke in da napravi potrebne korake y omenjenem zmislu. * Proti draginji. Gospodinje, dano«, v sobot« ob 4. popolduo, vse v Mestni dom na razgovor! Predmet: vedno naraščajoča draginja In nkrepl proti njej. — »Splošno slovensko žensko društvo«. * Prijava reklame. Danes poteče rok ia prijavo obdavčenju podvržene reklame. Prijaviti se mora vso reklamo izven poslopja, v katerem se nahaja trgovina in rtieor v velikosti pod pol In nad pol metra ter nad 1 kvadratni meter. Prijaviti jo treba tudi vozila n» vzmetih, avtomobile, bleikle in avtocikle. * Državna železnica sprejme 10 pripravnikov. Inšpekotrat državnih železnic, v Ljubljani sprejme za prometno In ko-mercijalno službo državnih želozniu pet uradniških in pet poduraduiških pripravnikov. Sprejemni pogoji se dobe osebno ali pismeno pri inšpnktoratu državnih železnio v Ljubljani (Licej soba št. 21). * Akademska skupščina se vrši dane? v soboto ob 10. dopoldne v vse-učiliški zbornici. Dnovni red: vprašanje tehnično fakultete. Dijaški odbor proglaša udeležbo na tein zboru za obvozno. * Izjava. Izjavljam, da Je bila izjava, ki sem jo podal na zadnji akademski skupščini, moj nazor in nikakor oficielno mnenje jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jadran«. To izjavljam, ker poskušajo zopet, nekateri »dobri« prijatelji jugoslovauske napredno omladine k potvnrjanjein rosnice rovariti proti imenovanemu društvu. V Ljubljani, dno 13. oktobra 1921. Avgust Gogala, stud. telin. * Svojim k svojim. V zadnjom času so opaža, da nekateri trgovci z neverjetno pridnostjo razširjajo tujo izdelke, predvsem nemško in italijanske. Nc rekli bi nobene besede, če bi ti trgovci naročev.iii blago, ki so ga pri na« no proizvaja. Ampak škanda! jo, čo te naroča v tujini blago, ki ga je v Izobilju doma. Nc glede na to da je tako početje skrajno protinarod-no, je to tudi skrajno antisocialno in negospodarsko, zakaj s tem slabimo po nepotrebnem nafo valuto. Zato »svoji k svojimi. proč z nepotrebnim tujim blagom! * Na naslov ravnateljstva tobačne tovarne. Iz kadilskih krogov smo projell: V stogramskih škatljah najfinejšega hercegovskega tobaka, ki se prodaja po 14 dinarjev Be nahaja zgoraj plast kot soln-ce rumenega in kot las rezanega tobaka, toda žalibog jn ta plast jako tenka in pokriva tobak, ki je mnogo slabojše kvalitete. Ne vemo kateri tobak je potem pravi hercegovski, oni zgoraj v tenki plasti, ali oni spodaj, ki polni ostali del škatlje. Naj bo že tako ali tako, tako postopanje se nam ne zdi reelno trgovsko. Prosimo pojasnila od tobačne uprave, zakaj tako postopanje! * Nova lekarna v Ljubljani. V Spodnji Šiški se ustanovi v kratkem nova lekarna. Koncesija za novo lekarno je podeljena mag. pharm. Ivanu J o š t, n, do sedaj lekarnarju v Krškem. * Stavka mizarskih delavcev v Mariboru končana. V četrtek so se na posredovanje okrajnega glavarstva in magistrata, vršila nova pogajanja med zadrago mizarskih mojstrov in delavci. Delavci spočetka niso hoteli znižati svojih zahtev, končno pa so se vendarle zadovoljili z 20odstot.nim poviškom. Delodajalci so obenem obljubili, da bodo dobro kvalificiranim delavcem v posameznih slučajih sami še posebej izboljšali plače. Zaradi tega so se delavci zopet, vrnili na delo in je s tem večtedonska stavka končana. " Zaplenjena valuta v šibenlku. Državna policija v Šibeniku je te dni zasačila neovlaščenega menjalca valute Avgusta Giulia iz Trogira pri kupovanju valute. Zaplenila mu je 417 dolarjev, med temi 100 zlatih, 2 lire šterlinga, 40 avstrijskih zlatnikov, 10B italijanskih lir in 13.000 dinarjev. " Ljudsko šolstvo v Dalmaciji. Kakor se nam poroča iz Beograda, je ministrstvo prosvete odredilo-, da se vse troraz-redne ljudsko .šolo v Dalmacijo razširijo na štirirazredne. * Ogenj v Dolgošah. V četrtek je zgorelo gospodarsko poslopje Marije Perko, poseetnice v Dolgošah pod Mariborom. Kako je nastal požar, ni znano. * Požari. Iz Rajbenburga poroča,jo: V noči od sobote na nedoljo jo pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Fabijan-čiča v Anžah. v naslednji noči pa Pavi-čera hiša na Likovem vrhu, V obeh slučajih jo ba.jo zažgala zlobna- roka. * Na cesti umrl. Dorvlš Džuherica. ir, bosonskega Samca, so je v sredo popoldne vsled. oslabelosti zgrudil v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Dva možu sta ga. za silo obvezala in ga peljala proti glavnemu I kolodvoru. Med potjo pa se 6(1 lol stari mož zopet zgrudil in čez par minut umri. Rflason »dnevniškega tavUa )o Derrfti4 I Džuherica umrl vsleid srčno kapi. * Zločin blazne ženske. V St. Jurju ob Pesnici je v nedoljo neka blazna ženska zažgala lastno hišo, ki Jo zgorela do tal. Nesrp&nieo so takoj pro polja! i v bolnico. * Strašna nesreča vsled granate, Pred par dnevi so imeli vojaki iz Slov. Bktrice po cirkovških pašnikih pri Pragerskem vojaške vaje. Trije dečki Čolan, Ilnuk in Belca so našli v četrtek na pašniku še celo granato. Pričeli so jo takoj razbijati, ne vedoč, kaka nevarnost jim proti. Granata je naenkrat eksplodirala. Učinek jo bil stn-Sen. Bolca je obležal na mestu mrtev. Granatni drobci so mu prsljuknjaii iti razniosarili prsa. čelan je umrl že čez pol ure za poškodbami. Imel je razbito glavo in zmečkane roke in noge. Umik pa jo bil tako težko ranjen na trebuhu, da jo Istotako podlegel za ranami. * Pretep, Franceta Zorka so te dni. ko se je vračal iz 1'obrežja pri Mariboru domov, napadli ponoči pobreški fanti in ga brez vsakega povoda pretepli in ranili s kamnom na glavi. * Zu «Zdravo» nož v rebra. Mali Josip, sin posestnicu ie Smartua pri Litiji, jc Gospodarstvo ' nakovala Iu razno čevljar»k|i in bauda-. žijsko orodje. Ponndlie tiu'l rabljenega' elektrifikacija italijanskih železnic. Kakor je znano, ima Italija zeki mnogo elektrificiranih železnio. Vso elektrificira-ne proge v Italiji merijo danes 2963 km. Z elektrifikacijo 215 km dolge progo Mi-lau-Bologna, kar se namerava v kratkem Izvršiti, bo imola Italija 3178 lun olektri-fierranih prog. Ta številka obsega ono petino italijanske železniške mreže. S kako naglioo olektrificirajo v Italiji železnice, je razvidno iz tega, da jo bilo koncem 1920 še samo 797 km prirejenih za električni obrat. Tekom tega leta se bo elektrilloiralo še 134 km, v prvi polovici leta 1922 pa nadaljnjih 494 km. Mnogo hro j no proge v rimski pol4rajhil. v Toskani in v Llguriji. ki morijo skupaj 1004 km so že gradijo. Ako vzamemo, da uvaža Italija lotno U milijonov ton premoga, ae lzkažo do konca junija 1921 prihranek 100.000 ton premoga; od 1. julija 1032 bo Italija, kakor se ceni, prihranila dnevno 1000 ton to je 200.000 lir dnevno, oziroma 70 milijonov lir letno. Po železniškem Izkazu za loto 1917 do srečal na vasi rudar* Janeza Božiča in I ™ ."T™? » <«* »«<' ga pozdravil: »Zdravo Janez«! Božiča jc i,1.9** «*«* » 1 km 2.40 ta pozdrav silno razkadi m Jo zakričal na |1,rf; toc I(' 10 «'ei"«sjmov Maha: »Dober večer mi moraš reči! Dru- ■ elektrlf.kaciio go ovega dela želez getra pozdrava jaz ne poznam!« Istočasno j mSk'U }'m« hoče Italija doseči, da bo mu Je priložil krepko zaušnico. Mah Je vsaj nokaj ze"..... stekel nato proti domu. Božič pa za njun I1"1 .1*®0B*,II1. ., , - ga je dohitel pred hišo. Odprl Jo nož električnega "brata jo pač mu ga zasadil v levo prsno stran z be- j li,m'1.n.v0» .P?,^0^.^" ve,l,k,,"aJ « |in sedami: Na, to Imaš za 'Zdravo.. Mah ae je takoj s krvjo oblit zgrudil nezavesten na tla, junak Božič pa jo stekel po vasi. Orožniki so ga oddali sodišču. * Tatvina v Ravneh. Na posestvu grofice Hohenwart v Ravneh na Krasu sta hlapca Josip Antončič In Josip Hočovar ukradla ter odpeljala ponoči eno junleo in enega jnnea v vrednosti 4.500 lir. 8 plenom sta pobegnila neznano kam. * Tatvine. Iz Amerike vTačajočemu se Mihaelu Pavliou je bilo na kolodvoru v Mariboru nkradenih 8 dolarjev in 2000 K našega denarja. — Trgovcu Rudolfu Ni-fergaiu v Maribora je bilo ukradenih 26 metrov blaga. * «ITO» pasta krasno čisti zobe in odstranjuje zeleni rob na zobeh'. Dobi se povsod. slika klerikalne morale iz belokra.iine. Pri ažegnanju zvonov« šest človeških žrtev. Iz Belokrajine nam pišejo: Način klerikalno vzgojo presega že vse mejo. Kakor povsod, tako so tudi v Bolo-krnjini klerikalci popolnoma podivjali. Prošlo nedeljo so je vršilo blagoslovljenjo cerkvenih zvonov v Tuševem dolu pri Črnomlju, ki jo imelo pa žalostne posledice, da je bilo v gostilni (vlnotoču) zagrizenega klerikalca 8trnclja 6 z nožem ranjonih, med njimi eden smrtno tor mnogo lahko. Takoj ob začetku to cerkvene veselice se je slišalo, da treba danes vse Sokole pobiti. Zagrizeni klerikalec Stru-celj Jo namreč zaprosil pri okr. glavarstvu v Črnomlju dovoljenje, da smo ta dan točiti lastno vino. Gospod okrajni komisar jo svojemu pristašu in somišljeniku z vesoljem ustregel in dal dovoljenjo navzlic temn, da ga je baje samostojni kmet župan Agnič opozoril nekaj dni prej — kaj bi so moglo vse zgoditi. Gospod komisar Zavadlal je najbrž mislil, da pravega blagoslovljonja 'vonov nI, če se pošteno ne pije. Posledice tega dovoljenja, kakor smo že zgoraj omenili, so ">ile grozne. Potem pa naj se še klerikalci upajo trditi, da oni delajo z umom a mi drugi pa z litrom. Zdi se nam, da je klerikalno načelo, pobijati, klati, palit'. potem pa k spovedi •— Bog bo že vse oprostil. Zato je Matko v Črnomlju zapiral svojega otroka v svinjak, da se ga na ta način reši; zato je šustcršičijanec M. Pku-bic za časa vojne ovadil revnega kovača Kronarja očeta osmero otrok, ker so je v njegovi gostilni izrazil: »Da Srbija ima prav«. Skoda, ta takrat nI bil v Črnomlju gospod vojskovodja Piber, Društvene veste * Slavnost 251etnice «Dohrodelnega društva tiskarjev« v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 10. oktobra na sledeči način: Dopoldne ob 10. uri slavnostno zborovanje društvenih članov in prijateljev v veliki dvorani «Uniona >; zvečer ob 7. uri istotam zabavni večer z bogatim sporedom in plesom, h kateremu vabimo vse prijatelje neprisiljeno zabave. Vstopnina za ves vočer 5 dinarjev. " Udruženje gledaliških Igralcev, pododbor Ljubljana priredi v nodcljo dne 16. oktobra od 11. do 12. uro dopoldne pred gradom »Tivoli« proracuadni koncert mu-zike Dravske divizijo v svrho kritja spomenikov Verovšek in Borštnika. Prostovoljni prispevki so hvaležno sprejemajo. * Manlfestacljako zborovanje za Koro-! ško se vrši v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne pod okriljem Jugoslovanske M,v | t.ice na Glavnem trgu v Mariboru. * Zabavni večer, ki ga priredi Športni 'klub »Priinorjo« pod pokroviteljstvom in j s sodelovanjem - Kluba Primorko clno 10. ! oktobra v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma«, bo nudil vsem udeležencem obilo zabave in razvedrila. Kor jc dobiček namenjen zgolj športnim potrebščinam mladega kluba, pričakujemo, da oleznlško mreio neodvisne inozemskega premoga. Poleg ome-pome- iih, ker bo kolikortoliko razbremenjevala pasivno iuilijanskii trgovinsko bilanco. blaga na upraviteljetvo Dntiivnih proten nih delavnic v Ljubljani. ~ Ceškl limeljsld trg, I/. Žjitca poročaj' z dne 11. oktobra: Hmelja ž«< ni več mno , go na deželi. Nakupovanje skoro popo!-, noniii miruje. Tudi ua trgu je precej rar-no. Na trgu so jo kupilo nekaj partij in. sicer: srednji hmelj po OBOO Kf, prvnvr-' Htm pa po 6900 Kf za 50 kg. Pploh je. lotos v irrimeru z dragimi leti ta čar; hmeljska eezija Izredno mrtva. — 1/, NOniberga poročajo danes mlin" razpoloženje pri neknliko zvlšainlh cenah. Na. trgu so je plačalo do K">IH1 mark za 50 k . Novosadska produktu a borza dne II. t. in.: pšenica: baška 178 l,g) I0C5 iblaf.'. . 1075 (denar), zaključek 10135, ab Novi s .1 zaključek 1100: rž: pariteta Beograd (hlngo), slavonska 925 (bljigo) 91H1 (denar ; ječmen: krmilni («4 — uvozila tekom 3 mesecev, a v slučaju, da jo bilo blago naročeno po gornjem datumu, se mora prosilec obvezati, da lw uvozil blago v nt\"o državo najda-ljo v 6 mesecih odnosno Industrijalci tekom enega leta, a v kolikor tega ne izvršijo, se obvezujejo državi plačati 25 odstotkov od vrednosti devize na ime kazni. Ostala navodila vsebuje »Uradni list« z dne 1. oktobra. Prošnje- naslovljene na zgoraj imenovani odbor se kolkujejo z 2 din., a priloge, v kolikor šo niso kolko-vane s 50 parami. Prošnje se izročajo pri Narodni banki, Knafljeva ulica 7 vsak dan dopoldne, a njih rešitve se predajajo strankam sledečega dne dopoldne, kor zaseda Odbor vsaki dan. — Obrazci za prošnje se dobivajo V' Narodni banki. — Kriza v naši Industriji. Od raznih strani prihajajo vznemirjajoči glasovi o krizi v naši industriji. Faktorji, ki so posvečeni v naš industrijski razvoz, navajajo kot glavno vzroke: Sušo, pomanjkanje vodne sile. katastrofalni padec valut, srednjeevropskih držav, draginjo. Vso te in druge tožknče so se ravno nn jesen kon-centrirale iti grozijo porrnali številno pridno delavstvo na cesto. Tako loži železna industrija nu Jesenicah in vevške papirnice in obrati v Medvodah o velikem, žo dolgo časa trajajočem pomanjkanju dežja, ki opnstio slabi gonilne vodno sile. Industrije. si nameravajo pomagati z delno ustavitvijo obratov in odpustu večjega števila delavstva. Proti tomu bi bilo omeniti, ila se nahajamo v jesenskem času in da pozno-jesensko in zimsko deževje ni več daleč, da bi torej izguba posebno kvalificiranega delavstva bila neprimerno večja, in prinesla dalekosožne posledico, kakor pa plačevanje delavstva, ki do takrat ne bo dovolj zaposleno. Valutama kriza je spravila tudi trboveljsko premo-gokopno družbo v plačilne težkoče. Rnj-henburške investicijo 110 obetajo dobro amortizacije, rastoča, draginja, dragi bančni krediti itd. silijo družbo, da zahteva od vlade povišanje con premoga za železniško uporabo, ali pa da ustavi drago investicijsko delo -v rajhenburSkih pre-mogokopih in odpusti delavstvo francoski franki 19.000 — 19.040, lira 9790 — 9810. dinarji 3721 — 3811, poljske. mArko 65 — 07. švicarski franki 49.815 — 49.895. češko krone 2822 — 2828. madžarsko krone 399 — 410. Prag«, devize: Berlin 66 — 67, 7,ii-ricli 1713.50 — 1716.50. Milan 356 — 358. Pariz 660.50 — 668.50, London 357 - 359 Nevvvork 9112 — 022fi. Beograd 137.25 --138.75. Bukarešta 70.75 — 71.75, SoHI« 61 — 65, Dunaj .1.12 V, — 7.25 Vi, Varšava 2.10 — 2.70. Zagreb 31.10 •- 34.90, Budimpešta 13.60 - 14.40. Ziirich, Berlin 3.80. Newyork 5.86, London 20.66. Pariz 38.70, Milan 20.50. Praga 5.00, Budimpešta o.-.o. Zagreb 2. Bukarešta 3.90, Varšava 0.15, Dunaj 025, žig, avstrijske krone 0.20. Beriln: Italija 514.75 — 545.55, I.oiuloii 537.95 — 539.05, Nowyork 139.73—140.01. Pariz 2835 — 3105. Švica 2677.30—2682.50 Dunaj 678 — 682, Pra^a 146.85 — 147.15, Budimpešta 20.72 — 20.70. \ / -J.---- Vremensko poročilo Ljubljana 30G m nad morjem. •E, S « i 1 ■§ §••§ 3 o_ S S B J s5 O 1 lian Ii co 0 I ta 0. Vetrovi a w tu H Nebo okt. 7. 14. 21. 744*5 13*6 brez vetra 741-821-2 . 742 * 4 14 * 8 mogla jasno d Srednja včerajšnja temperatnra 16-5, nor malna 10-8. Vremenska napoved: lepo, toplo vreme Solnce vzhaja ob 6-16, zahaja ob 1713 Častnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. ZABAVNI VEČER ((Dobrodelnega društva tiskarjev >, kl bo v nedeljo dne 16 (. 111. v «Unionu», obeta mnogo zabave in užitka. Na sporedu so pevske točke opernih solistov ln komični nastopi članov drame, koncertne točke vojaške godbe pod osebnim vodstvom g. kapeinika drja. Čerina in končno ples. Za neplesalce bu Dobava strojev in orodja. Državna , na razpolago bogat srečolov. < so cenjeno občinstvo udeleži k- priredit- r protezna delavnica, v Ljubljani potrebuje: ! h 7 v«tfnnn't!<» S riti« ve. v iiimvečjem številu. Vslopniuu 8 di-11 veliki vitalni stroj, 1 škarje za plo.-e- l^eteK on ..uri. >Mopmna snm. narjev: družinske vstopnice (do Inki, 3 (vino, I vveteno za hrfis, 1 vrnteno za po-loseb) 15 dinarjev. ilimi stroi. I veliko nakovalo, 2 namizna XAUDE' FARRERE: 5 Morski ropar (Le Fllbustier des Mers.) Roman. Pričel sc je informirati: -Gospod, kako pa dali izgleda? Iti us.-a naj se izogihljem? Povprašujem, da bolje opravim, ker Se niseui nikdar nič slišal o vodah, kamor se naj podam.> Gautier Dar,'ycan prikima in pritrdi: «Pi'i.v tako! Le povprašaj. Kad bi ti povedal marsikaj, pa mnogo sain ne veni. N'č zaito! Največ poizveš tam doli pač sani. Bistveno ie to-lc: V ameriški Indiji imajo pravico Francozi, Angleži in Spanci, preveč je pa liolandcev, iin ti nimajo nikakršne pn.viec. Miigjjo jc tam kopnega, prav na :'.?;*oko. Otok San Domingo jc pol francoski, pol španski. Jamajka je že dva.i .'t let anj;l:ška. Tam jc tudi Ku-Iia. Prvo sem ii pa imenoval Tortugo. Po obsegu je najmanjša. Tako so mi zatrjevali možje, ki so sc vrnili od tam. Saint-ftlald bi sc moral na !cm otoku še bn'i stisniti, kot /a svojim domačim obzidjem. Za tako skalnato luknjo pa ni Klavno, kako obširno je. I Mi Malone*? to dofiro vemo, saj ve-'Ijamo na svetu gotovo mnogo iirje od Urine natega me*te Ravno tako slovi tudi Tortuga bolj kot Jamajka, San Domlnvo In Kuba skupaj. Zato pa. sin mo/, pristan; najprej na tem blagoslovljenem kraju, na Tortugl, ki je pravo in resnično glavno mesto v lAiitilnh. Tam iiol veš vse kar ti treoa. j Tomaž prikima in vpraša: «Torlu-ga je torej francoska?« -Seveda«, odgovori Danvcan, »kralj ima tam namestnika. »Namestnika Njegovega Veličanstva na Tortugi in | na San Domingu.« Zadnja poročila, i kar jih imam, pravijo, da je ta na-I mestnik gospod de Ogeron, ki ga ze-jlo slave. To je bilo leta 1666., ko je , prišel na dvor moj rojak, namestnik J na Maninique, da položi upravne 1 račune na povelje jasnovelmožnega iTurcnna. Odtlej nimam nobenih no-! vic več. Seveda, Tortuga je franco-, ska in morda bolj francoska ko mno-j gi drugi kraji pod našo kraljevsko ; oblastjo ... čeprav ni tam s pokor-: ' čino tako hudo natančno ...» S presenečenim pogledom vpražu-, v Tomaž Danycana. Ta pa nadaljuje: Ni tako hudo natančno ne. Nič «e ne ifndl. Rajone moj! Torftiga Je prvič in drugič domovina in trdnjava korzarjev, najdrzne.iith med predrznimi. Ti dečki fe smejo zahtevati, d* zatisne Njegovo Veliianstvo saj eno oko. In to popust1 jivosi !ud! znajo izrabljati. Le posnemaj jih, pa bom zadovoljen s teboj.. Vesel nasmeh ozari široko obličje, čez polovico prepassrio s krvavorde-čo brazgotino, udarni od holandske sablje. Tomaž. Trubiet nadaljuje svoja vprašanja: »Kakšni dečki pa so ti korzarji na Tortugi?* »Flibustejci so», mu pojasni vitez Datiycan. »Le dobro si zapomni to ime Flibustejci! Kmalu jih sam spoznaš.« Nekaj časa jc vitez že na nogah, da si opaše ineč. Nato se prepriča, da tiči jeklo le rahlo v nožnici in da bo rado bllsnilo, če treba. Saj niso kljub meščanski straži krvavi nočni spopadi nikakršna redkost. Ko se Gautier Danycan ogrne s plaščem, obdrži dcsnlco prosto za vsak slučaj: »Na svidenje torej, dragi gazda in vsa rodbina,« pravi, «in lahko noč vam vsem in pomoč svetega Vincen-ta. ki .ie patron našega mesta. Boter Malo. ko se vrne tvoj mladi, bomo PIK drugo vino, k! se bo smelo prt- merjati s tem-le. Gospa Perina in vi, moje lopo dete, vama poljubljam ro- !co. Midva pa na jutri, kapitane moj, ;.« poraog' bog!v lu odide. Tihi spanec vlada sedaj v domovanju v Strojarski ulici. Kakor se spodobi miedi/ii, sta Tomaž in Mina prv« splezala i>o lesenih stopnicah vse k v svojo kamrico. M s ti Perina jftre je i! ;di!u. Malfc, družinski oče in glavar, se je končno z obema rokama prepričal, da so vrata, ključavnica iu zapah na durih v redu, nato je vpihnil zadnji plamenček v železnem svečniku in tudi 011 odšel. Tinina vlada v vsej hiši. • * • Kmatu nato se pa v speči hiši zbudi lahen šum, kakor da se slišijo lahki pritajeni koraki, da rte vzbude spečih starih. Svetilka blisnc z žoltimi žarki v nizko čumnato. Tomaž in Mina se tiho smejita drug drugemu, ona v kratki spcdn.iici, on pa ves oblečen, oborožen in pripravljen na ponočno vasovanje. Očividno danes ni prvič, da daje sestra bratu potuho za nočna podjetja. Ko mu še ni bilo dvajset let — Mina jih takrat še ni imela petnajst — jo Je Tomaž že vsako noč popihal v oštarlje in druge mim bRij nje kraje, o katerih pa z Mino nist« govorila. Kako bi šel dečko dan«, spat, na pomembni dan, ko je zame. njal svoje srebrno piščalko, inai kvartirmojstrskega dostojanstva, Z! kapitansko perjanico in meč! Kakr naj gre kapitan Tomaž Trubiet spai s kokošmi, ne da bi se poprej odpra. vil v mesto in še enkrat pozdravi svoje dobre tovariše in pajdaše! «Hajdi zdaj!« pravi Mina. «Pa pa zi, ko se vrneš, da ne boš ropotal. yA moje okno veš. Par kamenčkov v^j da se zbudim in ti pridem odpreta »Kaj še,» pravi Tomaž brezskrbno »čemu toliko ovinkov? Raje spust zapah in mi daj ključ, pa si odpren sam.» »Nikakor ue! Po cestah se potepj preveč takih obešenjakov tvoje vr, ste, ti grdun.» Mina se smeje in gro-zi bratom s prstom: "Resnico povej, ali se še nikoli nisi splazil v tuje sta.' novanje, ti vagabund?« Nasilno jo brat stisne za roko in poljubi na obe-lici: »Jezičnica! Kaj ne veš, da je tu le za šalo?« (Dalje pri' "lnjie.i Stanovanje "1 Morska trava (afrik)l D:a iščeta ■ sobo s hrano. obstoječe iz treh sob iu kuhinje, r arodini z» modroee, ua debelo in najceneje pri M'»«audl,e Um h Knmn.. Uubljana, Uloliova ul. 12. _________________________Iti« Punudbe pod «Jntra». ,P. B." n upravništvo 1783 6X9, ua filme, r. tsbui oono na prodaj. uutrehgčinstni Velike uspehe dosežete pn praal-'.h, govedih itd., ako priraeSato krmi Na (yh«l pii „Aloma Companjr", d. z -dtCni praSelt REDIN, lekarnarja o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. i Piooollja v Ljubljani. 1616A špecljalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih čepic, čevljev in gamaš. f Na veliko In malo. ■ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica S. Delavke • k pletilnim strojem iu ki bo zrnom« Šivanja, pletenja iu lahkih ročnih del takoj ■prejmejo ▼ tovarni pletenin tn tkanin JOSIP KUHC & KOKP., LJubljana, PolJauakl naiip itev. 40 (Onkrarna). 1718 isveSbanega saldokontlsta, in Obvestilo. Imam v zaloci vse ■okoltk« potrebščine: Kroje za Mane ln čla-nloe, telovadne obleke, oevlje, ovratnike, gumbe Itd. Ceniki na razpolago. J Zdravo! 1640 Peter Capuder, Ljubljana, Vldetdaiska c. 2, dobavitelj Jug. Sokol. Saveza. Najstarejša izdelovalnica perila. Najfinejši izdelek. - Perilo po meri, C1. HAMANN Mestni trg 8. 17191 - 1GG3 Prazne ln rabljen« SekveatraoUaka oblast imovine grofov Henokel-Donnei i marok v Prevaljah razpisuje službo gozdnega In lovskega pašnika. S pogodbo nameščeni paznik bo imel prosto stanovanje in kurjav« nekaj zemljišča v obdelovanje, 300 K mesečne plače in. 1400 K draginjskilt' doklad. — Prošnje za to službeno mesto, opremljene z dokazili državljanstva strokovne šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in neoporečnosti, na se predlože državnemu nadiornlStvu premogovnika v Prevaljah do 31. oktobra t. L 1727 ---. Ljubljana, Sodna ulloa S. fflahaničns delavnica za isa popravita In drage precizne mehanike. Pozor! Ključoooičopjiinhovači! Pozor! Ho nizki ceni sc proda več vrst železa, iu sicer: plošnato, štlrloglato, kotno, betonsko železo, klanfe, žične vrvi, bodeča žioa ln drngo železo. Frano Tomažlč & Ko. trgovina z železnlno na debelo. Prešernova ulloa 48. vreče Cdiakova) t Tsahi nnoiini po najnižji eeni pri FR. SIRC, Kpanj. Kupuje suhe gobe, fižol, brinievo olje. Telefon int. St. 8, Kranj. | Kdor hoče kaj prodati | Kdor hoče kaj kupiti f Kdor išče službe itd. — inseriraj v „Jutru" ! Zanesljiv urarski pomočniki se proti dobri plači takoj sprejme pri tvrdki H. Suttner v Ljubljani] De pij vei Bo ib< 1 Ja ttg noi Bjj vej & nai i« I fOC ud tlo te 1 ui no iki HJ kt j ke tuc cgl jen Ev ne br< h ris lit iai Laurin - Klement avt< 24 H. P., generator popravljen, nove pnevmatike, karoserija, od sanitetnega avtomobila predelana, jC uporabljiva kot avtobus ali za lahke vozove. Najt tančneje pri Avtomoblinl-prometnl d. d. (Jadran ska banka) 11/44. 1887 11] Podpisani bančni zavodi si dovoljujejo javiti, da so prejeli od Ministrstva financ dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami v zmislu novega pravilnika z dne 23. septembra 1921 V LJubljani, meseca oktobra 1921. Jadranska banka 172« Kreditni zavod za trgovino in industrijo Zadružna gospodarska banka ljubljanska kreditna banka Slovenska eskomptna banka S I Ce,ie> Dubrovnik' Kotor' Kra"i' LjuMjana, Marl- p. jaoraosica Danica^ ^ Metk°yi6, saraiev°'sp,it'sibenik'za3rpb' ^ iv- 1i Wien, Opatija, Zadar, > sprejema vloge na hranilne hnjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. | New-York, Frank Sakser, state Bank. —e Prevzema vse iiančne posle najtoftieje in najltulanfneje. f Poslovne zveze z vsemi večjimi mesti v tu- in inozemstvu^