^KURIR =
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Josip Broz Tito
Josip Broz Tito se je rodil 7. maja 1892 leta v vasi Kumrovec (Hrvatsko Zagorje) kot sedmi izmed petnajstem otrok revnega kmeta Franja Broza in gospodinje Marije (rojene Javoršek). Ker pa so v raznih pozneje nastalih Titovih in drugih dokumentih datum njegovega rojstva različno zapisovali (začenši s 5. marcem pa do 25. maja 1892) in ker so pred narodnoosvobodilnim bojem in med njim nekateri Titovi soborci začeli 25. maj proslavljati kot njegov rojstni dan (na ta dan je bil leta 1944 izveden tudi znani nemški desant na Drvar), so po osvoboditvi domovine začeli proslavljati 25. maj kot Titov rojstni dan in obenem kot dan mladosti.
Dr. PERO DAMJANOVIČ V
DELU „JOSIP BROZ TITO",
prispevek k biografiji.
OBISK V ROMUNIJI
V tem mesecu se je generalni direktor IMV tov. Jurij Levič-nik s sodelavci mudil na obisku v Romuniji, kjer je obiskal tovarno avtomobilov v Piteštiju. Z vodstvom tovarne je tov. Levič-nik vodil uspešne razgovore glede tesnejšega medsebojnega poslovnega sodelovanja z romunsko tovarno avtomobilov v Piteštiju.
„Brez uradne proslave, ki bi žalila skromnost velikega ljudskega človeka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največ je g3 sinu, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez spodbude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnosti do tistega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki gp je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je(naše narode iztrgal iz krempljev fašizma in iz krvi medsebojnegp prepira, jih združil v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnosti. .
Besede pokojnega tovariša Moše Pijade, napisane 24. maja 1945 v Beogradu, spremljajo iz leta v leto naše 25. maje, dneve mladosti jugoslovanskih narodov, naš veliki praznik veličastne ustvarjalnosti, ki je z ničemer več ni mogoče razbiti. Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v neločljivo enotnost, poroštvo naše bodočnosti v neuvrščeni, samoupravni socialistični Jugoslaviji. — Dragemu tovarišu Titu pošiljamo za rojstni dan tudi vsi delavci in delavke IMV prisrčne čestitke, združene z našimi najboljšimi željami in pozdravi!
Delavčev vpliv na dohodek in na pogoje gospodarjenja
DELOVNA SKUPINA CK ZKJ NA OBISKU V IMV
V okviru priprav seje CK ZKJ, ki naj bi v bližnji prihodnosti razpravljala o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih ugotavljanja in razporejanja dohodka, so bile pri CK ZKJ oblikovane posebne delovne skupine iz članov CK ZKJ, ki naj bi obiskale posamezne delovne organizacije v vseh republikah in se s komunrsti le-teh pogovarjale o konkretnih vprašanjih pridobivanja dohodka in njegove delitve.
Posebna delovna skupina CK ZKJ, ki so jo sestavljali: Trpe Jakovlevski, izvršni sekretar
predsedstva CK ZKJ, dr. Beri-slav, Šefer, delegat skupščine SFRJ, Danilo Kekič, član CK
ZKJ, in Primož Žagar — politični delavec v predsedstvu CK ZKJ, je v tridnevnem obisku v Sloveniji obiskala številne delovne organizacije, kjer se je seznanjala z aktualnimi vprašanji gospodarjenja in s tekočimi problemi ustvarjanja dohodka in njegove delitve.
10. maja je skupina obiskala TOZD Tovarna avtomobilov, kjer se je z družbenopolitičnim aktivom tozd in delovne organizacije pogovarjala o aktualnih
idejnopolitičnih vprašanjih ustvarjanja dohodka.
Z obiskom in razgovorom se je delovna skupina želela predvsem seznaniti s konkretnimi problemi in stališči do posameznih vprašanj, ki vplivajo na naše pridobivanje dohodka. Želeli so predvsem odgovore na vprašanja, povezana z urejenostjo dohodkovnih odnosov znotraj in izven IMV, z načini in oblikami združevanja in povezovanja interesov tozd, z našimi ocenami do skupne in splošne porabe in z našimi stališči do urejevanja sistemskih vprašanj.
Delovno skupino CK ZKJ smo tako z uvodnimi informa-
((Nadaljevanje na 2. str.)
Po končanem ogledu Tovarne avtomobilov so se Trpe Jakovljevski, dr. Berislav Šefer, Danilo Kekič, Primož Žagar in predstavniki naših družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov pogovarjali o aktualnih vprašanjih gospodarjenja in o tekočih problemih ustvarjanja dohodka in njegove delitve.
(Nadaljevanje s 1. str.) cijami kot v razpravi podrobno informirali in seznanili z vsemi vprašanji naše notranje urejenosti in s problemi, ki se pojavljajo pri tekočem gospodarjenju in ustvarjanju dohodka.
Tovariš Božo Kočevarje navzoče seznanil s tozd Tovarno avtomobilov in z ostalimi vprašanji in ocenami tozd Tovarna avtomobilov, kot so način in oblike pridobivanja dohodka, dohodkovna povezanost z ostalimi tozd, odnos s skupnimi službami itd. Posebno kritično je izpostavil vprašanje možnosti vpogleda in vpliva delavcev tozd
na nekatera sistemska vprašanja, ki bistveno vplivajo na pogoje gospodarjenja in s tem tudi na dohodek TOZD. To so predvsem vprašanja administrativnega urejanja cen, uvoznih kontigentov in ostala vprašanja nedodelanosti sistema, kar povzroča precejšnje težave v tekočem gospodarjenju.
Tudi ostali razpravljavci so goste želeli seznaniti tako z dosežki in uspehi IMV, kot z vsemi problemi in našimi kritičnimi ocenami, predvsem do vseh vprašanj, ki ovirajo združeno delo, da bi samo opredeljevalo svoje pogoje gospodarjenja.
Čeprav se celoten razgovor s skupino CK ZKJ ni strnil v posebne sklepe in ocene, pa vendarle lahko ocenimo, da smo uspeli delovno skupino seznaniti z vsemi aktualnimi vprašanji, ki se v tem trenutku postavljajo pred delavce tozd. Po naši oceni smo izpostavili vsa tista vprašanja, katerim se ne bodo mogli izogniti razpravljavci na seji CK ZKJ. S tem pa smo nedvomno prispevali k jasnejšemu idejnopolitičnemu opredeljevanju vseh aktualnih vprašanj, za katera smo zainteresirani, da se tudi z odločnejšo akcijo ZK v čim krajšem času razrešijo.
Ocenimo našo akcijo za pomoč Črni gori
V soboto, 5. maja, se je sestal družbenopolitični aktiv IMV z namenom, da bi ocenil „akcijo dela” za pomoč Cmi gori. Predsedniki delavskih svetov, sekretarji 00 ZK, predsedniki 00 sindikata in direktorji tozd so na podlagi svojih ugotovitev in ocen na skupnem sestanku poročali in ocenjevali družbenopolitično aktivnost ter dosežene rezultate pri uresničevanju zastavljene „akcije dela” za pomoč Črni gori.
Po ocenah prisotnih so delavci tozd tudi tokrat ob sdidni družbenopolitični pripravi dokazali, da znajo ne le razumeti, temveč tudi poprijeti za delo vedno, kadar to narekuje človeška solidarnost.
Akcijo smo po ocenah predstavnikov tozd zadovoljivo vodili in zaključili v vseh tozd, razen v Brežicah, kjer sami ocenjujejo, da priprava in izvedba celotne akcije ni bila zadovoljiva. V akcijo so se zavestno vključili vsi delavci. Le redki posamezniki so s svojim ravna-
njem poskušali dokazovati svojo ozkost in človeško neiz-grajenost.
Takšna angažiranost delovnih ljudi se odraža tudi v doseženih rezultatih, saj smo uspeli v vseh tozd doseči naloge, ki smo jih sprejeli pred začetkom akcije.
Napravili in sestavili smo vse prikolice za Crno goro, skom-pletirali smo vso nedokončano proizvodnjo prikolic v Novem mestu, ustvarili redno dobavo delov iz Tovarne avtomobilov in celo ustvarili določeno zalogo, kar bo prispevalo k proiz-
vodnji v bodoče. Nadalje smo proizvedli dodatne količine R-4, kar ugodno vpliva tako na reden izvoz, kot na večjo ponudbo na domačem trgu itd.
KAJ NAM JE POKAZALA SEDANJA PRIPRAVLJENOST?
Prisluhnimo poročilu tov. Zupančiča, ki je akcijo v tozd Tovarna prikolic takole ocenil:
„Z 12-umim delavnikom smo začeli že 17. aprila in z njim zaključimo 5. 5. 1979. Z 12-urnim delavnikom smo popolnoma uspeli S solidno družbenopolitično vključenostjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov smo med delavci ustvarili uspešno vzdušje in razpoloženje, kar je vplivalo na dosežene rezultate. V tem času smo sestavili 817
IMV — KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular — Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič —
Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 - Grafična priprava: ČZP DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
prikolic oziroma 58,2 poprečno na dan. Prodanih je bilo 1447 prikolic oziroma poprečno 103 na dan. Skompletirali smo v glavnem vse nekopletne prikolice; ostalo je le še nekaj nedokončanih prikolic za izvoz.
Za Crno goro smo sestavili vse prikolice razen dveh, predati pa je potrebno še 41 prikolic, kar pa bo zaključeno še z današnjim dnem (5. maj). V tem času smo odpremili za Jugoslavijo 637 prikolic, za izvoz 893, skupaj torej 1530 prikolic. Dobave so normalno potekale, čeprav je bilo precej problemov zaradi pomanjkanja železniških vagonov in ozkega grla na železniški postaji.
Od 17. do 26. aprila je delalo po 8 ur na dan 22 % delavcev, 64 % delavcev je izvajalo 12-urni delavnik, ostalo je bila bolniška in drugo. Izredna udeležba je bila 27. aprila, ko je 12-urni delavnik izvajalo 74% delavcev, po 8 ur je delalo 9 % delavcev, 8 % delavcev je bilo v bolniški in 9 % delavcev odsotnih iz drugih vzrokov.
Izvajati smo morali tudi nekatere disciplinske ukrepe proti tistim, ki so se hoteli izogniti in onemogočiti 12-urni delavnik. Dostava materialov v tem času je bila solidna, zastojev ni bilo, razen zaradi pomanjkanja zraka.
Skrbi me za nadaljnjo proizvodnjo, ker so nekateri že malo popustili in dobava materialov ni več taka kot bi morala biti in se že pojavljajo prve nekompletne prikolice. Poudariti hočem, da se je pri nekaterih ta akcija
(Nadaljevanje na 3. str.)
končala oziroma si ne prizadevajo več dovolj.”
DRAGOCENE IZKUŠNJE
Tudi tov. Jurij Levičnik -generalni direktor, je na družbenopolitičnem aktivu pozitivno ocenil izvedbo akcije:
„Iz navedenih ocen temeljnih organizacij lahko ugotovimo, da smo zastavljeno nalogo dosegi kljub temu, da smo imeli večje ali manjše probleme. Uspeh te akcije kaže, da smo v naši delovni organizaciji sposobni narediti veliko več kot v normalnem času in po normalnem planu naredimo. Na podlagi tega sklepa bi lahko tudi v bodoče planirali naše delo.
Akcija je sovpadla s časom, ko v naši družbi opozarjamo na določene negativne pojave v gospodarstvu v proizvodnji in pripravljamo ukrepe za boljše gospodarjenje za povečanje proizvodnje, izvoza, za večje varčevanje in podobno. S to akcijo smo se vključili tako v razreševanje problemov na potresnem območju kot tudi v aktivnosti, ki jih pred nas postavlja naša družba v zvezi s stabilizacijo gospodarske situacije v Jugoslaviji in v zvezi z razre-
ševanjem problema zunanjetrgovinske menjave, s povečevanjem izvoza, z zmanjševanjem uvoza in tako dalje. Dogovoriti se moramo, kako bi rezultate te akcije na tem področju izkoristili in akcijo peljali naprej, da ne bi spet delali tako, kot v preteklem obdobju.
Po podanih ocenah lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo zastavljeno akcijo in naloge v zvezi s tem častno in uspešno opravili in dokazali našo družbenopolitično zavest in dobro delo osnovnih organizacij sindikata, ZK in samoupravnih organov ter nasploh vseh delavcev. To je dokaz, da smo sposobni uresničiti zastavljene plane, hkrati pa tudi, da je to osnova, da zastavljene plane v letošnjem letu uresničimo. S tem bomo zagotovili sredstva, ki so potrebna za redno izplačevanje osebnih dohodkov in ustvarjanje potrebne akumulacije in za povečanje osebnih dohodkov, o katerih bomo morali v bližnji prihodnosti razpravljati.
Glede na to, da smo sprejeli določene obveznosti za povečanje izvoza prikolic, smo dobili odobren investicijski program za povečanje kapacitet. Podvzeti moramo vse ukrepe, da bomo dosegli z rednim delavnikom 1500 prikolic na me-
sec. Dogovoriti se moramo za pomoč vseh temeljnih organizacij temeljni organizaciji Tovarna prikolic, zlasti Razvojnega inštituta, dokler Tovarna prikolic ne vzpostavi lastnih kapacitet, da bi v maju in juniju dosegli zastavljeni plan.
Glede na to, da se sistem vezave izvoza za uvoz zaostruje, bomo morali več izvažati, ker pripravljajo različne omejitve uvoza, ki bodo povzročile težave pri uvozu. Zato bomo mo-
Jasno moramo opozoriti na nujnost planiranja ustvarjenega dohodka ter njegovega razporejanja za vse namene porabe in na obveznost delavcev, da sproti, vsak mesec in ob periodičnih obračunih odločajo o tem, kako bodo glede na ustvarjeni dohodek, glede na svoj prispevek k temu dohodku in glede na izjemne ugodnosti, ki sojih imeli na trgu pri pridobivanju dohodka, odločali o razporejanju ustvarjenega dohodka za posamezne namene porabe.
Delavci morajo enako odgovorno skrbeti tako za akumula-
rali pravočasno planirati nabavo materiala iz uvoza za vnaprej in pravočasno dostavljati informacije o vseh nastajajočih problemih.
V rednem času moramo zagotoviti vse potrebno za proizvodnjo in v primerih izpadov pravočasno in ustrezno ukrepati, ker smo v proizvodnji tesno povezani in če se pri nekom pojavijo zastoji, tudi ostali ne morejo uresničiti svojega vloženega dela.”
cijo, za združevanje sredstev za skupno in splošno porabo, za rezerve kot tudi za osebne dohodke. Sredstva za osebne dohodke ne smejo biti odvisna le od velikosti dohodka, ustvarjenega v določenem obdobju, ampak predvsem tudi od tega, koliko so delavci sami prispevali k večjemu ali manjšemu dohodku z višjo produktivnostjo, z boljšo organizacijo, z zniževanjem stroškov, z ustreznejšim urejanjem družbenoekonomskih odnosov med posameznimi TOZD.
(Iz stališč RS ZSS o „Delitvi
po delu")
Sproti moramo odločati!
Vsi delavci naše DO so ponovno izkazali visoko stopnjo družbene zavesti, saj so s svojim delom pomagali prizadetim v Črni gori. Delavska solidarnost jugoslovanskih narodov ni prazna beseda: potrjujemo jo z delom, z dokazi naše pripravljenosti za medsebojno pomoč in tovariško sodelovanje.
25. maj-praznik mladosti in rojstni dan tovariša Tita
7. maj 1892. Kumrovec. V revni kmečki hiši v Zagorju se je rodil največji sin naše revolucije, najpomembnejši človek v zgodovini XX. stoletja.
Težko otroštvo, delavski kombinezon, selitev iz enega mesta v drugo, Rdeča armada, delo v sindikatih, demonstracije, zapori, preganjanja, vse to je izklesalo lik komunista, politika in državnika. Tito je zrasel z delavskim gibanjem, zanj je živel in za uresničevanje njegovega poslanstva se dosledno bojuje. Vedno je zaznal njegove potrebe, zadrege, bolečino, pa tudi njegovo radost ob veličastnih zmagah, ki pomenijo pre-rajanje starega sveta, ustvarjanje novega, lepšega, pra vičnejšega. Pri tem je ostal zvest marksizmu.
Tito je na osnovi del Marxa in Lenina, ob analiziranju naših pogojev, našel pot do enotnosti, najprej v borbi pod partijsko zastavo in kasneje v oblikovanju nove države. Iz frakcionaške partije je zgradil udarno pest naše revolucije. ki je prav pod njegovim vodstvom dobila zaupat ije naših narodov in narodnosti. Brez partije na čelu s Titom ne bi bilo slavne 1941. in brez vstaje
r
1941 ne bi bilo revolucionarno zmagoslavne 1945 in ne bi bilo tako lepega danes, kot je.
Njegovo ime in delo sta trdno povezana z avantgardo delavskega razreda — Zvezo komunistov. Partija je tista, ki je ustvarila in dvignila takšnega revolucionarnega vodjo, ki je bil nujen, da bi skupaj z njim in pod njegovim vodstvom lahko z uspehom opravljala svojo revolucionarno nalogo, povesti narode v boj za nacionalno in socialno osvoboditev, da jim široko odpre pot svobodnega, neodvisnega, enakopravnega, dostojanstvenega razvoja v svetu, katerega del smo. Tito je s svojim prispevkom ustvarjalno oblikoval naš zgodovinski položaj. Za vse Titovo ustvarjalno življenje, za vso njegovo revolucionarno aktivnost je bistveno, da je vedno stal na realnih tleh. Ohranil je neokrnjeno ljudskost, humanizem. Vedno je bil brezkompromisen, kadar je prihajalo do poskusov omejevanja suverenosti Jugoslavije.
Titovo delo je trajne vred-noosti. Je usodno vtkano v naše življenje in tako bo ostalo tudi v prihodnosti, saj je izraz najbolj naprednih teženj našega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, narodov in narodnosti. S takšnim svojim revolucionarnim delovanjem in z doseženimi ogromnimi rezultati je postal simbol, ki veliko pomeni tudi za vse narode v svetu, ki se še bore za svojo svobodo, ne-
---------------------------\
/z železa je, a v tem železu bije toplo srce. Ko dvigne roko, zdrami v njej luč, ki do oblakov temnih sije. Ko hodi, led mu poka pod petami.
Tako nas vodi. In ne vemo, kaj je: sin naših dni, lik bajke iz davnine; za njim gremo, vse bolj čvrsti, vse dalje. In v nas krepi se vera, ki ne mine.
VLADIMIR NAZOR
V
odvisnost in samostojen razvoj.
Titovo delo, ki je hkrati delo zveze komunistov, našega delavskega razreda in naših narodov in narodnosti, je vsestransko in trajno.
novali praznik mladosti, dan mladih in Titov rojstni dan.
Mladina zavzema vidno mesto v revolucionarnem boju (Nadaljevanje na 5. str.)
Tito-največji prijatelj mladih
Tovariš Tito je velik učitelj in prijatelj mladine. Letos mineva 60 let, odkar so na ustanovni konferenci v Zagrebu, 10. oktobra 1919, ustanovili Zvezo komunistične mladine — SKOJ, ki je postala revolucionarno jedro naprednega mladinskega gibanja. In letos bomo prav za-y to še toliko bolj svečano praz-
Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito podpisuje deklaracijo o razglasitvi republike na zasedanju ustanovne skupščine v Beogradu — 29, novembra 1945.
narodov in narodnosti Jugoslavije pod vodstvom ZKJ in Tita. Od uvedbe samoupravljanja pa do današnjih dni si je mladinska organizacija stalno prizadevala, da bi svoje članstvo vzgajala za uspešno opravljanje nalog na delovnih mestih, kakor tudi, da bi v celoti prerasla v resnično samoupravno socialistično silo, ki bo prispevala k razvoju samoupravnih odnosov. Mladina Jugoslavije je pokazala v vseh težavnejših in prelomnih trenutkih, ko so se močneje izrazile grožnje neodvisnosti in suverenosti države ter miru v svetu, izjemno visoko stopnjo socialističnega patriotizma, politično zrelost in privrženost notranji in zunanji politiki socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Vedno je brez pridržkov podpirala napore ZKJ v boju za neoviran razvoj samoupravljanja.
Kako delujejo mladi v IMV — v svoji mladinski organizaciji
Ob praznovanju dneva mladosti je prav, da ocenimo delo naših mladincev, njihov delovni dan, njihove aktivnosti. V ta namen smo povabili na razgovor
predsednike osnovnih organizacij ZSMS. Vabilu so se odzvali: Dragica Mer, Ostoja Bub-njevič, Anton Luzar, Zvone Šuštaršič in Ostoja Kudelič. Dva izmed povabljenih tovarišev nista našla časa za razgovor niti volje, da bi obvestila in opravičila svojo neudeležbo. Razgovor je bil namenjen delovanju ZSMS v naši DO, aktivnosti naših mladincev.
Mladinci so se teme lotili zelo kritično; niso olepšavah stanja, niso prizanašali sami sebi
in tudi drugim, ki morajo ZSMS v naši DO pri njenem delovanju pomagati.
Takoj so ocenili, da stanje v ZSMS in aktivnost njenih članov ni takšna kot bi morala biti. Mladi so v veliki večini pasivni in se za delo njihove organizacije enostavno ne zmenijo; njihov odnos do organizacije je ignorantski. Struktura mladincev v naši DO je zelo pestra. Mladi se na delo vozijo iz oddaljenih krajev in enostavno opravičujejo svojo pasivnost s to
oddaljenostjo. Mnogi so aktivni v organizaciji ZSMS v KS, ko pa pridejo v službo, mislijo, da niso potrebni v 00 ZSMS v svoji tozd. Tu mladi grešijo, saj prav preko delovanja ZSMS lahko delujejo v samoupravnih organih in s tem neposredno odločajo. Pojavlja se tudi problem, kdaj slicevati sestanke, kajti mnogim aktivnim mladincem prav to povzroča težave pri njihovi aktivnosti. Velika večina mladih zagovarja svojo neaktivnost s preobremenjenostjo; tu je še izredni študij, družina.
Vendar, če smo odkriti, to niso zadovoljiva opravičila za lagodnost mladih ljudi, na katere naša samoupravna socialistična skupnost računa, saj bo
(Nadaljevanje na 6. str.)
Vsi vemo, da je v naši delovni organizaciji zaposlenih mnogo mladih ljudi. Njihova prisotnost v kolektivu se vsekakor še ne čuti dovolj. Kje tiči vzrok neaktivnosti? Odgovor moramo iskati tudi v njihovi organiziranosti, vsi pa jih moramo tudi spodbujati, da se bodo vsestransko zanimali za svoj razvoj.
na njihovih ramenih usoda jutrišnjega dne. Zavedati se moramo, da je vzrok temu nedelo, premajhna družbena zavest mladih, prenizka je njihova osveščenost. Mladi bi morali imeti med seboj odkrite odnose in tudi zdravo in potrebno kritiko bi morali sprejeti, če je upravičena.
Vprašati se moramo tudi, kje so vsi mladi komunisti? Kaj je z njihovim delovanjem? Zakaj niso aktivni v svoji 00 ZSMS v naši tovarni? Saj so prav s tem, ko so postali člani ZK in s tem tudi vzor drugim, dolžni še bolj aktivno delovati v ZSMS in spodbujati ostale mladince in jih osveščati.
Priznati moramo, da je takih mladih komunistov pri nas kar precej. Res, so tudi izjeme, so mladi komunisti, ki sov svojem delu zagnani, z vsemi silami se trudijo zbuditi mlade iz njihove pasivnosti, jih privabiti k delu.
OBISKI V IMV
Že v aprilu je obiskalo našo delovno organizacijo več skupin iz raznih delovnih organizacij in šolskih ekskurzij, pravtako pa pričakujemo tudi v maju številne obiske, med katerimi so: Zavarovalnica „Dunav” Beograd, Lisca Sevnica, obrtniki iz Kranja ter Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Ptuja.

/ N
19

Toda ne uspeva jim preveč. Kdo bi jim moral pri tem pomagati? Res je, da se morajo najprej sami organizirati in izbrati zdravo, aktivno in zagnano vodstvo, ki bo pripravilo program dela, ki naj bi privabil čim več mladih.
Vendar tu mladi sami ne uspevajo. Mnogokrat naletijo na nerazumevanje, ki jim vzame še tisti polet, ki so ga imeli. Potrebovali bi pomoč vseh družbenopolitičnih organizacij, ki bi jim pomagale pri njihovem delovanju, saj se morajo zavedati, da prav iz ZSMS črpamo nove člane ZK.
Mladi menijo, da bi vse mlade komuniste morali prav oni potrditi, da se ne bi več dogajalo to, da potem mladi komunisti pozabijo na organizacijo mladih v ZSMS, kajti vsak mladi komunist mora biti in ostati aktiven član ZSMS.
Hkrati pa člani ZSMS v naši DO pričakujejo več pomoči od
I
f
Kaj je naloga vseh mladih ljudi? Je to le delo za strojem? Vsekakor ne. Mladi morajo biti aktivni in ustvarjalni na vseh področjih družbenopolitičnega dogajanja, predvsem pa morajo biti aktivni člani svoje mladinske organizacije.
########/#############/######///#####/##/######/#########/######
Pred kratkim so se naši športniki vrnili iz športnih iger motornih industrij Jugoslavije, ki so to leto potekala v Ohridu. Več o njihovem sodelovanju na teh igrah bomo napisali v naslednji številki.
družbenopolitičnih organizacij, ki jim res da tudi sedaj nekoliko pomagajo, vendar to ni dovolj, saj bodo morali vsi skupaj v enotno akcijo: v organiziranje mladih v njihovi zvezi. Pomagati morajo, da bodo mladi prišli iz slepe ulice, da bodo začeli aktivno sodelovati v samoupravi, v raznih komisijah.
Mladi si želijo, da bi se njihovo delovanje v ZSMS odražalo v naši DO. Prepričani smo in verjamemo, da bo delo mladih v njihovi organizaciji zaživelo, saj imajo mladi toliko mladostne zagnanosti, neizkoriščenega poleta, ki ga morajo nekje sprostiti. In prav bi bilo, da bi se mladi zbrali, organizirali, pričeli z aktivnim delovanjem, da bi se povsod čutila njihova prisotnost in da bi opravičili zaupanje naše družbe in tovariša Tita, ki vse svoje upe in pričakovanja polagajo prav na mlade.
Alkoholizem in varstvo pri delu
Najprej tri rad predstavil vlogo in dejavnost varstva pri delu v delovnih orj^nizadjah. Kakor problem alkoholizma zapostavljamo v praksi velikokrat tudi varstvo pri delu in tem problemom ne dajemo tistega mesta, ki jim gre. Varstvo pri delu kot dejavnost v DO in v tozd je so-razmeroma mlada, saj smo to področje prvič zakonsko uredili šele leta 1965. Po sprejetju temeljnega zakona o varstvu pri delu beležimo prebujanje in počasen premik k uresničevanju varstva pri delu. Žal ne zaradi tega, ker bi se problema zavedali, temveč predvsem zaradi obveznosti do zakona. V sedanjem času ocenjujemo varstvo pri ddu kot zelo širok pojem, ki se ne omejuje samo na probleme higienskega in tehničnega varstva. Varstvo pri delu zajema sinhronizirana področja dda tehnike, zdravstva, sociale, prava, izobraževanja in drugih dejavnosti, ki s svojim ddom na
določenem področju lahko prispevajo k zagotavljanju varnih in zdravih dd ovnih razmer.
Pri izvajanju varstva pri ddu v delovnih organizacijah pa velikokrat naletimo tudi na probleme alkoholizma, ki se pojavljajo kot negativni dejavniki pri izvajanju zahtev varstva pri delu. Če smo ugotovili, da je vloga varstva pri delu odklanjanje negativnih dejavnikov, ki zmanjšujejo stopnjo ' arnosti na delovnem mestu, p< tem sodimo, da je alkoholizei 1 tudi problem varstva pri delu.
Posejmo nekaj zakonskih osnov s področja alkoholizma v luči predpisov o varstvu pri delu.
- Zakon o varstvu pri ddu (Uradni list SRS št. 32/74) je v svojem 27. in 28. členu predpisal naslednje:
Če ddavec pri delu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov in normativov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo ter ne izpolnjuje drugih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, se šteje, da s takim ravnanjem ogroža svojo varnost in varnost dragih ddavcev pri ddu
Ddavca, ki kljub opozorilu ne izpolnjuje varstvenih ukrepov in s tem ogroža svojo varnost ali varnost dragih delavcev, pooblaščeni vodja dd odstrani z dda, dokler ddavec ne uporabi predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo pri
ddu oziroma dokler se ne ravna po predpisanih varstvenih ukrepih. Obenem je treba zoper takega ddavca uvesti postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti.
Ddavec je d d Žan neposrednemu vodji dd takoj prijaviti vsako pomanjkljivost, okvaro ali drag pojav, ki bi lahko pri ddu ogrozil njegovo varnost ali varnost dragih delavcev.
PIJANEC OGROŽA SEBE IN DRUGE
Iz predpisanega lahko sklepamo: če je delavec pod vplivom alkohola, ogroža svojo varnost, lahko pa tudi varnost dragih.
Zakon o varstvu pri ddu v 56. členu predpisuje, za katera dejanja lahko pristojni orgpn inšpekcije dda kaznuje na kraju samem neposrednega vodjo del. V četrti točki tega člena predpisuje zakon, da se odgovorni vodja kaznuje tudi če dopusti, da ddavec dda pod vplivom alkohola.
Pri izpopolnjevanju zahtev zakona pa se v praksi velikokrat srečujemo s skoraj nerešljivim problemom, kako ugotoviti znake alkoholiziranosti in tako pravno dokazati, da je bil delavec pod vplivom alkohola. V večini tozd in DO imajo v internih samoupravnih aktih to področje sorazmeroma dobro obdelano in tudi sankcionirano, vendar pa se v praksi dosledno ne izvaja.
Če pogledamo podrobnejše zahteve zakona vidimo, da moramo delavca, ki je pod vplivom alkohola, odstraniti z delovnega mesta. Ni potrebno opisovati kakšni so problemi, ki jih pri tem srečujemo, vendar pa moram pouradiri, da bi bilo v ve-čih primerih potrebno upora-
biti tudi fizično silo, da bi delavca lahko odstranili z delovnega mesta.
Razen že navedenega se srečujemo tudi z odgovornostjo, ki se pojavlja ob odstranitvi delavca pod vplivom alkohola. Glede delavca, ki ga odstranimo z delovnega mesta in pošljemo domov, smo lahko prepričani, da tak delavec ne bo šel domov, temveč bo po navadi nadaljeval z uživanjem alkohola. Pri tem se pojavlja vprašanje odgovornosti v primem, če se delavec med potjo poškoduje.
Razen navedene odgovornosti se pojavljajo tudi odgovornosti glede alkoholiziranosti pri tozd in pri delovni organizaciji Če delavec že pride na delo v alkoholiziranem stanju, odgovornost tozd in DO glede trenutne alkoholiziranosti odpade. Nastane pa vprašanje, če se delavec alkoholizira med delovnim časom. Gre za problem, kakor je med delovnim časom prišel do alkohola. O teh problemih bi lahko napisali celo razpravo. V zadnjem času se pojavlja tudi prodaja takoime-novanih „brezalkoholnih pijač” v deloni organizaciji. V mislih imam predvsem brezalkoholno pivo, odnosno pivo z majhnim odstotkom alkohola. Ne glede na količino alkohola tega v delovnih organizacijah ne bi smeli prodajati, kar velja tudi za našo delovno organizacijo, ko smo prepovedali prodajo teh pijač.
V praksi se pojavlja še en problem glede alkoholizma:
— občasna trenutna alkoholiziranost,
Kar zadeva delitev sredstev sklada skupne porabe, sodimo v
— kronični alkoholiki.
S stališča varnosti na delovnem mestu se pojavljajo večji problemi pri občasni alkoholiziranosti kot pa pri kroničnemu alkoholizmu. Pri občasni alkoholiziranosti gre v večini primerov za neznano osebo, medtem ko je pri kroničnem alkoholizmu ta oseba že znana, s tem pa tudi lahko predvidimo potrebne ukrepe. Imamo primere, ko je bil delavec, ki se je poškodoval, v trenutku poškodbe v alkoholiziranem stanju, čeprav za njega ne moremo trditi, da je kronični alkoholik.
S področja varstva pri delu obstaja še en predpis, ki se nanaša na to področje, in sicer pravilnik o zdravniških pregledih. Pravilnik predpisuje, da mora delovna organizacije poslati delavca, za katerega sumi, da je kronični alkohdik, na specialni zdravniški pregled, vendar pa se to le redkokdaj dogaja.
Še vedno posvečamo premalo pozornosti alkoholizmu pri nastopu na delo. Velikokrat sprejmemo delavca na delo, ki je kronični alkoholik, pa se tega sploh zavedamo. V večini primerov je tak delavec v preizkusni dobi vzoren delavec, svoja prava nagnjenja pa pokaža šele, ko je bil dokončno sprejet v delovno razmerje. Ne mislim, da bi odklanjali zaposlitev takegr delavca, saj je naloga naše družbe, da takemu delavcu vsestransko pomagamo in ga ponovno vključimo v normalno življenje. To pa je tudi delo samo.
BRANKO KOŠIR
sindikatih, da je potrebno zagotoviti, da bodo delavci tudi s sredstvi sklada skupne porabe gospodarili v mejah ustvarjenega dohodka in glede na konkretne interese, ki jih imajo v posameznih organizacijah pri zadovoljevanju nekaterih svojih potreb in sredstev skupne porabe.
Če hočemo uresničiti te temeljne usmeritve, potem mislimo, da ni več sprejemljivo opredeljevanje kakršnekoli višine za posamezne namene. To pa ne pomeni, da tudi v bodoče ne bomo družbeno usmerjali zadovoljevanja teh interesov delavcev. Zato bomo za osebne prejemke, ki so materialni stroški, že letos prejeli ustrezen družbeni dogovor.
(Iz stališč RS ZZS o „Delitvi
po delu")
- Kakšno sreča, pa so spet štiri ležišča v hotelu prosta.
Kako s skupno porabo?
Janez Slapnik
IM V se razrašča
Jože Turk
Branko Košir
Prava krošnja po letu 1980
Za letošnji praznik dela je DELAVSKA ENOTNOST obj* vila celostranski prispevek svojega novinarja Iva Kuljaja z gornjim naslovom. Z očmi ljubljanskega novinarja, sicer pa pravega „Dolenjca iz partizanskega Podgorja" je Ivo Kuljaj tokrat pogledal na razvoj IMV kot na razvoj celotne dolenjske regije. Vse naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kako ocenjuje glasilo slovenskih sindikatov naše razvojne načrte, predvsem pa tudi težave, s katerimi se moramo spopadati ob naši nenehni rasti. Izjave nekaterih naših vodstvenih in vodilnih delavcev veljajo seveda tudi zdaj, prav zato pa jih tudi v celoti po natisku jemo.
„Razvoj IMV pomeni razvoj Novega mesta”, je pred nedavnim na razširjeni seji izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto vzkliknil Ivan Hrovatič, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri skupščini občine Novo mesto. Bržkone lahko ta njegov medklic mirne duše razširimo in zapišemo, da razvoj IMV pomeni tudi razvoj celotne dolenjske regije, če ne
DE
DELAVSKA ENOTNOST
celo kaj več. IMV postaja za naše razmere vse bolj avtomobilski gigant, v katerem bo že v najbližji prihodnosti združevalo delo več kot 10.000 delavcev. V IMV so našli kruh nekdanji dninarji, majhni, propadajoči pa tudi večji kmetje, mladina, ženske, inteligenca...
„IMV se ta čas širi bolj kot kdajkoli doslej. Kolektiv si prizadeva za uresničitev 3,6 milijardne investicije, ki naj bi jo izpeljali do konca tega srednjeročnega razvojnega obdobja.”
Kot so nam zatrdili: Janez Slapnik, vodja informativnega razvojnega centra, Jože Turk, referent za organizacijo rekreacije in predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij in Branko Košir, vodja varnostne službe, sicer pa koordinator dela osnovnih organizacij ZK, bo namreč IMV po sklenjeni investiciji povečala zdajšnjo pro-
izvodnjo 42.000 katrc na
100.000,	4.000 dostavnih vozil na 10.000 in 32.000 prikolic na
50.000.	Na dlani je, da so to številke, ki nikakor niso samo stvar te delovne organizacije, ampak slej ko prej širše družbene skupnosti.
Prav zaradi tega smo se odločili tudi pri Delavski enotnosti, da v tokratni — malce slavnostno obarvani — številki pobliže seznanimo naše bralce s težavami in vprašanji, ki pestijo ta čas tako IMV, za njo pa seveda tudi širše dolenjsko območje. Predvsem nas je zanimalo, kje vse investira IMV, kolikšen je obseg posameznih investicij, od kod namerava dobiti IMV „armado” novih 3.000 delavcev ter kako se v tej delovni organizaciji pripravljajo za njihovo nastanitev. Vsekakor sta slednji vprašanji še kako zanimivi, saj je znano, da je po-
Marjan Pureber
manjkanje delavcev — še zlasti v novomeški občini — za naglo razvijajočo se industrijo dokaj žgoč problem. Po drugi strani pa je tudi več kot očitno, da tako pester industrijski razvoj vse podreja predvsem širjenju proizvodnih zmogljivosti, manj pa izhaja iz vprašanj, ki neposredno zadevajo delavca in njegove potrebe.
Naj povemo, da je bilo odgovorov na naša vprašanja dovdj. Nekateri so bili popolni in spodbudni, drugi nedorečeni, kot je navadno nedorečena vsakršna nagla gospodarska širitev. Zlasti pa je pomembno to, da se v IMV zavedajo, kako bo treba še krepko zavihati rokave, da bi odpravili to nedo-rečnost. Sicer pa pa pojdimo lepo po vrsti.
Delajo in selijo
Če hočemo kar najbolj na kratko povedati, v kakšnih razmerah se odvija proizvodnja v tej delovni organizaciji, potlej lahko zapišemo: delajo in selijo. Da, natanko tako. Na tej strani proizvodne dvorane delavci na tekočem traku sestavljajo nove „šasije”, medtem ko na drugi že predstavlajjo tekoči trak in stroje v pravkar „prizidano” halo. Kot je dejal Janez Slapnik, ta čas v Novem mestu usposabljajo vse linije za proizvodnjo 100.000 katrc („preser-nico”, lakirnico, karosemico in mehansko obdelavo). Karo-sernica je praktično že v sklepni fazi. Ozko grlo je lakirnica, čeprav je bila še pred nekaj leti med najmodernejšimi v Evropi. Zdaj se trudijo, da bi jo do konca leta usposobili za proizvodnjo kakih 60 do 70 tisoč katrc. Prihodnje leto naj bi šlo skozi lakirnico tudi že 100.000 katrc.
Podobno je z mehansko obdelavo. Vse te omenjene „linije” bodo po končani se-
Bo kmalu stotisoča?
danji investiciji samostojne tehnološke enote, hkrati pa naj bi izpolnjevale tudi druge pogoje za oblikovanje v nove TOZD. Kot je bilo slišati, gre pri investicijah IMV v Novem mestu bolj za posodobitev obstoječih zmogljivosti kot pa za graditev novih objektov. Seveda velja to za pravkar omenjene proizvodne enote. Kar zadeva gradnjo novih objektov pa moramo vsekakor omeniti novo trietaž-no halo, ki naj bi za mehansko obdelavo in tovarno prikolic rešila vprašanje modernega dovoza, skladiščenja in internega transporta.
S tem v zvezi velja omeniti tudi priklop železniškega tira, ki bo na optimalen način rešil problem transporta IMV, hkrati pa v marsičem pripomogel k razreševanju prometne zagate, ki trenutno pesti Novo mesto.
Tretji del investiranja v Novem mestu pomeni urejevanje zunanjega okolja tovarne, parkirnih prostorov itd. kar naj bi dalo IMV povsem nov videz. Pa ne samo to. S tem naj bi povečali njeno proizvodno učinkovitost, izboljšali počutje delavcev pa tudi kupcev...
Celotno investicijo bodo v Novem mestu sklenili z dokončanjem večjega objekta družbenega standarda (je že v gradnji), s katerim naj bi rešili vprašanje garderob, delavske restavracije, ambulante in poslovnih prostorov.
Ko smo predstavnike IMV povprašali, kolikšen delež ima pri tej vlila investiciji sama delovna organizacija, smo zvedeli naslednje: IMV je v novih naložbah skupaj s sovlagatelji ude ležena s 450 milijoni dinarjev, milijardo in 200 milijonov posojila je IMV dobila od svojih dobaviteljev, medtem ko preostali del sredstev tvorijo bančna posojila, povezana tudi z interesi njihovih kooperantov.
Na sliki je prikolica A-640 CE HABITATION, ki jo je skupaj še z eno 700 CE sestavila skupinica delavcev v Brežicah v neusmiljeni tekmi s časom v pičlih petih dneh!
Potreba po skladnejšem planiranju
Ko smo na medobčinskem sindikalnem svetu za Dolenjsko sedli za mizo z njegovim predsednikom Marjanom Purebrom, nam je le-ta dejal, da se občinske in medobčinske družbenopolitične organizacije docela zavedajo, kaj pomeni tako ogromno kopičenje avtomobilske proizvodnje IMV v samem Novem mestu. Zato so družbenopolitične organizacije predstavnikom IMV svetovale, naj delovna organizacija investira predvsem v tistih dolenjskih družbenopolitičnih skupnostih, v katerih vsaj za zdaj še ni čutiti pomanjkanja delavcev. Investicijo bi bilo treba smiselno porazdeliti, kar naj bi med drugim rešilo tudi vprašanje tolikšnega števila potrebnih delavcev.
Poleg tega pa je po njegovih besedah že skrajni čas, da začno Dolenjci bdj premišljevati o enotnem in smiselnem planiranju, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da bi se morali razvojni načrti posameznih organizacij združenega dela vklapljati v koncept plana razvoja tako novomeške občine kot tudi celotne Dolenjske.
Delovne organizacije bi se morale med seboj dogovarjati in predvsem več storiti na področju planiranja kadrov, da ne bi prihajalo do „kraje” delovne sile, ki smo ji zdaj lahko pogosto priča. In, ne nazadnje, organizacija proizvodnje, po besedah Marjana Purebra, še vedno ni tako dobro izpeljana, da bi lahko z istim kadrom dosegali tudi večje proizvodne rezultate.
- Ženo iščem. Sva se zmenila, da me bo pričakala pri IMV prikolici...
(Iz Pavlihe — čeprav je lanska, velja letos še bolj!)
2al ni vse zlato,
kar se sveti. ..
Purebrovo razmišljanje nam je bilo tudi vodilo za drugi del pogovora s predstavniki IMV. Kaj hitro smo se lahko seznanili, da v tej luči v IMV tudi veliko razmišljajo. Žal pa je razmišljanje in pripravljenost na vlaganja IMV, kot so nam povedali naši sogovorniki, večkrat bob ob steno, če ni pomoči in razumevanja nekaterih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Gre za konkreten primer investiranja v Črnomlju, kjer njihova TOZD tovarna opreme razrezuje les in dela vse pohištvene elemente za prikolice. Zmogljivosti te TOZD za zdaj komajda še krijejo vse potrebe pri proizvodnji prikolic. Zato so v IMV že pred leti izdelali celoten investicijski program, ki naj bi omogočil TOZD tovarni opreme v Črnomlju, da bi lahko sledila potrebam povečane proizvodnje prikolic. Ob pripravi investicijskega elaborata so v IMV računali na lesno surovino iz sosednje Hrvaške (Gorski Kotar) pa tudi bližjega dela Bosne.
Zdaj ugotavljajo, da so bila ta predvidevanja neutemeljena, saj so se ta - z lesom bogata območja — za IMV docela „zaprla”, kajti gozdna gospodarstva pogodbeno oskrbujejo z lesom predvsem lesnopredelovalno industrijo. Ta problem IMV še ni uspelo rešiti, čeprav bi se ob večji pomoči črnomaljske družbenopolitične skupnosti morda lahko vsaj približali
(Nadaljevanje na 10. str.)
skupni govorici. Kajti IMV ima težave z lesom tudi na Dolenjskem in se zavzema, da bi pri delitvi lesne mase končno prodrlo spoznanje, naj dobi les tisti, ki ga predeluje in proda ob večjem vložku dela. Skrb naj torej velja predvsem dohodkovnim odnosom.
Č se za hip ustavimo še pri dogovarjanju IMV z drugimi organizacijami združenega dela, bi se morali — po besedah Janeza Slapnika — v občini končno dogovoriti, kdo je nosilec njenega razvoja in kdo so tisti, ki se bodo temu razvoju morali prilagoditi”. Bržkone je Janez Slapnik s temi besedami in mislijo o „prestruktuiranju” mislil na veliko neusklajenost razvojnih programov posameznih organizacij združenega dela, kar seveda vodi do tega, da se širijo in na novo zaposlujejo delavce organizacije združenega dela tako imenovanih neperspektivnih dejavnosti. Druge s konjunkturno proizvodnjo (med te sodi tudi IMV) pa se potlej srečujejo z velikim problemom, od kod dobiti nove delavce. Ker s tem že prehajamo na novo poglavje, je prav, da v nekaj besedah sklenemo krog vseh investicij IMV.
Kot smo zvedeli, naj bi letos IMV končala svojo investicijo v TOZD tovarna avtomobilske opreme za izdelovanje sedežev v Belem Manastirju v hrvaški Baranji, kjer naj bi poslej delalo približno 300 delavcev. Investicija v tej TOZD jih je veljala 140 milijonov dinarjev. Da se IMV tvorno vključuje v izvajanje politike skladnejšega razvoja območij SRS, priča tudi podatek o 80 milijonski naložbi v obrat na Suhorju, ki naj bi po končani investiciji postal nova TOZD. Na Suhorju bodo proizvajali kovinske elemente in sklope tako za prikolice kot avtomobile. Za začetek naj bi na Suhorju združevalo delo približno 200 delavcev, in sicer predvsem iz metliške občine, kar naj bi tej družbenopolitični skupnosti pomagalo iz zagate, kam z nezaposlenimi moškimi in pospešilo vračanje zdomcev.
Razen tega predvidevajo 20-milijonsko naložbo tudi v belokranjskih Adlešičih, kjer nameravajo še letos zgraditi kakih 1.000 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano, v kateri bo delalo približno 80 žensk. V Adlešičih se bo IMV oskrbovala s tekstilno opremo za prikolice. Ob vsem tem pa so si v IMV zastavili tudi cilj: usposobiti tudi vse TOZD, in sicer v Brežicah, Šentjerneju, Šmarjeti in na Mirni, da bi
lahko sledili potrebam povečane proizvodnje avtomobilov in prikolic.
Delavcev ni ...
Če smo s tem sklenili naše pripovedovanje o samem obsegu investiranja IMV, je zdaj čas, da se posvetimo vprašanjem kot so: kje bo dobila IMV 3.000 in več potrebnih delavcev, kako je z gradnjo stanovanjskih in infrastrukturnih objektov in še nekaterim drugim. Skratka, če smo doslej na široko govorili o „štalci”, moramo zdaj zvedeti nekaj več tudi o .Jcravd” ...
Najprej nas zanima, kje jo bodo v IMV seveda dobili. Delavcev iz drugih republik da ne mislijo „uvažati”, je bilo slišati. To je morda utemeljeno, morda pa tudi ne, kajti na Dolenjskem delavcev, ki jih terja razvojni program IMV, tudi ni. Časi, ko si na Dolenjskem težko dobil delo, so namreč že zdavnaj mimo.
Zdaj je situacija prav nasprotna, zdaj se organizacije združenega dela „pulijo” zanje.
Sicer pa poglejmo, kako si rešitev tega žgočega problema zamišljajo v sami IMV. Dejali so nam, da pomeni del reševanja dislociranje, kar z drugimi besedami pomeni, da se bodo v IMV še naprej prizadevali približati delovno mesto kraju bivanja delavcev. Iz zagate naj bi jim v dobršni meri pomagala tudi avtomatizacija, ven dar s tem številka 3.000 ni še prav nič okrnjena, kar pomeni, daje dejansko veliko večja.
Za nameček je bržčas treba pristaviti, da se v IMV soočajo tudi z dokajšnjo fluktuacijo, kar povzroča samo še nove težave. To je po mnenju predstavnikov IMV za delovno organizacijo celo večji problem kot sam dotok delavcev. Sicer pa naj takoj omenimo, da nam na vprašanje - od kod bo IMV dobila 3.000 novih delavcev -ni uspelo dobiti celovitega odgovora. So pa v IMV prepričani, da se bodo uspeli rešiti tudi iz te stiske.
Izhod vidijo v primernejšem nagrajevanju, prevozih (dnevna migracija), možnosti kreativnega dela, pospešeni stanovanjski zidavi, predvsem pa v
bolj usklajenem planiranju kadrov med organizacijami združenega dela v občini.
Slednje je sicer vsekakor nujno, vprašanje pa je, kolikšno učinkovitost lahko od tega pričakujemo, če vemo, da je letos v novomeški občini končalo osnovno šolo približno 1.000 učencev, samo IMV pa bo do leta 1980 potrebovala 3.000, če ne celo več delavcev. In pri tem ne gre zgolj za delavce z nižjo kvalifikacijsko strukturo, ki jih niti ne manjka preveč. Večji problem je, kje dobiti visoko usposobljen strokovni kader. Brez dvoma so to vprašanja, ki bodo od odgovornih v IMV terjala še temeljit premislek. Sicer pa, kot je dejal Janez Slapnik, IMV vedno primanjkuje 1.000 delavcev pa kljub temu še kar nekako gre. Denimo. . .
In kakšne so razmere na področju stanovanjske zidave? Kljub temu, da delavci IMV vse podrejajo širjenju proizvodnih zmogljivosti, pa vendarle v stanovanjski sklad združujejo 9 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, kar je za tri odstotke več kot smo se v Sloveniji obvezali z družbenim dogovorom. Tako v IMV ta čas pripravljajo gradnjo dveh samskih domov, ki naj bi sprejela pod svoji strehi 500 novih delavcev. Poleg tega se pospešeno pripravljajo tudi na zidavo 150 družinskih stanovanj, 200 prosilcev pa naj bi dobilo posojilo za individualno gradnjo, in sicer predvsem v Novem mestu. Kakih 50 delavcev iz tega kolektiva naj bi dobilo stanovanja iz skladov novomeške Samoupravne stanovanjske skupnosti. To pa je tudi vse.
Razmere, vsaj kar zadeva zadnji del našega pisanja, v IMV gotovo niso „rožnate . Vzpodbudno je, da se tega sami zavedajo, predvsem tega, da so nerešena vprašanja, ki zadevajo človeka in njegove potrebe, odraz naglega gospodarskega razvoja IMV. Le-ta pa je nujen, kajti IMV le tako lahko drži stik z razvojem avtomobilske industrije. Po njihovem mnenju bo treba v IMV „zategovati pas” le še do konca leta 1980, ko bodo začele dajati „svoje” tudi zdajšnje velike investicije.
In še nekaj je, kar ob koncu moramo zapisati Predstavniki IMV so s skrbjo vzbujajočim glasom poudarili, da v naši republiki „vse preveč časa izgubljamo z razmišljam o konstrukciji nekega lastnega slovenskega avtomobila, manj pa o tem, kako se organizirati, da bi uresničili jasen program razvoja.” Mislili so seveda na svoj program, ampak poudarek je vseeno značilen.
12-urni delavnik je vsekakor naporen, vendar nihče izmed naših delovnih ljudi ni bil v dvomu, pomagati ali ne. Našo delovno akcijo za pomoč prizadetim v Črni gori lahko ocenimo kot uspešno.
Noč in dan za tisoč črnogorskih prikolic
DELA VSKA ENOTNOST, glasilo Zveze sindikatov Slovenije, je 12 maja letos objavita v svoji rubriki „Ljudje med seboj" daljši zapis svojega novinarja Iva Kuijaja z naslovom „Noč in dan za tisoč črnogorskih prikolic." „ Vsakemu izmed delavcev v naši TOZD bi pripel odlikovanje..." je ob koncu uspele izredne akcije izjavil direktor Franc Zupančič. Članek ponatiskujemo z željo, da bi vsi naši bralci videti, kakšen odmev je imela naša akcija za izredno in nujno pomoč po potresu tako zelo prizadeti bratski Črni gori.
Ljudski rek pravi: Kdor hitro da, dvakrat da. Pri tem je seveda mišljena pomoč sočloveku, ki ga je prizadela nesreča. Posebej razveseljivo je, da se je tega ob potresu, ki je razdejal Črnogorsko Primorje, docela zavedala vsa naša družbenopolitična skupnost. Pomoč je začela prihajati takoj, ko smo zvedeli, da je strahotna potresna ujma razdejala črnogorskim bratom domove, gospodarske objekte, ceste...
V tistih kritičnih trenutkih je bilo treba nesrečnim ljudem preskrbeti seveda najprej streho nad gjavo. Postavili smo šotore. Toda že ob postavljanju nam je bilo jasno, da so šotori nekaterim res le tista najbolj zasilna streha. Namreč, dojenčki, oboleli, slabotni ali ostareli ljudje bi v takšnih bivališčih težko zdržali dalj časa. V tem položaju so se kot zelo „primerni domovi” vnovič izkazale turistične prikolice, ki jih pri nas izdelujemo v dveh organizacijah združenega dela. Največ jih gre, kot je znano, skozi roke delavcev novomeške Industrije motornih vozil, ki so takoj po potresu v Črnogorskem Primorju dobili zahtevno naročilo: za prizadete prebivalce v Črni gori izdelati v najkrajšem času tisoč prikolic.
Vodilni ljudje v IMV so staknili glave. Časa za premišljevanje ni bilo kaj dosti, kajti jasno je bilo, da pomeni vsak izgubljeni dan neprecenljivo „-izgubo”. Poglavitno vprašanje, s katerim so se v tistih trenutkih ubadali v IMV, je bilo: kako organizirati proizvodnjo, da ne bi bile prizadete siceršnje planske obveznosti, ob tem pa v kar najkrajšem času izdelati prikolice za Črno goro.
Odločili so se za edini možni izhod: delati 24 ur na dan.
Ko smo prvi dan po prvomajskih praznikih obiskii IMV, nam je Franc Zupančič, direktor TOZD Tovarna prikolic, povedal, da delavci pravkar sestavljajo še zadnjih petnajst prikolic, ki jih bodo že naslednji dan transportirali za Črno goro. Z delom so bili torej pri koncu že
dva dni pred iztekom predvidenega roka, kar je zelo pohvalno in vredno še posebne pozornosti. Bržkone je zato tudi prav, da se malce pobliže seznanimo z vsem tistim, kar je v delovnih dneh in nočeh prevevalo delavce IMV, da so v pičlih dvanajstih dneh poleg redne proizvodnje izdelali še tisoč črnogorskih prikolic, kot smo jih poimenovali.
Obiski „visokih delegacij” navadno niso nekaj, kar bi posebej veselilo delavce v proizvodni dvorani. Podobno je, če si v spremstvu direktorja ogleduje proizvodnjo novinar. Delavcem tovrstni obiski iz (nerazumljivih razlogov niso ravno povšeči. Zato je v takšnih okoliščinah tudi težko ustvariti vzdušje, ki pripomore k sproščenosti in iskrenim besedam. Posebej pride to do izraza, če delajo ljudje noč in dan. Takrat jim še sploh ni do kramljanja. Na naše začudenje in veselje hkrati pa je bilo ob proizvodni liniji prikolic v IMV docela drugače. Opazujemo zgarane roke, kako spretno privijajo, varijo... Oči delavcev nam zgovorno pričajo, da so za njimi neprespane noči. Vrsta prikolic pa se polagoma premika. Pristopimo k Ivanu Krncu, ki je, kot nam je povedal direktor Zupančič, specialist za popravilo vgrajenih hladilnih in drugih naprav v prikolici. Beseda je dala besedo in Krnc nam pripoveduje:
Milica Rojakova'
„Prvič, odkar delam v IMV, naj bi imeli ob dnevu OF in prvomajskih praznikih šest dni prosto. Pa je prišel ta nesrečni potres v Črni gori in - nasvidenje prvomajske počitnice. Delali smo tudi vse proste sobote, nihče se ni upiral, saj je vsakdo izmed nas vedel, da moramo prizadetim ljudem v Črni gori čimprej zagotoviti streho nad glavo. Doma v Šmarjeških Toplicah imam tudi nekaj kmetije in ravno v tem času je na zemlji največ dela. Tako nisem skorajda nič spal. Ponoči v fabriki, podnevi doma. Tudi z drugimi je tako, saj nas je „na prikolicah” večina takšnih, ki se vozimo. Vesel sem, da smo z delom za Črno goro pri koncu, kajti to pomeni, da smo Črnogorcem v njihov stiski pomagali. Tako je tudi prav. Kaj pa če bi se nam kaj takega primerilo? ”
Vidimo, da „na prikolicah” dela veliko žensk in mladoletnikov. Tudi njihove podobe kažejo, da je za njimi več neprespanih noči. Milica Rajakovič doma iz Pilatovcev v hrvaškem Žumberku sodi, kot smo slišali, med najbolj marljive delavke. Odloži orodje in nam pripoveduje:
„Imam 21 let in „na prikolicah” delam že pet let. V tem času sem delal že na več delovnih mestih, tako da poznam veliko delavnih operacij. Lahko vskočim, kamor je treba. Razumljivo je potemtakem, da v teh dneh, ko smo delali za Črno goro, nisem mogla izostati. Pa tudi ne bi, čeprav je to delo terjalo od mene velike napore. Namreč, ni tako preprosto delati cele noči. Od doma sem odhajala ob pol petih popoldan in se vračala ob pol osmih naslednji dan zjutraj.
Ivan Krnc
Lahko mi verjamete, da me je doma čakalo vse tako, kot • sem pustila. Sem poročena, imava otroka. Prav zdaj gradiva hišo, tako da tudi jaz nisem skorajda nič spala. Pač, v nedeljo sem nadoknadila za ves teden nazaj. Pa je vse treba zdržati, saj veste, kako je, če veš, da nekdo, ki mu je ujma razdejala dom, nujno potrebuje tvoje delo. Prav gotovo je, da če bi šlo samo za denar, vsekakor ne bi delal, tako pa ...”
Tako torej Milica, ki s svojim pristopom in delom častno nadaljuje tradicijo Žumberčanov, na katerih ozemlju so slovenske in hrvaške brigade celile svoje rane. Prav tu se je tudi kovalo bratstvo naših narodov, ki ga Milica mnogo let pozneje izpričuje z vso globino.
Obisk pri delavcih „na prikolicah” smo sklenili V svoji pisarni nas je čakal direktor Zupančič. Ob koncu nam je povedal še nekaj več o funkcionalnosti prikolic:
„Jasno je, da je prikolica povsem nekaj drugega kot šotor. Ob morebitnih vremenskih ne-vščenostih se v prikolici počutiš kot v toplem domu. V njej lahko kuhaš, pereš in še bi lahko našteval. Prizadetim v Črnogorskem Primorju bodo bržčas še posebej prišli prav najrazličnejši električni priključki.
V tej vrsti prikolic, ki smo jih sestavil-za Črno goro. lahko spi pet odraslih ljudi. In to povsem normalno. Če je stiska, si v njej najde lahko zatočišče in prenočišče še več oseb. Več kot očitno pa je, da bodo prikolice prišle prav še zlasti družinam z majhnimi otroci, ki so dovzetni za najrazličnejše bolezni.
Tudi sam sem zdaj, koje ta naša „akcija” tako dobro uspela, zelo zadovoljen. Najbolj seveda zato, ker smo pomagali Črnogorcem. Poleg tegs pa tudi, ker sem se dokončno prepričal. da združujejo v naši TOZD delo dobri delavci, na katere človek lahko vedno računa. Tako so me razveselili, da bi vsakemu izmed njih pripel odlikovanje...”
Franc Zupančič
Delo - naša bodočnost
Na 6. seji DS DO IM V smo sprejeli osnutek plana DO za leto 1979. Iz predloženega osnutka objavljamo tokrat temeljne naloge po posameznih področji h.
Temeljne naloge na področju proizvodnje
Ocena doseženih proizvodnih rezultatov v letu 1978, ocena obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter ocena uresničevanja investicijskih projramov v letu 1978/79 nam narekujejo, da na področju proizvodnje izpostavimo tiste naloge, ki bodo z ozirom na doseženo stopnjo razvoja dale kar največje rezultate. Gre predvsem za to, da realno planiramo obseg proizvodnje vseh proizvodnih programov IMV, kar bo omogočilo hitrejše urejevanje vseh ostalih elementov poslovanja, kot so obračun proizvodnje, postavitev standardov in s tem povezanim nagrajevanjem na podlagi doseženih rezultatov.
Upoštevajoč obstoječe zmogljivosti ter stopnjo uresničevanja investicijskih programov, moramo našo pozornost na področju proizvodnje v letu 1979 usmeriti predvsem:
— v intenzivno povečanje proizvodnje prikolic, kar bo zahtevalo maksimalne napore vseh TOZD’. Vse TOZD, ki sodelujejo v proizvodnji prikolic, morajo sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zagotovile prioritetno proizvodnjo delov za prikolice v skladu s sprejetim planom.
V	skladu s tem se je potrebno takoj lotiti razširjanja kooperantske mreže za vse tiste dele, ki jih vsled povečanja proizvodnje TOZD DO IMV ne morejo realizitari, oziroma jih je v bodoče neracionalno obdržati v proizvodni TOZD.
V	intenzivno povečanje proizvodnje dostavnih vozil: proizvodnjo dostavnih vozil moramo v letu 1979 doseči v planiranem obsegu v srednjeročnem programu. Z boljšo organizacij dela, s prioritetno preskrbo potrebnih
delov, s prenosom dela proizvodnje h kooperantom in z ostalimi ukrepi moramo zagotoviti zastavljeno proizvodnjo dostavnih vozil.
Na podlagi ocen o obstoječih zmogljivostih je potrebno proizvodnjo R 4 povečati v skladu z optimalnim izkoriščarjem razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti in z upoštevanjem vseh investicijskih posegov v proizvodnjo R 4 v letu 1979.
V	dosledno izpolnjevanje vseh prevzetih obveznosti, ki izhajajo iz dogovorov o dobavah posameznih delov za Renault.
V	intenzivno povečanje proizvodnje delov in sklopov za zadovoljevanje vseh potreb po rezervnih delih. Redna oskrba trgovske mreže z rezervnimi deli naše proizvodnje je naloga, ki jo moramo v naših usmeritvah uvrstiti med proizvodne naloge.
Proizvodnjo servisne opreme moramo v letošnjem letu konsolidirati ter jo prilagajati našim
kadrovskim, prostorskim in deviznim zmožnostim.
Ob vseh zahtevnih nalogah uresničevanja zastavljeneg3 obsega proizvodnje, ki bodo zahtevale maksimalni napor vseh delavcev TOZD, še posebno vodilnih in vodstvenih, pa moramo skrbeti za pravočasno uvajanje in usposabljanje proizvodnje, ki izhaja iz vseh investicijskih programov modernizacije in posodabljanja proizvodnje.
Poleg skrajno organiziranega in akcijskega pristopa k optimalnem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti moramo v proizvodnji posebno skrb posvetiti varčevanju in zmanjševanju vseh vrst stroškov.
Racionalno zaposlovanje, ustreznejša razporeditev delavcev ter zmanjšanje režije mora zagotoviti povečanje produktivnosti in gospodarnosti poslovanja.
Tako moramo produktivnost v proizvodnji prikolic in dostavnih vozil povečati za 8 %, v proizvodnji osebnih avtomobilov pa za 4 %.
Temeljne naloge na področju razvoja
Stalna organizacijska in kadrovska krepitev in usposabljanje razvoja ima ključni pomen v nadaljevanju razvoja IMV. Zato je potrebno, da usposabljanju razvoja in krepitvi njegove funkcije posvečamo veliko večjo pozornost in skrb v celotni delovni organizaciji. Zato moramo spodbuditi aktivnost za oblikovanje celotnega sistema inovacijske, raziskovalne in raci onalizatorske dejavnosti.
Razvojni inštitut kot temeljno organizacijo s posebnimi nalogami moramo usposobiti za prevzem celotne odgovornosti razvojne dejavnosti. S konkretnimi ukrepi na področju organi-
ziranosti in kadrovanja moramo v letu 1979 zagotoviti redno spremljanje in razreševanje vseh obstoječih problemov, bodisi v konstrukciji ali tehnologiji. Ob tem pa mora razvojni inštitut v letu 1979 zagotoviti pravočasno in kvalitetno pripravo vse potrebne dokumentacije vseh proizvodnih programov IMV-ja in celotno dokumentacijo iz letošnjega programa osvajanja in homdogacije.
Temeljne naloge na področju investicij
V srednjeročnem programu smo se dogovorili za intenzivno investicijsko dejavnost, ki mora v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti modernejšo in ra-cionalneišjo proizvodnjo. To bo prispevalo tudi k občutnem povečanju proizvodnje vseh programov IMV. Izredno zahtevna in obsežna investicijska opravila zahtevajo temeljito oceno dosedanjega dela ter izpostavitev prednostnih nalog, ki bodo zagotavljale združitev naporov pri uresničevanju vseh zastavljenih programov.
Zato moramo v letu 1979 usmeriti osrednjo pozornost uresničitvi investicije v Tovarno avtomobilov, ki pogojuje in narekuje racionalnost naložb v ostale programe.
Nadalje moramo letos poskrbeti za dokončanje vseh investicij v teku. In ne nazadnje moramo na področju investicij
(Nadaljevanje na 13. str.)
Delo - naša edina bodočnost
Tudi njuno delo mora potekati brez zastojev (foto: Sandi Mikulan)
(Nadaljevanje z 12. str.)
v letošnjem letu na ravni delovne organizacije oblikovati strokovne ekipe za pripravo vse potrebne gradbene, tehnološke in ostale dokumentacije za vse investicije, predvidene v srednjeročnem programu.
Temeljne naloge na
področju planiranja
Dosedanje izkušnje in pomanjkljivosti v našem pristopu in sistemu planiranja nam narekujejo, da letos nadaljujemo z intenzivnim delom, ki mora zagotoviti plansko obvladovanje celotne^ poslovanja IMV. Zato moramo letos predvsem poskrbeti za urejanje vse potrebne dokumentacije, ki bo zagotovila načrtovanje in tekoče spremljanje uresničevanja zastavljenih planov. To pomeni, da moramo v naše celotno poslovanje vnesti več planskega reda, discipline in odgovornosti za oblikovanje in realizacijo planov. S tem bomo bistveno prispevali h krepitvi sistema planiranja in uveljavljanja plana kot ključnega člana našega poslovanja. Izrednega pomena za nadaljnje uveljavljanje plana je tudi naša organiziranost za redno pripravljanje, sprejemanje in spremljanje uresničevanja plana. Vsled tega bomo morali v letu 1979 ob sprejemanju plana sprejeti tudi konkretne ukrepe, ki morajo zagotoviti boljšo organiziranost tako plansko ekonomskega sektorja DS SS kot ostalih služb, ki skupne s sektorjem skrbijo za planiranje, spremljanje in ocenjevanje zastavljenih planov.
V letu 1979 se bomo morali lotiti priprav in izdelave vseh potrebnih materialov in dokumentov za srednjeročno obdobje 1981 - 85.
Temeljne naloge na področju uvoza — izvoza
Povečan obseg proizvodnje zahteva tudi ustrezno organiziranost za obvladovanje celotnega področja uvoza repro materiala in sodelovanja s številnimi partnerji v inozemstvu. V letošnjem letu moramo na področju uvoza predvsem zagotoviti stalne dobavitelje, za določene, za nas strateške materiale, pa po dva dobavitelja. Ob tem moramo skrbeti za nenehno osvajanje in analiziranje možnosti zamenjave uvoženega materiala z domačim. Razen te osnovne naloge je potrebno kadrovsko ojačati zunanje trgovinski sektor in v sklopu reševanja sistema planiranja urediti tudi sistem medsebojne povezave planske, razvojne in uvozno — izvozne funkcije, kar naj prispeva k postopnem zmanjševanju uvoza.
Izvoz je trajna sestavina naše poslovne usmerjenosti, zato ga moramo tudi v letu 1979 intenzivno povečati, tako izvoz prikolic kot delov in osebnih avtomobilov. Predvsem moramo skrbeti za kvalitetno in pravočasno izvrševanje vseh naših izvoznih obveznosti.
Na področju izvoza pa moramo intenzivno skrbeti tudi za osvajanje novih proizvodov za protidobave firme Renault, tako v IMV, kakor tudi pri domačih kooperantih in s tem prispevati k izravnavi devizne bilance.
Temeljne naloge na področju prodaje
Trenutni pogoji gospodarjenja, investicijska usmerjenost ter pogoji prodaje na domačem tržišču so vplivali na to, da smo posamezne funkcije prodaje manj razvili. To narekuje potrebo, da v naslednjem
obdobju uresničevanja srednjeročnega plana posvetimo večjo pozornost vsem vprašanjem izgrajevanja sodobne prodajne organizacije v DO IMV.
V letu 1979 bomo zato morali predvsem proučiti vse možnosti nadaljnjega razširjanja in kadrovske krepitve naše prodajne organizacije. Zagotoviti moramo tudi kakovostni dvig našega poslovanja in nastopanja v vseh naših poslovalnicah.
Pred prodajno organizacijo se letos postavlja prednostna naloga intenzivnega povečevanja prodaje rezervnih delov in dostavnih avtomobilov ob tekoči prodaji ostalih programov IMV. Zato je potrebno sprejeti konkretne ukrepe, ki naj prispevajo k uresničitvi te naloge. Letos moramo v našo prodajno mrežo začeti vključevati tudi prodajo različne dodatne opreme za osebne avtomobile in avtomobilske prikolice.
Temeljne naloge na področju povezovanja zunaj DO
Povečanje obsega proizvodnje ter nenehna skrb za izboljšanje kvalitete naših izdelkov zahteva, da našo usmerjenost v letu 1979 na področ-
ju poslovnega sodelovanja s številnimi domačimi kooperanti tako organiziramo, da bomo sposobni sproti spremljati, ocenjevati in zagotavljati redno preskrbo potrebnega materiala na dolgoročnih osnovah.
Opredeljevanje dolgoročnih poslovnih odnosov na podlagi skupnih vlaganj ter ostali dolgoročni odnosi s številnimi našimi kooperanti narekujejo izgrajevanje in organiziranje takšnega sistema poslovnega sodelovanja in kooperiranja, ki bo zagotavljal enotnost, urejenost in skladnost vsega poslovanja od razvoja, proizvodnje do politike nabave. Zato se moramo zavedati, da do naših kooperantov, s katerimi dolgoročno sodelujemo, ne moremo imeti za vsako področje sodelovanja svoje neodvisne in ločene politike.
Zato se moramo v letu 1979 usmeriti predvsem v izgrajevanje enotnih in skupnih osnov dolgoročnega poslovnega sodelovanja in izgrajevanja takšnih odnosov, ki bodo v dohodkovni povezanosti zagotavljali redno in kvalitetno preskrbo vsega potrebnega materiala.
Takšna usmeritev kooperacijskih odnosov pa zahteva ustrezno ka-
(Nadaljevanje na 14. str.)
— Ali veš, da sem kupil prikolico?
— Cernu ti pa bo, saj nimaš avta!
— Prav zato! V prikolici bom laže čakal pred avtomobilsko trgovino, ko bodo spet vpisovali naročnike!
(Iz Pavlihe)
Jože Turk, predsednik sindikalne organizacije v IMV, izroča zmagovalni ekipi „Xn. SNOUB” z osnovne šole Bršlin priznanje in darilo (z nastopa mladih zgodovinarjev na republiškem srečanju pionirjev). Foto Janez Pavlin
(Nadaljevanje s 13 #r.)
drovsko zasedenost, ki bo zagotavljala, da sedanje odnose „klasične nabave” zamenjamo z dolgoročnejšim, kvalitetnejšim in strokovnejšim pristopom stalnega spremljanja in ocenjevanja tokov in dosežkov, tako na področju razvoja kot proizvodnje posameznih vrst materiala in njihovega vključevanja v krog kooperantskega sodelovanja IMV.
Temeljne naloge na področju politike zaposlovanja
Na področju zaposlovanja moramo v letu 1979 slediti usmeritvi, da zmanjšamo sedanjo fluktuacijo in zadržimo obstoječi obseg zaposlenosti v vseh TOZD, ki v letošnjem letu ne dosegajo svojih investicij. S planiranjem kadrov moramo zagotoviti načrtno zadovoljevanje kadrovskih potreb v TOZD v skladu s sprejetimi investicijskimi načrti. Zato moramo zaposlovanje novih delavcev podrediti predvsem investicijskim programom, ki pa morajo zagotavljati politiko produktivnega zaposlovanja.
V letu 1978 smo v temeljnih organizacijah sprejeli in podpisali družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Sprejem družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev nas obvezuje, da
politiki zaposlovanja posvečamo večjo pozornost, predvsem pa da upoštevamo stvarne stroške zaposlovanja. Zato moramo podvzeti vse ukrepe, da bi tudi razširjen obseg poslovanja posamezne TOZD uresničevali z obstoječim obsegom zaposlenih, z ustreznejšim razporejanjem delavcev, z boljšo organizacijo dela, predvsem pa z občutnim zmanjševanjem režijskih delavcev. Dodatno bomo zaposlovali le v tistih TOZD, kjer je dodatno zaposlovanje v skladu z investicijskimi programi in s sprejetimi načrti zadovoljevanja kadrovskih potreb. Tudi v teh TOZD moramo upoštevati načelo racionalnosti in produktivnega zaposlovanja, kar pomeni, da moramo z zaposlovanjem dosegati tudi premike v kvalifikacijski strukturi zaposlenih.
Letos moramo naša prizadevanja usmeriti tudi v izoblikovanje stalnega sistema izobraževanja vseh delavcev IMV.
Temeljne naloge na področju pridobivanja in razporejanja dohodka
Navedeni problemi in težave usklajevanja vseh opravil pri postavitvi planirane proizvodnje in optimalni izkoriščenosti obstoječih proizvodnih zmogljivosti prav gotovo opredeljujejo pogoje pridobivanja dohodka v
letošnjem letu. Z ozirom na omejenost proizvodnih kapacitet ter ostalih tekočih problemov bo pridobivanje dohodka v letošnjem letu potekalo v izredno zaostrenih pogojih, saj nam predvideno povečanje obsega proizvodnje kljub optimalni izkoriščenosti ne zagotavlja ustvarjanja dohodka, ki bi predstavljal kvalitetnejše premike v obsegu posameznih elementov njegove delitve. Takšna ugotovitev nas usmerja v iskanje vseh možnosti pridobivanja dohodka. Zato gre med prednostne usmeritve poleg prizadevanj za optimalno proizvodnjo in zmanjševanju proizvodnih strokov vključiti tudi prizadevanja za iskanje različnih možnosti pridobivanja in povečanja dohodka s prodajo širšega asortimenta avtomobilov, dodatne opreme itd.
Skupni prihodek, ki ga ustvarimo s prodajo lastnih skupnih proizvodov ali uslug, se deli na TOZD v skladu z osnovami in merili, izračunanih po določilih samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka DO IMV.
Pri delitvi ustvarjenega dohodka moramo skrbeti, da ob nenehni rasti produktivnosti dela ustvarimo:
—	akumulacijo, ki bo omogočala doseganje planiranja ciljev TOZD in skupnih ciljev DO ter izvrševanje vseh prevzetih obveznosti;
—	osebne dohodke, ki bodo morali v letošnjem letu rasti hitreje z ozirom na zaostajanje v republiškem poprečju in poprečju kovinske predelovalne industrije. Osebne dohodke moramo kljub takšni usmeritvi postaviti v odvisnosti od rezultatov poslovanja;
—	sredstva skupne porabe v višini sprejetih obveznosti v samoupravnih sporazumih o temeljih planov družbenih dejavnosti;
—	sredstva skupne porabe za potrebe delavcev TOZD, ki bodo omogočale regresiranje prehrane med delom, zadovoljevanje stanovanjskih potreb v skladu s predvidenimi programi, regresiranje letnih dopustov ter drugih potreb delavcev, povezanih z izobraževanjem in rekreacijo.
Temeljne naloge na področju finančnega poslovanja
V letu 1979 moramo na področju finančnega poslovanja izoblikovati celovit sistem finančnega planiranja ter tekočega spremljanja, ocenjevanja in ukrepanja v celotnem finančnem poslovanju.
Z ustreznejšo organizacijo in vsebinskim izpopolnjevanjem finančnega poslovanja moramo predvsem
zagotoviti večjo urejenost in preglednost celotne porabe in stroškov, ki nastajajo na vseh ravneh. To nas usmerja v izgrajevanje in usposobitev sistema, ki bo zagotovil redno in pregledno izpolnjevanje in kroženje vse nujno potrebne dokumentacije.
V	pridobivanju dohodka moramo zagotoviti takšne odnose, da bo dohodek delavcev sleherne TOZD dejansko odvisen od dela in prispevka te temeljne organizacije k skupno ustvarjenem prihodku.
Zato maramo v letu 1979 na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavljanja skupnega prihodka sprejeti dopolnitve, ki bodo odpravile pomanjkljivosti in prispevale k povezanosti dohodka z dejanskim prispevkom in stimulirale zmanjševanje proizvodnih stroškov.
V	finančnem poslovanju moramo v letu 1979 posebno pozornost posvetiti skrbi za zmanjševanje stroškov in smotrno uporabo sredstev. Zato je potrebno, da sleherna TOZD in služba DS SS ob sprejemu plana sprejme tudi program varčevanja in smotrne uporabe sredstev.
Da bi obdržali realno vrednost osnovnih sredstev, s katerimi gospodarimo, moramo v letu 1979 obračunati amortizacijo po stopnjah, ki ustrezajo intenziteti uporabe.
Drobni inventar z rokom trajanja do enega leta in vrednostjo do 3.000 din se ob izdaji v uporabo odpiše 100% na stroškovno mesto. Ostali drobni inventar pa se odpisuje po proporcionalni letni stopnji 20 %, razen v Tovarni avtomobilov, kjer imamo zaradi velike vrednosti in trošenja v odvisnosti od fizičnega obsega proizvodnje funkcionalni odpis.
Temeljne naloge na področju razvoja delovnih in življenjih razmer delavcev
Čeprav nam dosedanja usmeijenost in obstoječe stanje narekuje posebno skrbno obravnavo in razreševale celotnega področja delovnih in življenskih razmer, si moramo prizadevati za uveljavljanje načela, da je le boljše delo podlaga za izboljšanje življenskih in delovnih razmer ter višji družbeni standard vseh delovnih ljudi.
Odvisnost razvoja in izboljšanje delovnih in življenskih razmer o doseženi produktivnosti in z njo povezane ekonomske razvitosti nam narekuje, da svoje programe izboljševanja delovnih in življenjskih razmer oblikujemo predvsem v tesni povezanosti z doseganjem boljših rezultatov in povečevanjem produktivnosti dela. Zato moramo v leu 1979 vsa naša prizadevanja usmeriti v hitrejšo rast družbenega standarda od osebnega standarda, kar pomeni, da bomo morali vso pozornost posvečati izboljševanju družbene prehrane, varstva pri delu, zdravstvenega varstva, počitniške dejavnosti, nadaljevanju intenzivne stanovanjske
(Nadaljevanje na 15. str.)
Člani posebne delovne skupine CK ZKJ so si z zanimanjem ogledali potek proizvodnje v tovarni avtomobilov.
(Nadaljevanje s 14 #r.) gradnje, razširjanju vseh oblik športne, kulturne in rekreacijske dejavnosti naših delavcev, itd.
V skladu z usposabljanjem prostorskih kapacitet moramo tudi skrbeti za zagotavljanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer. To je posebno
primerna usmeritev, saj izvajamo letos vrsto investicij in pripravljamo programe izboljševanja teh razmer v vseh ostalih TOZD.
Izboljšati moramo tudi pogoje kulturnega in dostojnega prevoza na delo z organizacijo sodobnejšega in modernejšega prevoznega parka.
Temeljne naloge na področju utrjevanja samoupravljanja
Tudi v letu 1979 moramo usmeriti naša prizadevanja v nadaljnje utrjevanje in krepitev družbeno ekonomskega položaja delavcev in njihove samoupravne organiziranosti v TOZD kot osnovne oblike zdru-
ženega dela, v kateri uresničujejo svoje neodtujljive pravice. Hkrati s krepitvijo samoupravnega položaja in odločanja v TOZD pa moramo izgrajevati in dopolnjevati vse oblike skupnega dela in skupnega poslovanja vseh TOZD, združenih v DO IMV. Skupno poslovanje ter tesna medsebojna delovna in dohodkovna povezanost TOZD v okviru DO zahteva in narekuje samoupravno in dogovorno obnašanje in ravnanje vseh dejavnikov. Nespoštovanje dogovorjenih in opredeljenih dogovorov vsekakor vodi do zaostrovanj in konfliktov, kar vpliva na normalni potek poslovanja.
Zato bo potrebno naša prizadevanja v letu 1979 usmeriti v oblikovanje takšnih medsebojnih odnosov, ki bodo zagotavljali nadalnje utrjevanje vloge TOZD in vseh oblik njenega povezovanja in združevanja.
Letos moramo izpopolniti tudi vse oblike delovanja našega delegatskega sistema. Našo aktivnost moramo usmeriti tudi v posodabljanje vseh načinov in oblik medsebojnega samoupravnega obveščanja, kar bo prispevalo k boljši, celovitejši, sprotni in razumljivi informiranosti naših delavcev.
Delo na gradbišču vidno napreduje. Prva dva bloka bosta „pod streho41 že junija. Vsi seveda nestrpno pričakujemo, da bo gradnji na Zibertovem hribu vreme letos naklonjeno, da bodo gradbinci sproti uresničevali vse načrte in da naši delavci čimprej pridejo do prepotrebnih stanovanj.
Obiskali smo Žibertov hrib
Vsi z nestrpnostjo pričakujemo, kdaj bodo končani prvi bloki na Zibertovem hribu in kdaj bodo srečni lastniki dobili ključe od novih, sodobnih stanovanj. Prav s tem namenom, da vas seznanimo kako gradnja napreduje, smo obiskali gradbišče, kjer nas je prijazno spre-
jel tov. Tone Avsec, vodja gradbišča.
Povedal nam je, da gradnja poteka neovirano, le zima in deževje sta jim nekoliko nagajala, kar pa ne bo vpihalo na to, kdaj bodo prvi bloki vseljivi. Kot smo vas že v eni prejšnjih številk našega glasila obvestili, sestavljajo kompleks bloki tipa B, kjer je 7 stanovanj: engarso-njera, dve dvosobna in štiri sobna stanovanja, in bloki tipa A, kjer sta dve garsonjeri, dve dvosobni stanovanji in eno trisobno. V stanovanjskem kompleksu so predvidena otroška igrišča, zelenice z nasadi, parkirni prostor, kotlarna s toplovodom in zaklonišče za 200 oseb.
Stanje na gradbišču je sedaj močno zagnano. Tu vlada razgibano delovno vzdušje, saj naj bi bila in kot trdijo, tudi bosta prva dva bloka tipa B (B! + B2) pod streho že junija, druga dva bloka tipa B (B3 + B4) sta narejena do druge plošče, bloki tipa A pa bodo imeli do 25. maja končano prvo ploščo. Tako lahko pričakujemo in kot so nam povedali na gradbišču, bo prvi del kompleksa dokončan v jeseni.
Upamo, da gradbincem lahko zaupamo in da bodo prvi srečneži res takrat dobili nova stanovanja.
1 LEOKORELC:
i
RAZNI VICI 0, OB, PRI, NA,
V PRIKOLICI
— Zdaj vidita, kako je bilo dobro, da sem napravil spisek vsega, kar potrebujemo za bivanje v prikolici.
— Očka, ali prikolice nisi imel na spisku ...?

BREZ BESED
— No, ali nisem imel prav, ko sem ti rekel, da v kampu ne potrebuješ televizorja?
Kdor turist Je kot se Siko, se požvižga na hotel, tudi šotor ga ne mika, ne gostilna, ne motel.
Na kolesih dom si zrihta, da svoboden kakor ptič z njim pobegne kot nevihta, kamor vleče ga hudič.
Tam ustavi se za teden, za cel mesec ali dva, če je kraj zares kaj vreden, da spoznati ga velja.
Potlej pa spet v druge kraje, vsako leto kam drugam, k morju, kajpak, še najraje, da ni človek čisto sam.
Takle domek na kolesih je seve PRIKOLICA!, v njej si kakor v nebesih, če je raj -okolica.
Ima pa tudi svoje muhe: skrb zahteva od ljudi, pa zato ni za lenuhe, ki jim delo ne diši.
Pa na cesti se obnaša bolj po svoje na cik-cak, včasih jo precej zanaša, če je burja, je sploh vragi Ampak to se ji oprošča, saj nam
za oddih skrbi -boljša je kot vsaka tašča, kajti sploh -ne govoril
OSAT
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUllilUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlIflllillllllllllllillllllllllllllllllllg

1
PRIKOLICA ZA PRIKOLICO
NAZAJ K NARAVI

I		fpOŽORl) ML h	-}	'-J)
ii mFI—m			f&m	
BREZ BESED


fcjforh
/(SKD
— Jože!!!
VESELO SREČANJE
Pavliha na obisku v IM V