Tečaj XXXVIII.
spodarske
j
obrtniške
narodne
Izhajaio vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold.; pošiljane
po pošti pa za eelo leto
4 gold.
60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
Ljubljani v sredo 22. septembra 188


Obseg: Vinorejcem na Dolenjskem!
Zimska grahoršica.
Kako naj bi ljudska šola pomagala povzdigi kmetijstva
(Dalje.) mena?
Da krompir ne gnjije
Delitev premij v Kranj i in v Ljubljani.
Ali je barometer prerok vre-
Slovensko slovstvo. (TisoČ in ena noč.)
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
Vinorejcem na Dolenjskem!
Gospod Anton Ogulin v Novomestu, podpredsednik podružnice kmetijske, je centralnemu odboru poslal sledeče poročilo :
„Začetkom meseca septembra je v vseh vinogradih okolice novomeške začelo perje trtam naglom a venéti in odpadati. Natančna preiskava je razodela na perji, lesu in celó na grozdnih pecljih neko glivo, katere troši so se pri letošnjem vednern deževji tako hitro raz-širili, da so vinogradi kar gôli postali. In to prikazeu vidimo skoro na vseh trtnih sortah. Nova ni ta boiezen, al s tako silo se ni nikdar poprej prikazala. Nekako podobna je sicer paležu, a navadui palež vendar ni, ki se uže meseca aprila, maja in junija prikaže. Tudi vsa oblika te bolezni ni taka, kakor pri navadnem paležu, — po mojem mnenji je tako imenovani ,,Clado-sporium Kosleri", vendar sem se do izvedencev vnanjih obrnil, da pravo pozvem. Ker pa ste si navadni palež in pa pričujoča boiezen vendar podobni, zato mislim, da bi vinorejci pravo zadeli, ako bi, za obrambo večje škode, glivasto trsje in perje iz vinogradov odpra-vili in sežgali; jaz bom zraven tega uže zdaj v jeseni trto obřezal, ker se to spomladi večkrat zavoljo neugodnega vremena zakasni, in se je potem bati, da se trosi krog in krog ne zasejejo. Pri paležu se dá ves glivasti le3 iz tre biti, pri sedanjem stanji bolezni pa zato ne, ker bi pri izrezovanji odpadalo tudi grozdje.
Ker nisem vajen, nobene reci pretirati, naj mi vinorejci verjamejo, da tudi te nevarnosti ne pretiram, če rečem, da po skušnjah na Nemškem in Erdeljskem so tudi naši vinogradi v veliki nevarnosti, če vinorejci ne obrnemo vse pozornosti na-nje in kolikor je mogoče vsaki trtni bolezni brž ne pridemo v okom". —
Tako se glasi pismo gosp. Ogulina. Naj ga dolenjski vinorejci in pa podružnice kmetijske na znanje vzamejo in vinorejci v svoji okolici, če v vinogradih kaj bolestnega zapazijo, poducujejo, da z naglo pomočjo se odvrne večja nadloga.
Centralni odbor družbe kmetijske kranjske.
Zimska grahoršica.
Malo je bilo letos zarad prehude zime in suhe spomladi prvega sena in vroči mesec julij tudi ni kaj po-
sebno pospeševal rašči otave. V mnogih krajih je pa silna toča tudi ne malo oškoclovala travnike, tako, da bodo ondot tudi malo otave dobili. Senó kupovati je pač britka stvar za gospodarja, ko bo morda primoran tudi za svojo družino kupovati žita za živež.
Število živine znižati je gospodarju velika škoda, saj le v hlevu ima še zaslombo , kjer dobiva nekoliko dohodkov.	- :'
Skrbni in modri gospodarji so namesti negotove ajde na gosto vsejali turšico za živinsko zeleno krmo, ki tudi posušena in zrezana na slamoreznici je kaj tečna klaja.
Ker pa je za njo čas přešel, naj svetujem kaj druzega času primernega, in prav moje letošnje lastne izkušnje mi daj o priliko, kaj vredno krmensko rastlino gospodarjem priporočati in to je zimsko grahoršico, ki je res vse hvale vredna krmenska rastlina. Ona zgodaj spomladi gospođarja reši iz zadrege, je jako obilna, tečna in živini ljuba piča, katera pri kravah pomnožuje molžo in tudi dobroto mleka.
Seje se grahoršica jeseni, bolje zgodaj kakor: pozno, in kaj dobro jo zadenemo, če uže o mali maši, na priliko, po prosu ali krompirja sejemo , ker se do zime dobro obraste, tako, da tudi hudo zimo pretrpeti more in spomladi jo kmalu kositi moremo , ko je navadno uže sila za senó, zelenja novega pa še ni. Na 1 hektar (1 oralo) zemlje se poseje navadno 1do 2 hektolitra (okoli 2 vaganov) semena, katero je podobno drobnému grahu, pa je sivotemne barve. Za njo preorje se zemlja po navadi in če je ne moremo pognojiti , pa kaj dobro storimo, ako mlado setev polijemo s stanj-šano gnojnico ali tudi sekretnico. Meni se je tako polivanje izvrstno obneslo in bila je grahoršica velika, da jo je bilo veselje videti. Rekel sem, da je dobro sejati jo bolj zgodaj, da zimo bolje pretrpeti more. Kjer je zima miieja, jo lahko tudi še oktobra sejejo. Jaz sem jo sejal, ker poprej nisem mogel semena dobiti, še le teden pred vsemi Sveti, a vendar se je dobro ob-rastla in tudi minula silna zima, kakoršne ni bilo 50 let, je ni vničiia. To mi daje spričevalo, da jo lahko povsod po Slovenskem sejejo, — se ve da jo je v mrz-lejih legah treba zgodaj sejati, v milejih pa tudi pozneje.	:
Ker je ta zelena rastlina precej šibkega stébla, jej nekateri primešavajo '/10 ovsa; jaz nisem tega storil in vendar se je povoljno držala. Kakor vsem sočivnatim rastlinam, tako tudi tej služi gipsanje, katero naj se o deževnem vremenu na mlado setev izvršuje.
301
Aprila meseca se uže pokaže cvetje iu kmalu začne in iste otroke izkazuje, pa vse zastonj.
kazati stročiče kosi.
y
sedaj pa je zadnji Ča3
y
da
se
po-
šolskem zapisniku 23
y
takih otrok, ki so
Jaz
imam v
po
>
po
j
da
Na 1 hektaru se nakosi po 90—100 kvintalov tudi več let stari, pa jih nikdar v šolo ni. Vedno jih
kvintal je 100 kilo) tečne zelene piče.
Tudi ko dozori, je njena slama dobra in seme okraj nemu
iz kazujem, tudi krajni šolski svèt pošilja izpiske c. kr.
šolskemu svetu, al tam
velike redivne vrednosti. En hektoliter tega zrna tehta to spodbuda učitelju
)
kako
pa
vse
zaspi
Ni
nosti? !
naj
spolnuje svoje dolž-
}
da
Je
in namesto s
80 kilogramov.
Izkušnje in znanstvene preiskave spričujejo grahoršično zrnje jako pripravno za pitavno živino, go- letom, vejo in svinjsko in da je tečnejša od ovsa in celó konj- ostanejo
Tako minejo otrokom po 3 šolska leta domá;
ali
vsaj
letom pridejo v šolo z 10 z 12. letom, pa tudi uže poprej, pa zopet iz-
mogoče, da bi se v tem kratkem času
Je
skega boba.
Ako se zrnje živini poklada, mora biti kuhano ali
kaj zdatnega naučili? Res, da ima pravico učitelj takim učencem , ki se niso dobro naučili brati, pisati in
pa
zmleto.
Ker
Je
tedaj grahoršica zimska tečna pa računati, odreci izpustnico, ter da so dolžni tudi čez 12.
zgodnja krmenska rastlina, katera jeseni vsejana
y
go-
leto v šolo hoditi ; ali kdo se pa briga za izpustnico,
šolo
tovo spomladi do turšične setve njivo sprazni, tako da še manj pa za to, če mu pravim, lahko sejemo po njej še turšico ali krmensko peso itd., hoditi.
da
mora se v
vredna je, da bi se je naši gospodarji poprijeli
i
kajti
Tako so šolske postave samo zavoljo organov
zagotovljeni smejo biti, da bodo ž njo zdatno pomogli imajo paziti na njihovo izpeljavo, mrtve
Fr. POVŠČ. Knîrvo wo m'o f
y
î
nihče
se ne
svoji zivmoreji
briga
Kako naj bi ljudska sola pomagala povzdigi
kmetijstva.
(Dalje in konec.)
i
Najkrajši pot, povzdigniti kmetijstvo, bi bil, ko bi bilo mogoče, poduČevati odraščene ljudi obojega spôla
za nje
Vrediti je treba tedaj najprej obiskovanje sole v smislu deželne postave, Če hoćemo, da pride naše ljud-
do boljega materijalnega stanja. — Ce bodo otroci redno obiskovali vsakdanjo šolo in se ne bo šolski Čas brez vse koristi tratil v pri-
6tvo do bolje omike, in po njej
učenje šoli
nemscine, potem
se le bo mogoče v ponavljavni
>
katera se pa mora vsa preustrojiti, res za prospeh
storiti. Ker je naše ljudstvo
kmetijstva kaj zdatnega
ter jiVi pripraviti do tega
y
y
da bi to, kar bi čuli
in koristnega, tudi na svojih posestvih vsaj v majhni
v veliki večini kmetijskega stanu, naj bi se tedaj tudi novega posebno za ta stan olikovalo. Zato nam je pa pred
men skušalí, ker le to, kar člověk sam skusi, mu tudi v glavi ostane. Al ker so odraščeni ljudje po navadi
se
remogočni ali zavoljo nevednosti pretrmasti
y
da bi
drugim treba za ponavljavno šolo posebnega kmetijskega berila , kakor jih imajo drugod; tako naj bi bili tudi računi in spisne vaje vredjene z ozirom na kmetijstvo.

učili, ali če so se učili, da bi to tudi poskusili, zato se po tem poti ni nadjati priti do zaželenege smotra.
Imel sem priliko, lánsko jesen poslušati predavanja
Drugo
>
kar je za kmetijski nauk vsaki šoli silno
potrebno, je dovolj velik, dobro vravnan vrt. Vse besede v šoli so bob v steno, če nima učitelj prilike, to,
Dol enče va
?
videi
sem
>
sledili njegovim gladkim besedám
kako pazno so poslušalci
kar uči
y
tako

da kdor bi
skušnje ne imel, bi bil rekel: ti ljudje bodo precej
pri-
hodnje leto vse storili, kar so zdaj slišali. A kako malo se je še storilo ! Skozi eno uho noter, skozi drugo pa
tudi djansko poočitovati. Nikakor pa ne sme biti zadovoljen s pednem zemlje v kakem senčnem, močvirnem ali sploh nerodovitnem kraji, kamor občine
prerade šolske vrte vtikujejo; s tem pa pokažejo, da o šolskem vrtu še pojma nimajo
ven.
Ravno tisti
y
ki
SO
najbolj
o
slušali, ter trdne
sklepe dělali, da bodo to in ono poskusili, se ne ga-
nejo, in dolenjska vinoreja bo ostala, kakoršna je, če se vlada in kmetijska družba ne boste poprijeli izdatnejih pripomočkov.
Po daljem, pa bolj gotovem potu se bo prišlo do splošnega zboljšanja našega kmetijskega gospodarstva, če se ves nauk v ljudski šoli tako vredi, da bo prava podlaga kmetijskemu poduku, ter Če se s eda nje ponavljavne šole pre stroj ij o v kmetijske na-
šolskem vrtu bi moralo biti dovolj prostora za razne poskušnje, če tudi v malem. Kmeta ni lahko pri-
praviti
y
da
sam kaj poskusil, o čemer ni prepričan
f
da
se
to ali
da se mu bo dobro sponesio; če pa vidi ono kakemu drugemu sponaša, potem pa rad tudi on poskusi. Kolikokrat se po časopisih priporoča ta ali
ceiem okraji ga
oni
sadež
pa
v celi občini, dostikrat v
predovalne šole.
Al če hoćemo imeti napredo-
valnih šol, morajo otroci iz ljudske šole uže prinesti potrebne vednosti, na katerih podlagi bo mogoče res tudi dalje zida*i in v kmetijstvu napredovati. Treba je, da se otroci strogo držé k temu, da obiskujejo redno vsakdanjo, in potem tudi ponavljavno šolo redno.
ni gospodarja, ki bi se mu vredno zdelo poskusiti, ali je na tem kaj ali nič. Skrb za to naj bi prevzela šola.
šolskem vrtu bi moral biti tudi prostor za razne poljedelstvu škodljive rastline, da se jih mladina
zatreti, ali vsaj se jih varovati. Prav bi bilo tudi, da bi vsaj po en grm, naših domaćih grmov, in po eno gozdno drevo bilo na
V f
UCl
spoznavatí, in zve sredstva, kako jih
*
Z misli, ki jih pricujoči článek razodeva o kmetijskih napredovalnih šolah, se je popolno ujemal zbor Dolnje Av-
Dokler bomo imeli šolske postave, ki zadevajo ob- strijskih učiteljev na Dunaji prve dni tega meseca. Okrajoi
ali k večemu pri učitelj- nadzornik ljudskih šol gosp. Wagenhiitter, ki se je sam pre-
iskovanje šole, le na papirji
skih konferencah
v
ustih ,
daiu iwuA^i ^u^cijj , io v uotiu , — dokler bodo gospodje pričal o jako ugodnem uspehu tacih šol na Wurtemberškem, šolski nadzorniki vzrok, da otroci šolo neredno obisku- je predlagat zboru sledečo resolucijo, katera je bila soglasno
jejo, iskali le v učitelju, ne pa tam, kjer je, namreč v po obširni debati spreieta: 1. Kmetijska napredovalna šola je nemarnosti krajnih in žalibog tudi c. kr. okrajnih šol- živa potreba našega časa, v pripomoć napredku kmetijstva
skih svetov, tako dolgo ne bomo prišli s šolo na bolje.
Kaj pomaga, če učitelj še natančneje zaznamuje za
pri kmetih.
2. Ta nauk naj je po potrebi eno ali dvele-
ten ter naj se začne, ko je mládenec ljudsko šolo dovršil.
mude, če redno vsakih 14 dni naredi in izročí kraj- 3. Šola naj praviloma traja od vseh svetih do konca meseca nemu šolskemu svetu izpisek zamud, če pa ta izpiska sušca in to vsak teden uajmanj skozi 4 ure, poleti naj se
—---------------— —— , f« «"
c. k. okrajnemu šolskemu svetu ali ne pošlje
y
ali
pa
učenci vadfjo kmetijstva praktično.
4. Šolske oblasti naj
vse nemarneže opraviči, samo, da nima z ljudmi nika- bi delale na to, da se koiikor mogoče veliko tacih napredo-
^	^ __ _ _ ^ _ 1 _	f O _ 1_ ^ __ _____ 1 9 j _	V # j 1 •	1	1 a	v tt «	m m m 1 ft v «	i	i •	.	• •	T^» l
koršnega posla. Tako se
zgodi, da
učitelj celo leto ene valnih kmetijskih soi v deželi ustanovi.
Vred.
305
šolskem vrtu. Na nobenem šolskem vrtu tudi ne sme
manjkati čebelnjaka, in šolske gosposke bi morale na to paziti, da bi se učitelj tudi z novo čebelorejo ukvar-jal. Nikakor se mi ne zdi dovolj , če v Šolskem vrtu stoji par stotin mladih drevesec , in to brez znamenj. Šolski vrt moral bi biti tudi občinska drevesnica, vrav-nana po najboljih pravilih, iz katere bi občani dobivali ali zastonj, ali za malo odškodnino sadno drevje. Oe hoćemo, da se bo kdaj vsaj po Dolenjskem silno zane-marjena sadjereja zboljšala, treba bo tako pričeti. Tudi za trtorejo, to je, trte rediti iz ključev, moral bi biti potreben prostor, tako bi se sčasoma zatrla slaba plemena trt po naših nogradih in nadomestila z boljimi. Ali vinogradnik moral bi jih dobiti zastonj in to mnogo, drugače ne bo šio.
Je li mogoče to vse izpeljati na 50 ali znabiti 100 štirjaških metrih? In vendar koliko je šol po krajih, ki bi morali biti drugim v zgled, ki še tako malega kosca zemlje za šolski vrt nimajo !
Kakor je potreben za poduk v kmetijstvu prostom šolski vrt, tako potrebno bi bilo tudi, da bi učitelj imel priliko, vsaj po eno živinče rediti. Koliko vpljiva ima
lepi izgled modrega gospodarja (in tak bi moral učitelj biti) do kmeta, posebno gledé živinoreje, spravljenje in rabljenje gnoja iz hleva, napravljanje mešanca, sem uže imel mnogokrat priliko prepričati se.
Kar beseda ne zamore storiti, stori zgled lahko. Solske oblasti bi se morale za poduk v kmetijstvu posebno zanimati; gledati bi morale posebno na to, kako in koliko veselja imajo učitelji do tega poduka. Nikakor bi ne smelo biti učitelju na voljo dano, ali se hoče s kmetijskim podukom ali pa s katero kmetijskih strok ukvarjati. Kaj pomaga, če je učitelj še tako vnet za kmetijstvo sploh , ali postavim za čebelorejo ali sadje-rejo, ko se pa primeri, da odide drugam, pa dobi šola učitelja, ki mu je to vse, kar je njegov prednik délai, sama oslarija, sama bedarija, za katero se on niti ne zmeni. Večkrat se primeri, da taki visokoučeni ljudski učitelji rajši tičnike delajo, po gostilnah posedajo, ko da bi si čas kratili s čebelorejo, ter ljudstvo vnemali za-njo. Nekateri pa mislijo, da bi se onečastili, če bi se pecali s tako nizkim poslom, ko bi včasi celó za matiko ali lopato přijeli. Kdor se tega boji, ni pravi ljudski učitelj, on še dober najemnik ni.
Učitelji! v naših rokah je sreča in blagostanje naroda, delajmo, učimo vselej in o vsaki priliki; ne bojmo se pa tudi povedati resnice tako kakor je, če tuđi ona ni vsakemu ušesu priležna. Kdor le to govori, kar se drugim dopade, kdor lastnega mišljenja nima, ali pa se boji z odkrito besedo na dan, je raevža, in ne zasluži zaupanja, tem manj spoštovanja od naroda.	»
Ljudski učitelj.
Gospodarske skušnje.
Da krompir ne gnjije.
Zarad letošnjega obilnega deževja se pogostoma glišijo pritožbe, da krompir gnjije. Zabraniti daljšo gnji-lobo svetuje se ta pripomoček, ki ni drag:
Iz zemlje izkopani krompir — zdravi in bolni — naj se položí v vodo, kateri je bilo malo klorovega apna pridejano ("na 100 delov vode 1 del klorovega apna); v tej vodi naj leži pol ure. Potem se položi v vodo, v kateri je bila v enaki razmeri soda raztop-Ijena. Po vsem tem se krompir v čisti vodi umije in na zraku posuši. Brez nevarnosti, da bi krompir še dalje gnjil, se spravi potem na pod ali v klet. P o 1
kilo sode zađostuje za 250 kilo krompirja.
„Kárnt. Volksst."
Delitev premij za konje v Kranji in v Ljubljani.
V	Kranji je bila delitev 9. dne t. m. Premije in
svetinje so dobili: a)zakobilezžebeti: 1. Marija
Kuralt iz Mengša 40 gld., 2. — Martin Simenc iz Češ-njice 25 gold., — 6. Miha Begelj iz Dvorja 20 gld., — 4. Anton Mežnare iz Kranja 15 gold., — 5. France
Stroj iz Dvorske Vasi sreberno svetinjo, — 6. Janez Jeran iz Zaloga, in pa 7. Matevž Golob iz Šenčurja
bronasti svetinji ; — b) za mlade obrejene kobile:
1. Janez Brejc iz Nove Vasi 30 gold., — 2. Jože Gra-šič iz Golnika 20 gold., — 3. Janez Molj iz Vogelj 15 gold., — 4. Junj Skok iz Pristave, in pa 5. Janez
Repic iz Podreč sreberni svetinji; — c) za žebice:
1.	Jurij Krašovec iz Smartna 15 gold., — 2. France Hafner iz Dorfarjev 10 gold., — 3. Janez Eržen iz Gornjega Bitnja sreberno svetinjo, — 4. Janez Kalan iz Spodnjega Bitnja, in pa 5. Jaka Jesihar iz Stude bronasti svetinji.
V	Ljubljani bila je pa delitev premij 15. dne
t. m. Premije in svetinje so dobili: a) za kobile z žebe ti: 1. Pavel Kušar iz Sinje Gorice 40 gold., —
2.	France Sever, c. k. major v Ljubljani 25 gold., katerih pa ni hotel sprejeti, přepustivši jih drugim konkurentom , le priznanico si je izprosil, — 3. Jožef grof Auersperg iz Iga 20 gold., katerih tudi ni hotel sprejeti, přepustivši jih drugim konkurentom, le priznanico si je izprosil, — 4. Jernej Oražen iz Vnanje Gorice
25 gold., — 5. Matevž Smuk iz Bevk 20 gold., — 6.
Friderik Seunig iz Ljubljane sreberno svetinjo , — 7. Jožef Tomek iz Kakovnika in Jakob Remžkar iz Velike Ligonje pa bronasti svetinji; — b) za mlade kobile: 1. Matija Oven iz Podsmreke 30 gold., — 2. Anton Kotar iz Podsmreke 20 gold., — 3. France Gre-gurka iz Sinje Gorice 15 gold.; — c) za žebice: 1. Luka Jerala iz Samotorc 15 gold., — 2. Adolf Galle
iz Siške sreberno svetinjo.
Staravoznanskc sivari.
Ali je barometer prerok vremena?
Barometer ima prav za prav namen, kazati pri-tisek ali tlak zraka, zato ga rabijo tudi v to , da ž njim višave gorá merijo. imenuje se zato tudi zra-komer. Vendar je tudi resnica, da po pravici veljá za preroka vremenskega in sicer zato, ker pritisek zraka takrat, ko ima vlažno ali suho vreme nastopiti, je manjši
I •	v • •
ali vecji.
Dr. R. je v časniku „Fundgrube" naznanil o tej zadevi nekatera pravila, po skušnjah potrjena, katera nam kažejo, kako se imamo pri ogledovanji barometra vesti, da uganemo, kakošno vreme srnemo pričakovati.
Nadejamo se pa, da s to objavo vstrežemo marsika-
teremu.
Pred vsem je treba vedeti, da barometer nikoli prav ne kaže, kedar ob enem dve sapi vlečete: ena v višavi, druga nižje doli blizo zemlje. Tako, če na priliko dva vetrova pihata, eden oď severa v spodnjih plastih podnebnega zraka, eden pa od juga v zgornjih plastih , utegne barometer prav nizko stati, pa vendar ne dežuje, — narobe pa utegne barometer visoko stati in vendar gre dež, če veter v spodnjih plastih piha od juga, v zgornjih pa od severa.
Zmerom je treba to vedeti, da tudi takrat, kedar dežuje, barometer pri vetru od severa navadno visoko stoji. Zato navadno tudi barometer ne bode poprej padel, dokler se veter na jug ne obrne.
306 _
Ce pozimi veter od vzhoda ali jugo-vzhoda piše, barometer navadno prav visoko stoji, in če na tej visini ostane in se veter ne spremeni, se sme mrzlo vreme dali časa pričakovati.
Ce huda ura od zahoda žuga , pade barometer prav niz ko; če pa o hudi uri še bolj pade, sme se velik vihar in ploha pričakovati.
Ce se med hudo uro ali silnem dežji barometer zopet vzdiguje, je to znamenje, da kmalu nastopi lepo vreme.
Ce o lepem vremenu barometer polagoma pada, pa se nam vendar zdi, da vreme dalj časa lepo ostane, ne dajmo se motiti, kajti verjetno je, da bode ob kratkem veliko dežja, in če veter od jugozahoda piše, da pride blisk in grom ali pa vihar.
O veliki vročini naznanja barometer, če pada, grom in hudo uro od daljec, — če pa pada zeló hitro , je huda^ura blizo.
Ce pozimi veter od zahoda piše, in o tem zmr-zuje, naznanja padanje barometra skoro zmerom sneg.
Ce ob dežji barometer še zmerom bolj pada, pomeni to stanoviten dež, ki ne bode prej nehal, dokler se vejer ne spremeni.
Ce ob lepem vremenu barometer zmerom višje stopa, ostane vreme tako dolgo, dokler se veter drugače
ne zasuče.
Ce pozimi veter od vzhoda ^piše, naznanja to mraz, če se barometer vzdiguje. Ce se čedalje bolj vzdiguje, kaže to čedalje večji mraz; če pa pade, ne bodejnraz dolgo trajal, ampak kmalu pade sneg.
Ce se barometer o veliki vročini vzdiguje ali svojega visocega stanja ne spremeni, potem po vročini ne pride ne huda ura ne dež, — če pa nasproti pada, je pričakovati slabo vreme.
Ce julija meseca se barometer nekoliko vzdiguje in ni veliko vetra, takrat naj se kmetovalci podvizajo, svoje poljske pridelke spraviti domu , kajti če potem veter nastopi, prignal bo oblakov in deževalo bo kmalu. Tega bi se le tedaj ne bilo bati, ce veter iz vzhoda piše in sapa nekoliko mrzleja postaja.
Ce se barometer hitro, večkrat in zeló spre-minja, je to znamenje nestanovitega vremena, — če se barometer počasi pa neprenehoma spreminja, potem ostane tisto vreme stanovitno, katero je takrat.
Če se barometer ponoći vzdiguje, a ne podnevi, je to^gotovo znamenje lepega vremena.
Ce termometer (gorkomer) nobene spremembe ne kaže, barometer pa pade, je to znamenje dežja.
Ce barometer, pa tudi termometer ob enem precej padeta, je to znamenje velicega dežja; če se pa ob enem precej vzdigneta, je to zuamenje lepega vremena.
Slovensko slovstvo.
* Tisoc in ena noc. Pravljice iz jutrovih dežel, s podobami. Za slovensko ljudstvo priredil L. Hader-iap. Tiskal in založil J. Krajec v Novomestu.
Pod tem naslovom přišel je ravnokar na svitlo 1. zvezek onih zanimivih pravljic, katere so uže skoro v
vseh evropskih jezikih in še celó v več sprevodih prišle na svitlo. Ne dvomimo, da bode tudi slovensko ljudstvo z veseljem po njih seglo , in to tem več, ker je cena ličnim knjižicam nizka (snopič 64 strani s podobo), veljá le 20 kr., in jih gosp. Haderlap posloveniti hoče prav po domače (le ne preveč po domače, da slovnica slovenska škode ne trpí!) ter izpustiti vse spodtikljive stvari tako, da se knjiga tudi mladini brez nravne škode lahko v roke dá. Vsaki mesec izšla bosta dva snopića. Naročila sprajema J. Krajec v
Novomestu, pa tudi vsaka bukvama. — Naj temu na-znanilu dodamo še to, kar v priporočilo tega zabavne^a delà gosp. izdatelj sam piše tako le : „Lepota pravljic ali historij iz jutrovih dežel, ki so zvezane v bukvah ,,tisoc in ena noc", znana je celemu svetu. Ko so se iz vzhoda prenesle na francoska tla, začudil se je ves zapad divni fantaziji Orientalcev. ,,Tisoc in ena noč" je eden najlepših zakladov občesvetne literature. Podati to delo tudi slovenskemu ljudstvu, me je toliko bolj volja, ker poznam vnetost Slovencev za čudovite pripovesti. Nekatere naših narodnih pravljic so tem ju-trovim zeló podobne; a ni čudo, saj tudi mi izviramo iz Indije , in prav tam je iskati izvora tem pravljicam v ,,tisoc in ena noč" , katere se sicer navadno pripisu-jejo Arabcem ; pa več ko verjetno je, da so v Arabijo prišle iz Indije , staroslavné matere evropskih narodov. Ne dvomim, da bodem s tem delom vstregel vsem Slovencem, in da bodo posebno v dolgih zimskih večerih stari in mladi radi poslušati te pravljice. Prosim tedaj vse prijatelje slovenske literature, naj me z obilnim na-ročevanjem podpirajo, in občinstvo na to delo opozo-rujejo".
* V tiskarni g. Krajça je ravnokar tudi na svitlo přišel 2. zvezek Krištof Smidovih spisov: Jozafat, poslovenil P. Florentin Hrovat. Cena 30 krajc.
Mnogovrstne novice.
*	Lepo jesen nam prerokujejo nekateri kmetovalci po tem, da je letos prav veliko os in da ose svoja osišča na posestev v zemljo nanašajo. Pravijo, da je to prav gotovo znamenje lepe jeseni. Ce je le res?
*	SveŽega mesá pride na Dunaj po železnici prav obilo iz Galicije. Da se meso svežo ohrani in iz dežele izvoževati more v druge dežele, je znajdba najno-vejšega časa špekulativnih Amerikancev.
* Muha je v vasi Zwergen na Nemškem prve dni tega mesca pičila 15 let staro deklico v srednji prstleve roke. Roka jej je nagloma hudo otekla, a nihče se ni nadejal, da revico caka grozna smrt. Na pomoč pokli-cani zdravnik je pravo uganil, ko je rekel, da je muha poprej na kaki mrhi sedela, ki je za vrane nem prisad om poginila, in oni strup vcepila nesrečni deklici. — Žalibog, da se take nesreče primerijo pogostoma !
Nasi dopisi.	, ['M
V Gorici 19. sept. — Dne 1. t. m. sta bila slovesno
umeščena v naši prvostolnici novi prošt, mons. dr. Ev-genij Karol Valus si, in prijatel njegov mons. dr. Alojzij Mat. Zorn, prava duhovska korenjaka v naši nadškofiji. 8. septembra je imel prošt Valussi prvo pontifikalno mašo. Njegovo povišanje se v ,,Eco del Litorale" jedernato popeva. Mons. Zorn je prevzel ve-
levažno službo nadškofijskega šolskega nadzornika za veronauk v ljudskih šolah, ostane pa tudi še na dalje ravnatelj bogoslovskega semenišča. — Dne 6. t. m. je imela biti seja deželnega šolskega sveta, ali, ker je manjkalo menda 4 svétnikov, pobrali so tržaški gospodje šila in kopita in šli domů. — Naši meščani vseh vrst so čedalje bolj razdraženi zarad novega pogrebnega reda*) in sosebno zarad tega, da někdo" pri municipiji neke §§. svojevoljno razlaga in pri-občuje iavrševalne ukaze, ki po stari policijski palici
*) Novo pokopališče goriško, o katerem se je skoz par let toliko pisalo in govorilo, je od 30. avgusta t. 1. blagoslovljeno in od 1. septembra mrličem odprto.
4 à &	J
SOI _
dišé. Da ne bi smeli pogrebci (od cerkve naprej) pes iti za mrtvaškioi vozom do pred mesta ali do po-kopališća — kakor jim je všeÓ — in da se ima z mr-ličem zunaj mesta teči, — to dvoje ne gre v glavo našim ljudem. „Bodo se uže navadili" — pravi „on" (ta „on" pa ni župan). Znabiti, d* se navadijo ali rah-ločutnost in pobožnost se z novo naredbo ne goji. Včeraj so ljudi po cerkvah opominjali in krotili, da naj se magistratnim zapovedim ne vstavljajo se silo, ampak da naj raji prosijo prenaredeb. — Do včeraj (v 18 dneh) je bilo uže 40 mrličev na novem pokopališči pokopanih. — Dva tukajšnja viša duhovnika sta obhajala včeraj zlato mašo: prvostolne cerkve kanonik mons. Jož. Tuni v svojem rojstnem kraji, v Morar-u (v La-hih), in nunski spovednik apostolski protonotar mons.
Jož. Grusovin pri Uršulinaricah v Gorici. — Go3p. Franc grof Coronini je izročil društvu goriških gospá 100 gold, kot volilo rajnc. svojega očeta. — Dne 3. oktobra t. 1. bode na Rójicah blagoslavljanje zastave našega veteranskega društva. Pripravljalo se velike reči.
Iz CelOVCa 20. septembra. — Zanimalo bo čitatelje
„Novic" zvedeti, da se je naš neumorni rodoljub gosp. prof. Einspieler potrudil na podlagi letošnjega diecezan-skega šematizma prešteti Nemce in Slovence, ki bivajo v 34 dekanijah na Koroškem. Nekatoličanov ni vzel v poštev. Število unih in teh objavil je v zadnjem listu „Kárntner Volksst." Naštel je čistih Nemcev
201.029, čistih Slovencev pa 110.414, zraven teh pa
ni prezrl onih dekanij , v katerih skupaj bivajo Slovenci in Nemci ter je take mešanice naštel 20.950
glav. Tem številkam dodal je gospod profesor sledeče opazke: Mesto Celovec sem vzel za zgolj nemško, Čeravno je cerkev pri slovenski pridigi najbolj polna; tako so tudi Beljak, Potablo, Malboret, Trbiž, Mozirje in drugi mejni kraji med zgolj nemške kraje šteti, čeravno prav veliko poslov in rokodelskih delavcev, pa tudi posestnikov in mojstrov slovenske narodnosti ondi biva. O mešanih krajih piše: Naj tudi izmed Slovencev mnogi jezik nemški lomijo, nekateri morebiti celó prav dobro nemški govorijo, je vendar njihov materni jezik slovenski, vsaj noben pameten člověk misliti ne more, da si bode kaka farna občina božjo besedo v tujem jeziku pridigovati dala. — Očitno je po tem nadrobnem izkazku, da nas je Slovencev vendar kaj na Koroškem , a vlada, in tudi sedanja pod ministerstvom Taaffe-ovem, prezira popolno našo narodno ravnopravnost. Slovenci so povsod pohlevne duše, mi Slovenci na Koroškem pa smo še posebno pohlevni, za to pa bi se ne smela nam krivica goditi, vsaj nas ne prezirajo, kedar pobirajo davek inje treba vojakov. Vem, da naši rodoljubi premalo se glasijo, da ni nikjer pravega narodnega središča, al to ne bi smelo povod biti temu, da nas na steno pritiskajo. Kako srečni bi bili mi koroski Slovenci, ko bi c. k. deželnega predsednika dobili, kakor je vaš kranjski gosp. Winkler, da bi po njegovem prizadevanji dosegli pravice, ki vsem narodom po ustavi gredó! Mi Slovenci nikakor ne zahtevamo, da bi se našim Nemcem le najmanjša krivica godila, — ne, ne! al to želimo, in to zahtevati smemo, da tudi mi koroŠki Slovenci dobimo, kar nam v šoli in uradih gré po pravilu ravnopravnosti.
Iz Ormožke okolice 15. sept. — Malo naše mestice
doživelo je 8. dne t. m. svečanost, ki bode z neginlji-vimi pismenkami na veke zapisana ostala v listinah jugoslovanskih, — jugoslovanskih pravim, kajti Stanka Vraza, kateremu je veljala ona svečanost, imajo Slovenci in Hrvatje za svojega in pri tej svečanosti so zopet Hrvati s Slovenci obhajali srdačno pobratimstvo. „Novice" so v svojem 34. listu objavile
namen ove svečanosti; danes lahko rečejo, da se je ve-lečastno izvršila, kajti vdeležilo se je sedemdesetletnice Vrazove nadjlO.OOO národa, medjsaterimi mnogo odličnih mož iz Hrvatskega, Kranjskega, Stajarskega, Koroškega, Primorskega in celó iž Bolgarije je bil navzoč gospod Beženšek, profesor stenografije. Naj dodamo še okoli 100 telegramov iz vseh pokrajin slovanskih, pa imamo pred ocrni zgledno čestitanje manom Stanko Vrazo-vim, ki, rodom Slovenec iz male vasi Cer o vec na Štajarskem , je leta 1851. v Zagrebu umrl kot tajnik „Matice hrvatske". Ne bodem opiaaval posamnih ova-cij, slavolokov, vencev itd., zađostuje naj, da povem, da v Ormož došli gostje so 8. dne t. m. se podali v Jeruzalem, cerkvico podružnico, kjer je prečastiti gospod profesor in zlatomašnik dr. Muršec, prijatelj ranjcega Vraza, služil slovesno mašo, pri kateri so slovenski in hrvatski pevci (bilo jih je nad 100; vrlo lepo peli. Od tod je velika množica naroda se podala v Cerovec, rojstni kraj Vrazov, kjer se je obhajala svečanost pred rojstno hišo in v rojstni sobi njegovi. Tu sta slavnostna govora imela g. Ivan Kukuljević, predsednik „Matice hrvatske" v hrvatskem, župnik gosp. Božidar Raič pa v slovenskem jeziku. Mi ni moči popisati entuzijasma, s katerim sta bila obá govora sprejeta.
Da se spomin na slavnega Stanko Vraza ohrani potoracem, bila je odzunaj na sredi hiše vzidana mar-morna plošča s hrvatskim napisom: „Na spomen Stanka Vraza, slavnog pjesnika hrvatskoga i slovenskoga, nezaboravnoga tajnika „Matice Ilirske", rodjenoga u ovom
domu 30. junija 1810 i umrv u narodnom domu u Zagrebu 24. maja 1851, postavlja ovu ploču na njegov slavni rodni dom Hrvatski i Slovenski rod sa Maticom Hrvatskom" 8. septembra 1880'4. V lepi sobi prvega
nadstrodpja, v hiši pa je bila vzidana jako lična slika Vraz ova tudi iz marmora z napisom: „Hrvatice Stanku Vraz u". Na mizi je ležala v Ljubljani pričeta spomenična knjiga, v katero so tudi navzoči gostje vpisali svoja imena. — Odličnim gostom Slovencem je razdelila „Matica hrvatska" 60 eksemplarov Vrazovih izbranih pesem, prostejemu svetu pa kratka biografija Vrazova v hrvatskem in slovenskem jeziku s sliko njegovo. — Zvečer je bil v Ormož u slavnostní koncert. Vsa slovesnost se je izvršila v naj lepšena redu. Velika hvala gre zato. dotičnemu odboru, v kateremu prvomestnik je bil gosp. dr. Gršak.
Iz spodnjega Zemona na Notranjskem 19. sept. —
Cenjene „Novice" so uže v svojem času poročale , da je toča skoro ves bistriški okraj pokoncala. In zdaj se vidi, da res ni kaj pobirati iz njiv; še edino upanje —• krompir — je pricel močno črneti, tako, da ubogi tukajšnji, vsled vednih slabih letin zadolženi kmet na zimo ne bo imel živeža ne za-se , ne za svojo mršavo živinico, katero bo prisiljen skoro pod nič prodati. Sená je malo nakosil, komaj tretjino lanskega; otava bode pa vsled neprestanega deževja segnjila. Drevje zdaj zeleni in vidi se sem ter tje cvetje; al kakošna so uboga drevesa, katerim so skoro vsi vrhi odbiti, po strani skorja obtesana, toraj jim za več let sad uničen ! — Kaj neki bo s živežem za ljudi in za živino , na spomlad pa za seme , ako ne bodo zopet radodarne roke pomogle z milodari! Vrhu tega je našo vas še ta nad-loga zadela, da je nad 1 mesec razsajal legar (tifus) ;
v nad 35 hišah bilo je čez 60 bolnikov. Po prizadevanji c. kr. okrajnega zdravnika dr. Razpeta in zdrav-nika dr. Bachmana je zdaj te nadloge večidel konec. Nastala je boiezen po nepristanem deževnem vremenu in vživanji krompirja, katerega skoro samega so ljudje prisiljeni bili vživati, ker zarad revščine druge hrane skoro nimajo, tako, da tudi revni prebolelniki morajo se mučiti ž njim. Al da bi ga bilo le še čez zimo !
308
Zato naj so uže zdaj tukaj šnj
reveži
dodarnosti željno prepevali so unisono dve leti njeni nasprotniki
blagih ljudi toplo priporočeni, kedar se bo miloščina in bali smo se res za njeno osodo. Hvala
i
za ni
nabirala
Radoslav
Martinjivrli 15. sept. (Kmetijstvoy Šolstvo in rnarsikaj
druzega.) Kar časa „Nov
t
iz tukajšnjega samotnega kraja še nobeneg
dop
Bogu, da so
prezgodaj vriskali! Milost cesarjeva nam jo je zopet dovolila, in danes priČelo se je novo šolsko leto. Letos
prvi razred oglasilo
54 učencev *), v četrtem jih je iz prejšnjih let 16.
čitam, nisem našel v njih imamo le prvi in četrti razred.
se
Je
Naj se tedaj jaz oglasim s par vrsticama. Tukajšnji Na čast našemu mestu moramo povedati, da Kranjci kraj, obstojeČ iz 46 hišnih številk pripada pod tri fare: vedó ceniti to cesarjevo milost in da smo se pri otvo
T	.	1 T 1	•	fjf	I • 1	TN	II	1	• •	v t It	•	• •	1	Iv
sv. Lenart nad Loko in Z a li log. Prebival- renji na novo oživljene gimnazije hvaležnega srca spo-
y
Sel
stvo je krepko, zdravo in radarj
reja
mlj
in zivmo-
minjali tudi naših državnih in deželnih poslancev.
gozd in sadjereja mu dajo za vsakdanje potreb- posebno blagem spominu pa ostane nam vit. Schneid, ščine potrebnih pripomočkov. Življenje je priprosto do- ki si je na vso moć prizadeval, da ohrani Gorenjeem
mače, in noša navadna, gorenjska-narodna. Sploh
kraj
potrebno srednjo šolo v Kranji. Tem bolj pa gnjuai se
je zdrav planinsk. Posebnih krajnih navad in šeg tukaj nam hudobno početje, s katerim se še le oživljena gim
ni

es je dobro poznan. Vraže tukaj nimajo doma, nazija, ki nikomur ne škoduje, mnogim pa
tako tudi praznih ver ne. Poleti
koristi, v
a
Je
huda
prijetno podnebje, novič natolcuje. S'rupeni
in osorna
>
kakor sploh v planinskih in
dopisun, ki
v svojem življenji
ni nikdar poznal zlatega izreka „Ehrlichkeit wàhrt am
it
senčnatih krajih. V kmetijstvu se kaže pravi napredek, lángsten" in ki je nekdaj v rajnkem „Tagblattu" izli-znak temu je, da se v tako malem kraju letos uže pet val svoj žole na gimnazijo kranjsko, nadaljuje zdaj
mlatilnih stroj
ahaj
Mohorič in Birt, pripadajoč v fai dalje Bohinec in
jih lastniki so: Posečenk
svoje umazano
opravil
o v „Grazer Tagespost" in
„N.
sv.
Sel
iz selške fare. Temu na-
Lenarta; fr. Presse". Da ima dopisun slabo vest, dokazuje nam
předku gre najveČa hvala gosp. dr. Jernej u Zup
njegova
skrb
y
da svoje uboge duševne otrobe iz dru-
c.
. notarj ves zavzet. bijo snago Le prilika
v
Ljudj
Ljublj
z ega kraja, namreč iz Rado lj ice svetu prodaja.
kateri je za svoj rojstni kraj „Spiegelberg, wir kennen dich!" Vseh 19 let, kar ob-
so nad vse marljivi in delavni
y
stoji v Kranji gimnazij , se je sicer rabilo vsako sred
y
kar kažejo njihove čedne in zidane hiše. stvo, da bi se učenci odvračali od
likati se
primanjkuje. Pod Zalilog
tega učnega
zavoda
}
, calumniare audacter,
semper aliquid hae reť, to je
pripadajoci imajo šolo tam; v Selce vfarani so od šole orožje teh ljudi. Ali zadnji dopis v ,,N. fr. Presse do dve uri oddalje zimski čas v šolo
sv. Lenart Primož Peterlin z vso marljivostj pisanji in računstvu poleg veronauka brezpl
delé.
od
pod sv. Lenart pripadajoci hodijo 15. dne t. m. iz Radovljice recte iz Kranja pa je tako
jim fajmošter
poduk
;
napraviti
)
ker
v branj
prosto
Pri sv. Lenartu bi se dala prav lahko šola
gnjusoben in
lažnjiv, da
se nocemo umazane reči
dalje
dotakniti, saj se iz vsake vrstice preočitno vidi, kam
yy
prostorna soba sezidana
bila v svojem Času v ta namen dosti muha, pádel uže davno v
■je treba
?
šolskevoprave in pa učitelja tako smet!
pes taco moli". Ne dopušča nam vest, da bi ubijali na pol mrtvo muho; lažnjivi dopisun je, kakor jesenska
smeti; škoda metlje za
y
fare
pa
redna sola tu. Ce bi bilo iz domaće
prem
otrok
>
naj
bi se
pr
še vasi: Jarčj
brdo in Převal iz javorske, aOjstervrh pa iz
ilo bi poleg telesne hrane tudi za duševno pašo prihodnjega narašcaja tukaj dobro
?
selške fare k tej šoli. Tako
oskrblj
in bi ljudem novci
)
koj
v šolsko svrho uže
dobrujnske občine 15. sept. (Nekaj o cestnih za
devah.) Ceste so žile, po katerih kmetiška kri teče one dokazujejo napredek deželanov in stanje kmetijstva vsacega kraja. Postave o cestah se delajo in po moči popravljajo, da bi vstrezale zahtevam današnjih ča^ov;
več let pri davkih plačujejo, tudi kaj obresti aonašali
Naj
pač to šolske gosposke prav ktnal
v
vzele in redno šolo pri sv. Lenartu v
Toča tukaj rada pobija; dokaz temu
preti
lj poklicale!
, da je
to
to je lepo na papirji, ceste so pa vendar le od dne do
dne slabeje. Dokaz temu so okraj ne ceste dobrujnske občine. Oglejmo si jih od Stepane vasi do Bésnice na Fužine in od Dobrujne na sv. Lenart in dalje. Vse ka-
pred veliko leti skoz 7 let zaporedoma bila vse poljske pridelke vničila, na kar so stari prednamci bili obljubo
, ako jim Bog in Marija to šibo dobrotno
žejo, da tù
y
kjer
se prevozi
vsak dan mnogo voz
oblo
ženih z raznimi poljskimi pridelki,
uže
dolgo časa ni
nared
da
sledů nobenega posipanja
deževji se vdirajo vozovi
odvrneta, bode vsako leto od vsake hiše o vélikem Smarnu po en člověk šel v Ljubno na Gorenjskem na
1 v •
bozi
pot
y
pri kateri priliki bode se vselej tudi neko
liko voŠčenih sveč za veliki oltar Marije Device daro
do pesti v blato, o suši pa gazijo po prahu, med katerim so vmešana debela kamna. Misliti se sme, da tù posestniki ne vedó za svoje proge, ali da cestni odbor za ta kraj ne vé. Poprejšnji marljivi župan g. Crne
je I I M I ■ I I MÈ ■■ ■
uze
pred
leti vsacemu občanu posebej del ceste
valo. Ta obljuba se dandanes še vedno zvesto in vestno 0dmeril ; ugovarjali so temu pač nekateri, ki so hoteli
opravlj
a
j
in
1 j » dJ
še na pol toliko pregl
pravijo, da jim od tistega ča
toca
ne
delà
kot
svoj del pred hišnim pragom imeti, a sl. deželni odbor
Letos
pr
V3em gromu in tresku tù ni bilo nobene toče
jo je poprej. je sledojič vendar županu pritrdil. Razvidno je
a : hru ko. kar uže dozo

in sodre. Letina na polji je prav izvrstna šek in jabolk je tudi še precej reva. Kar polje zadeva, se uže skoraj ne pom bi bilo vse tako zgodaj zrelo in spravljeno, bilo letos.
delo nekoliko zavira.
dobro misel, al
t
Bere
se
y
da
cesta je vendar le taka, da so nekdaj ljubljanski
y
kot
Ozimna setev se je uže pričela ; le deževj
da
je
Se to naj omenim
i
da
tukaj doma pokojni pisatelj prof. Tušek

drug
je
bil
še živa
nteligencija od tod so: ena nuna, en doktor
en
fajmošter, en telegrafen uradnik
t
en
in en slikar
tedaj
y
drag
teli
>>
Novice
y
y
prava,
teolog
en
le-ti uradi imajo
da Bog pomagaj mestjani za odpuščanje svojih grehov k božjemu grobu v Stepáno vas bosi z lesenim križem na rami o post-nem času romali. Gotovo so v onih starodavnih časih bolje ceste imeli ko dandanes, kajti zdaj ni treba nobenega križa na rami, zadosti je sama slaba cesta!
In vendar za kmeta ni slabejega na svetu, je slaba letina in pa slaba cesta.
a
kor
Ce
se sporni-
iinate cei
njamo tiatih časov, ^ 6v/T, «.j«. ljubljanske okolice bil, vidimo, kako lepe so bile takrat ceste. Tako se godi v kraji poleg glavnega mesta
ko
je gosp. Pajk okrajni glavar
krajepis našega kraja ; mislim, da Martinjivrhčanje nismo
zadnji pod Božjim solncem
gimnazij
Kranja 17
več ne
sept
( Na
gi
A
• • \
Vencelj
Kranjske
kranjske dežele ! Zakaj ne prime dotični urad za nož
y
bo
;
ikdar več ne bo
Tako škodo

Lepa
množica
bistrih gorenjskib glavić!
Vred.

309
ki mu ga postava ponuia in ne prereže vozla nagnjusne nemarnosti? Pač skrajni čas je, da se tem nezgodam
vendar enkrat v okom pride naši občini na blagor!
Eden v imeni mnogih napredka željnih
občanov.
Iz Ljubljane. (Telegram vNovicamu z Dunaja.) Gospod minister nauka namerava na korist kranjski domaći obrtniji za zpaj na Gorenjskem ustanoviti obrt-nijsko šolo (Gewerbeschule) s slovenskim učnim jezikom.
—	Šolsko leto se je v četrtek pricelo, a še ni nikjer ne duha ne sluha, da bi v srednjih šolah zaradi filovenščine nastopila ona prememba, ki jo veleva v državnem zboru sprejeta resolucija. še tedaj moramo Čakati, da iz groba vstane glasoviti §. 19. — V gimnazijo tukajšn]o se je letos oglasilo v vsem skupaj
646 dijakov, in sicer v prvo šolo 152, od katerih v slovenski oddelek 95, v nemški pa 57.
— (lz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja 4. dne t. m.) Pričujoćih je bilo 16 odbornikov, med njimi mestni župan gosp. Anton Laschan. Nazočen je bil tudi deželni glavar g. dr. vitez Kaltenegger. Pred-sedoval je seji odbora prvomestoik gosp. dr. Koz 1er. Po prebranem protokolu seje od 26. dne maja poroča prvomestnik pred vsem , da dne 18. avgusta so šli gospodje Lasnik, dr. Poklukar, Potočnik in on k gospodu c. kr. deželnemu predsedniku v imenu odborovém čestitat k 50. rojstnem dnevu Nj. veličanstva. Zbor poročilo radostno na znanje vzame. Potem naznanja, da vsled sklepa od 26. maja se je poročilo izvedencev přestavilo v slovenski jezik in natisniti dalo v slovenskem in nemškem jeziku. Odsek, za to postavljen, je vzel v prevdarek , kako naj se na podlagi izvedenskega poročila v obdelovanji močvirja dalje postopa, ter je ukre« nil, da bi se za izdelovanje črteža, omenjenega v 27. odgovoru izvedencev, po privoljenji c. k. deželne vlade in deželnega odbora, konkurs razpisal, imenovanje inženirja za izdelovanje črteža pa sl. ministerstvu oljedelstva prepustilo. Nemudoma in ne da bi se ča-alo na izdelovani crtež, bi se po daljšem nasvetu odseka nekatera neobhodno potrebna delà morala izvršiti. Prvomestnik opomni še to, da v posvetovanje v tehniČ-nem obziru so se sešli v poseben pododsek gospodje: fitavbeni svetovalec Potočnik, inženir deželnega odbora Witschel, mestni iuženir Wagner in pa civilni inženir Klemenčič. Tem gospodom in posebno še gosp. deželnemu glavarju, kateri je izdelal oglas za razpis konkursa, se zahvaluje prvomestnik v imenu odborovém za njihov trud.	(Dal. prih). — ( V seji mestnega odbora 17. dne t. m.) se je zopet
ocitno pokazalo , da vkljub vsem temeljitim ugovorom vselej le to obveljá, kar večina „nemških gospodov na rotovžu" hoče. Ce tudi sta odbornika Regali in dr. Zarnik se s krepkimi razlogi upirala predlogu, da bi
Be filharmoničnemu društvu 3 leta, vsako leto po 300 gold., iz mestne blagajnice podpore dajalo, vse vendar ni nič pomagalo, — dovolilo se je 900 gold, iz
uboge mestne blagajnice, namesti da bi bilo kazinsko društvo v svoj žep seglo in ta sicer hvale vredni glasbeni zavod tako podpiralo, kakor čitalnica podpira svojo glasbeno šolo. — Isto tako je obveljal predlog, naj se protestantovski lj udski šoli izplača 150 gold, podpore iz mestne blagajnice, čeravno je odbornik Jur-čič dobro dokazal, da te šole, če ni konfesijonelna, kakor je dr. S u p p a n trdil, prav nič treba ni, ker je v Ljublj ani ljudskih šol veliko, in protestantje imajo v obče nek bogat zavod, ki njihove šole podpira.
—	Gosp. R. Dolene, vodja deželne vino- in sad-jerejske šole kranjske, vrnil se je zarad trgatve v Vi-
pavi 18. dne t. m. iz Dolenjskega z veselim poročilom,
da trtne uši (filoksere) nikjer ni našel. Razen uže objavljenih goric preiskal je še sledeče na vec kakor 100 mestih, okoli Cateža, Klošterske gorice v Cerini, dolnjo in gornjo Stražo, Lačenberg, Purgari co, Bukovino, Mladine, Kozolec in Volovnik, okolo Krškega pa Tržko goro, Catež, Drenováko goro in Rako. — Po dovršeni vipavski jrgatvi se vrne zopet na Dolenjsko, da v Metliki ali Crnomlji prične spotoma podučevanje v vinoreji.
—	Gosp. deželni predsednik Winkler je 19. dne
t. m. s svojo gospo soprogo obiskal državnega poslanca kneza E. W i ndischgrâtza v Slatini ter na tem potu přišel v Li ti jo in Smartno. Komaj pa se je raz-nesel glas, da je priljubljeni deželni načelnik tukaj, bilo je vse na nogah , da ga počasti kolikor v tej na-glici mogoče. V Smartoem je obiskal gospoda dekana Kusa, farno cerkev in šolo, v Litiji pa tudi šolo, cerkev, okraj no glavarstvo in pa župana in deželnega poslanca gosp. Koblerja. Narod ga je na vseh potih pozdravljal z navdušenimi živio-klici.
—	Gospod P. pl. Radies, v širnih krogih dobro
znani pisatelj, je ta teden prevzel vredništvo uradnega časnika „Laib. Zeitg.".
—	Gosp. Franjo Gerbić, naš slavnoznani operni pevec, je danes se podal v Ulm na Virtemberžko, kjer je za zimsko saisono kot prvi tenorist engažiran.
—	Gospod profesor Ivan Župan pride iz Reke v Varaždin na ondašnjo gimnazijo.
—	Včeraj smo na pokopališče spremili truplo gosp. Josipa Střelbe, tukajšojega posestnika in trgovca, iskrenega rodoljuba in poštenjaka skozi in skozi, ki je po dolgi bolezni v 46. letu svoje starosti umrl. Kako spoštovan je bil ranjki, kazal je včerajšnji velečastea sprevod. Bodi mu zemljica lahka!
—	(Pričetek telovadne sole „Sokola".) Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične telovadna šola „Sokola" v prostorih telovadnice. Dnevi za to odločeni so vsaki teden v torek, četrtek in soboto , poleg tega pa se uči tudi borenje vsaki ponedeljek in v sredo zmirom od 8. do
9. ure zvečer. Plačilo je odmenjeno na 1 gold. 50 kr.
za tri mesece naprej. Vabimo tedaj vljudno vse prijatelje telovadbe, posebno take mládenče, ki vsled društvenih pravil ne morejo pristopiti društvu in bi se radi telovadbe učili, da naj se v navedeni namen kakor hitro mogoče in najdalje do 1. oktobra oglasé pri predtelo-vadcih ali pa pri društvenem odboru. Na zdravje!
Odbor.
—	(Razglas o Matičinih zadevah.) Od odbora „Matice Slovenske" smo naprošeni sledeče objaviti:
„Ker nekateri društveniki „Matice" s svojimi do-neski zaostajajo in se s tem zastanek od leta do leta množi, spozna! je odbor za potrebno, zastanek vsacega
društvenika do konca 1879. leta likvidirati.
Vsled tega se ustanovnikom in pa društvenikom v takih krajih, kjer Matični odbor nima poverjenikov, razpošiljajo iztirjalni listki naravnost, drugi jih pa do-bivajo po svojih poverjenikih, katerim so se v po3a-mesnih zavitkih poslali s prošnjo , naj jih jim pa po pošti pošljejo, in tako odbor pri iztirjevanji v poslaném izkazu zaznamovanega zastanka podpirajo. Ce se pri tem kaka pomota pokaže, naj jo blagovoljno odboru
naznanijo.
Odbor „Matice" se s trdnim zaupanjem nadeja, da ga bodo gospodje poverjeniki tudi v tej težavni, a za „Matico" jako važni nalogi po svoji moči podpírali, kajti le z združeno mocjo je mogoče zaželeni potrebni red v matične finance vpeljati.
Omeniti pa je odboru treba, da se tu in tam v do-tičnem izkazu nahajajo Matični dolžniki, kateri v dotične m poverjeništvu v zadnjem „Letopisu" ti-
310
skáni niso. Ta razloček izvira pa od tod
i
ker
se je v
Moravsko. Iz
r n a.
V nedeljo so Ne in
tukaj
teku pričujoče likvidacije pozvedelo , da so se dotič- imeli svoj sbod, kamor pa povabljena Herbst in Eech
niki iz drugih krajev tje preselili. Naj tedaj to gospode bauer ništa prišla, Predlog Sturmov, to je, nápověd poverjenike nikakor ne moti.
niko
Apeliramo pa tudi na rodoljubje gospodov drušťve-
„Matici" še kaj dolžni, naj blagovolijo
neprestanega boja zoper ministerstvo Taaffe
v
ki
ogl
SO
svoj dolg brez daljega odlašanja poravnati, in Če mislijo da je o tem kaka pomota, jo odboru naznaniti.
brez debate sprejet
Hrvatsko. Iz Zagreba.
Je
bil
?
Matici je
tedaj mogoče svojo dolžnost na vse
strani o pravém času spoiniti, ako jej doneski društve-nikov o pravém času in popolnem dohajajo.
da nekateri društveniki
še to
Omeniti je dalje tudi mislijo, da so društveniki le tistega leta, v katerem so svoj letni donesek odrajtaii. Al temu
pa
ni
tako,
kdor
kajti po Matičnih pravilih je Matični društvenik : „ ko ustanovnik plača 50 gold, precej ali v petietnih obrokih, — potem kdor se kot letnik zaveže, da bode
knjižnice in družbe
deželnem zboru je
15. dne t. m. ban Pejačevič razložil vládni program, Rekel je: Pogodba, kakor se je sklenila leta 1868. med Ogersko in Hrvatsko in kakor se je bila dopolnila leta
1873., je po mojem mnenji edina postavna podloga vsem ustavnim institucijam Hrvatske. Po pogodbi zagotovljene pravice dajejo dosti prostora za razvoj Hrvatske, posebno zagotavljajo popolnem našo narodnost ter odstranjujejo vse magjarizovanje v Hr-
H m " Ni f MHali Hr 1 da
>
)
Matici plačeval po 2 gld. na leto pa so nesmrtni društveniki, če plačajo 100 gold, ali precej ali pa v petietnih obrokih,
zraven
teh
so
tudi
se Častni udje
knjig
ni
y
Ce tedaj kedo za to ali uno leto zato še ni přestal biti Matici društvenik in ni še odvezan plačila svojega obljubljenega doneska, ampak on more le zaostale mu knjige od Ma-
prejel
tice tirjati. Ud Matici neha le še tedaj biti, ako umrje, ali se društvu izreóno odpové, ali pa če se po odboro-
vém sklepu vsled nikov izbriše.
Matičnih pravil iz vrste družbe-
vatski. Zato bodem z vso svojo močjo dělal na to se s pogodbo med Ogersko ter Hrvatsko ustvarjene dr-žavopravne razmere utrdijo ter jih bodem bránil proti vsakemu napadu. Jaz delam na to, da se pripravljano združe nje Vojne Krajine s Hrvatsko prej ko mogoče-izvrši. Notranja organizacija Hrvatske mora se po izkustvih zadnjih šest let reformovati in sicer se mora občinam delokrog zmanjšati; predraga finančna in davkovska uprava občin se mora reorganizovati. deželnem budgetu mora se ščediti in podpirati bolj učni ter narodno-gospodarski zavodi. Uprava Hrvatske pa
tacas roformovati, kedar bode uže
y
Konečno še to : Nekateri društveniki mislijo. da so
#• / /
letnino za tisto leto odrajtaii, v katerem od Matice knjige dobij o. Naj zaradi tega blago voljno prej mejo to-le pojasnilo: Razpošiljanje knjig se iz mnogoterega
naj se pncne se
Krajina združena s Hrvatsko". Koncem je dejal ban
HHHfllHMMHlÉÉH^H	-oil
da se bodo uradniki držali zakonov.
da se disciplina med.uradniki ruši in da bo
délai strogo na to,
vzroka včasih zakasni, tako
da
se
novem letu za preteklo leto razpošiljajo.
knjige
se
P 0
takih slučaj ih se je tedaj letnina le za preteklo, ne pa zatekoče leto plaćala. Kjer so poverjeniki nastavljeni , imajo ti
Objava ta je bila s glasno pohvalo sprejeta.
Poslanec Vrbanić z 10 družniki je stavil
, naj se odpravi madjarski jezik pri poštah
poslanec Starčevič pa je interpeliral
iz
gotovo tudi svoje zapisnike o plačilih društvenikov teh se vse lahko natanko razvidi. Naj častiti gospodje poverjeniki in posamezni gospodje društveniki to opom-nijo blagovoljno na znanje vzemó".
predlog
in telegrafih
bana: ali je ogerska kazenska postava z njegovim dovoljenjem bila vpeljana za Reko in njeno oko-
lico? HmÉĚĚ/tÉtttt)ttí ■■■■ I Hi M to storiti z ozirom na pogodbeno postavo? Ce pa nez
Če z njegovim dovolj enj em , kako je^ mogel ban
njegovim dovoljenjem , kaj ga je volja storiti, da se pravice Hrvatske in pa njegova lastna čast in dostojnost varuje? Se ve da so poslanci jako radovedni, kako bode
(Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji goved ban odgovoril na to interpelacijo.
v Ljubljani in v Kranji.) Ces. kralj, kmetijska družba
kranjska bode
v Ljubljani 2. dne oktobra dopoldne ob
uri
Ogersko. Iz Pešta. — Madjari nočejo vec nem-škega gledališča, ki so ga dozdaj imeli. V mestnem odboru je bilo 14. dne t. m. z 1 glasom večine poko
na dvorišči gostilnice ,.zum baierischen Hof" na du- pano, ko je 4 ure trajala viharna debata. Zdaj pa je najski cesti po očitni dražbi prodajala iz državne sub- zato ogenj v strehi v dunajskih časnikih, posebno raz-vencije nakupljene plemenske junice in telice (10 do 14 repov) Muriškega (sivega) plemena,
saja Turkinja „N. fr. Presse",
kateri tudi mi o šovi
v Kranji pa 4. dne oktobra dopoldne ob
uri
kakih 18 repov B elan ske ga in Pincgavskega (ru- kinjo: ali čutiš zdaj, kako dobro dé dečega) plemena.
Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico
tište cene, za katero jo družba kmetijska kupi, prodá tistemu, kdor največ za-njo dá, proti temu,
nizmu madjarsko-judovskem pritrdimo, dobro vedé, cla je v Budapeštu precej Nemcev. Al mi vprašamo Tur-
r o d
zatirati, kakor ti vsak dan zatiraš Slovane v Avstriji, katerih je vendar neizmerno več,
n a
m se
da
J°
manj
koj plača in 2) se po písmu zaveze ,
da
jo naj
dve leti za pleme obdrží.
tej dražbi se zato
pripuščajo samo kranjski živinorejci
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 22. septembra 1880.
Novicar
domaćih io
dežel.
kakor tvojih Nemcev v Budapeštu? Taki so nemcurji! Oni z nogami gazijo pravice vseh družili narodov, njim pa se ne sme še na en prst ne stopiti.
Iz Beligrada. (Dva no va kralj a.) Po časnikih
se ponavljajo glasi, da se bode knez Rumunski Karlo proglasiti dal za kralja in da mu to obećate Nemčija in Avstrija pod pogojem , da Rumunija stopi v njuno
Ňa to se je oglasil oficijozni beligradski časnik tako le: „V onem trenutku, ko bode Rumunski
zvezo.

Istok
a
knez v Bukareštu proglašen za kralja Rumunskega
y
Dunaja. — Cesar je dovršil svoje potovanje po	proglasil bode narod srbski v Beligraau kneza Milana
Galiciji in Bukovini in přišel 19. dne na Ogersko,	za srbskega kralja, in to, kakor se trdi, po nasvetu
kamor so ga spremili poljski plemenitniki. Kakor po	angleškega ministra Gladstona".
vsem svojem potovanji, tako je bil tudi v Bukovini;	______ : B
z nepopisljivo navdušenostjo sprejet.	V" 3
Odgo
vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba
Blazuikovi nasíeduiki v Ljublj