V NEDELJO SPLAVARJI V CELJU IN LAŠKEM 7 lansko leto' so marljivi ttreiillčni delavci v Gornji Sa- : viAj^ki dolini s splavarji na Sd.vinji in Savi skušali obu- diy:i,zdmmanje za to, sedaj že elndyrflfsko zanimivost m za G6:i5)i.e Savinjsko sploh. ' Liinsko leto jim je vreme biloVpretoplo. in v Savinji pre- malo vode, ponagajalo tako, dn 5o prišli sp'lavarji v Celje ž ' T^okaiiir^o zamudo. Kako težiCo je bilo njihovo delp, so lahko gledalci videli, saj se jih je ob reki navzgor nabralo kar precej. Letos pravijo, da ne bo za- mude, ampak, da bodo • všl splavi, teh bo kar pet, pristali ob mostu pri »Splavarju« na- tanko ob 10. uri v nedeljo do- poldan. Boljšega mesta za pri- stanek si ne bi mogli izbrati saj je okolica s Kalinovim ki- pom kar najbolj primerna. Tu bodo splavarji prikazali »flo- sarski krst«, tako, da bodo gledalci videli to posebnost v celoti, zatem bo še nekaj točk in že bodo morali splavarji naprej na precej dolgo pot Njihova prva postaja bo v Laškem, kjer bodo pristali sre- di slovesnosti ob turistični pri- reditvi »Pivo in cvetje«. Ko bodo še tu izvedli svoj pro- gram, jih bo pot vodila naprej do Zagreba, kjer bod«^ les pro- dali. Brez dvoma bo ta prireditev v nedeljo dopoldne lep uvod .v osrednjo turistično priredi- tev, ki bo 2. avgusta na Ljub- nem, kjer bo »Flosarski bal« lqtos že četrto leto zapored Osrednji del prireditve bo po- poldne z »udiranjem flosa«. Tiho in marljivo se pripravlja- jo Ljubinci na to svojo tradi- cionalno prireditev. J. Z. Stari grad nad Laškim, kjer bo piknik Laško, priznano zdraviliš- ko-turistično mesto je že ne- kaj časa vse v pripravah na svojo prvo večjo turistično prireditev. Tako prirejajo združeni Turistično olepše- valno društvo. Lovska dru- žina, hortikultumo društvo, planinsko društvo, ribiško društvo, foto-krožek in avto- moto društvo prvi PRAZNIK PIVA IN CVETJA v Laškem, Ime je popolnoma upravi- čeno in značilno. Pivo, ki mu je znana pivovarna utrla pot daleč naokoli in po svoje pri- pomore k turizmu, cvetje pa naj po svoje pritegne goste v lepo naselje in mu da tisti turistični pečat, ki mu po pravici gre, V Laškem so se letos lepo pripravili na zdraviliško- tu- ristično sezono, saj je tu že kar težko govoriti o glavni in neglavni sezoni, saj je zdravilišče vse leto polno za- sedeno. Prava sezona pa se prične, ko so zasedene tudi vse zasebne sobe, ki jih je več kot 50, prav toliko pa jih je tudi v gostiščih. Sku- paj z zdraviliškimi gosti je tedaj v Laškem skoraj 500 gostov dnevno, kar je že le- po število. Za tako številne goste in za še večjo propa- gando pa tudi organizirajo to prireditev. Veliko slavje se bo pričelo že jutri dopoldne, ko bo v osnovni šoli odprli razsta- vo, na kateri sodelujejo vsi organizatorji prireditve. Zve- čer, okoli pol devetih bo ve- ličasten ognjemet, potem pa v vseh gostiščih zabava za vse. Nedeljski spored bo še bolj pester in se bo odvijal ves dan. Posebno športno tekmovanje se bo pričelo že zjutraj ob sedmih na Starem gradu. Tu bo ekipno tekmo- vanje lovskih družin, strelja- li pa bodo na glinaste golo- be. Ob pol desetih se bo pri- čel osrednji del prireditve. Takrat bo po mestu krenila povorka, v kateri bodo sode- lovali pivovarna, lovci in ri: biči. Vsi ti bodo imeli poka- zati marsikaj zanimivega, posebna atrakcija povorke PIVO m CVETJE PRED PRVO TURISTIČNO PRIREDITVIJO V LAŠKEM pa bo brez dvoma »kmečka ohcet«, ki jo bodo skušali obdržati kot neke vrste tra- dicionalno vez med sedanjo in prihodnjimi prireditvami. Etnografska posebnost, kme- čka ohcet je vedno vredna svojfega ogleda. Celotna po- vorka se bo zbrala na glav- nem trgu, kjer bo tudi veči- na praznovanja. Po otvorit- vi, med raznimi' nastopi bo najbolj zanimiv folklorni na- stop, ki bo nekakšno jedro celotne prireditve. Po prire- ditvi pa bo še promenadni koncert ter tekmov^&nji^; »pol- ževe vožnje«, v organizaciji Avto-moto. društva! Popoldanski del prireditev se bo pričel ob 14^ uri s plač- nikom na Starem gi^du. Za- to, da bo zabavno,- bo po- skrbel prireditelj, prav goto- vo pa bo velikega zanimanja deležna poskušnja piva (vča- sih so bile v modi poskušnje vin), lov na postrvi in mno- go možnosti za ples, obisk razstav, tako da bo res za vsakogar nekaj. Laščani so v organizacijo te prireditve vložili mnogo truda, želimo jim lepo vre- me, obiskovalcev bo prav gotovo veliko in pa, da bi ne ostali le pri tej prvi prire- ditvi. Ob njej naj vzraste še mnogo novih, pa bo zdravi- liški turizem dobil prav kma- lu tisto pravo veljavo, ki mu gre. I, Zupančič UPOKOJENCI IZ SONČNE GORICE PRI CAJUHOVI STARI MAMI - t' ~ r S petimi avtobusi je pri- spelc^iv nc^'Ijo, dne 12. ju- Ui^ M(U4^p^^jencev z dru- ®i|||k§rfT^ v 1 Šoštanj, Iqc* sb"Pogledali Novo V^ lenje in industrijsko sredi- .šalešl^e doline. V šošta- obiskali Kajuhovo mamo ter z njo pokramljali v^hotclu — stavbi, ki je roj- i^liipa 'hiš^, pok. partizanske- pesnika-in heroja Karla '..D^^^^V^ni^-Kajuha. V imenu društva Šoštanj .Ijij^pozdravil organizator j .iztetpv ."tov. Bolha Rudi ter ' bt^r^ijpiv.il znainenitosti tega ''•kraja iz turističnega vidika, ' ndto^.pa ,so izletniki položili lovorjev venec s trakom k ^viSp^mdniku zmage na trgu . I. lir X \ • Svobode, pevci pa zapeli ne- kaj pesmi. Slovo je bilo pri- srčno z željo večkratnega snidenja. S tem so upoko jenci iz sončne Gorice vrnili lanskoletni obisk šoštanj- skih upokgjencev v Goriških Brdih in .Gorici. PROBLEMI ŠOLSTVA IN ZDRAVSTVA Na zasedanju plenuma ob- činskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah, ki je bilo v začetku tega meseca, so obravnavali probleme in sta- nje družbenih služb na ob- močiu občine. Pri tem so ugotovili, da je največ težav na področju šolstva in zdrav- stva, V šolstvu so zlasti od- prta vprašarija glede nagra- jevanja in ureditve ustrez- nih prostorov, nadalje mate- rialnih sredstev, tehničnih ripomočkov pri izvedbi po- uka, nato pomanjkanje ka- drov, predstavniki podružni- ce prosvetnih delavcev pa so povedali, da jim ob številnih razpravah okoli nagrajeva- nja, sestavljanja pravilnikov in podobnih opravil primanj- kuje časa za redno poučeva- nje. S približno enakimi teža- vami se srečujejo ,v občini tudi na področju zdravstva, vendar se bo z dograditvijo zdravstvenega doma stanje precej izboljšalo. OKRAJNI ODBOR SZDL CELJE . OKK^jisi KOMITE ZKS CELJE /r;^ r ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OKRAJA CELJE -OKRAJNI KOMITE ZMS CELJE -•I . 7 bKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE .AiilJošiljajo iskrene pozdrave ol> obletnici vstaje 22. juliju in prazuikn ^"oheihe Celje 20. juliju, •Vi. iS >. : ' • PO DVAJSETIH LETIH NA KOZJANSKEM PO POTEH AKTIVISTOV NAKODNO OSVOBODILNE BOKBE BOHOR JE VSTAL, BOHOR ŽARI... H|tMi;<.ll • (IK.il ^ . Yjfsq^k;j,jTpnčka, Janez Ravtar-žan In partizanski harmonikar Franček .o)'. .0(Uijl dVajšetih Itetih v hiši tTi!*3vth vdHtev. Srečanje z Ijud- Bbhorju pomeni doži- .^V^ti' li^otvohjenb toploto, skromnost in pristnost, ljudje B(|horja zaradi bolečin neradi brskajo po spominih, dogodke izpr(^ dvajsetih let posKiilsi^b pbzabiti... Parti- nas je sprejelo sVOj« Tlibezijo, partizan- iniftirSrali po domače Vi- Tončka se je na prsih -nekdanjega aktivista in prve- ga jdelegaU v. okrožni ljud- ski odbor Janeza Ravtarja - 2ana od ginjenosti razjokala. PLANINA je še daleč za nami trepetala v zarji zaha- jajočega sonca. Blaten kolo- voz se je vtapljal med žita in razpotegnjene travniške preproge cvetlic, v neizpeto pesem čričkov in vetra, ki se je ljubil v krošnjah dre- ves, Izza nas je ostalo tudi žebrcuije in smeh šolskih o- trok, ki so na plantaži obi- rali debele grozde črnega ri-; beza. Hitrih korakov smo drobili pot pod vznožje Bo- hor ja. Na neki planjavi se je naš vodič, nekdanji koz- janski aktivist Janez Ravtar ali po domače žan ustavil, • pokazal na hiše, stisnjene v idilo in pasji lajež ter rekel: »VISOCE. PARTIZANSKO VISOCE!« Streljaj od vasi smo ob kolovozu srečali ženico, ki je nabirala zdravilne zeli. Žan se je za hip ustavil, nato pa hitrih korakov zavil proti njej. Trenutek sta nemo zrla drug v drugega, nato se ob- jela. Zrli smo v njegovo ši- roko postavo in drobno že- nico. To je bilo srečanje s partizansko mamo ali po do- mače z VISOCKO TONČKO. »žan, ti jih popelji v hišo, jaz pa pokličem Pepija, ki v hribu kosi,« je dejala ter se opirajoč palice in iskrivih oči napotila v hrib. Zavili smo med drevje, proti hi- šam. Pred hišami se je kolo- voz razcepil, žan je zavil proti stopnišču, segel v neko luknjo, vzel ključ in odprl vrata. Kakor nekoč, pred dvajsetimi leti. Razlika je bi- la le v tem, da je hiša druga. Prvo so ustaši in Nemci v decembrski ofenzivi 1944. le- ta zažgali skupaj s partizan- skimi radijsko-oddajnimi po- stajami in živino, Cez uro nas je bilo v sobi, kjer so bile prve partizanske volitve krajevnih odborov v avgustu 1944. leta, zbranih že mnog.o. Nekdanji odbor- niki, akitvisti, obveščevalci in Franček, partizanski har- monikar s harmoniko. Ljudje okrog Bohorja za- radi bolečin neradi brskajo po spominih, dogodke izpred dvajsetih let poskušajo po- zabiti. Doživetja tistih dni so še boleča, žulji na rokah, ki so se zažrli v meso ob gra- ditvi nove vasi, ki so jo po- žgali ustaši in Nemci, so še vedno boleči, kot nemi bo- jevniki še danes stojijo ob- rasli s travo zidovi nekda- njih domov vaščanov, ki se niso vrnili iz taborišč, iz go- zdov, ali pa so s telesi gasili žejno zemljo. Stojijo kot ne- mi bojevniki! Srčanje z ljudmi ob Bo- horju pomeni doživeti nepo- tvorjeno toploto, skromnost in pristnost, njih besede so moške, trdo vzrasle z zemljo. Beseda z besedo je dajala kot kamenček v mozaiku pVavo podobo, šele ob teh pogovorih smo dojeli žana, ko je rekel: Partizansko Vi- soče. Ob mraku je sobo na- polnila tiha pesem, ki je ra- stia, se vzpela, da se je nato zlila s Frančkovo harmoni- -ko. Mama Tončka je slonela na Žanovih prsih in tiho sol- znih oči pela ... Nato so se obrazi za trenutek napeli, Franček si je popravil klo- buk, harmonika je tiho iz- zvenela: Bohor je vstal, Bohor žari PLANINA je tiho slonela naslonjena v hrib, ko smo sedeli na ploščadi gradu. Z drugega konca je priplaval samoten vrisk, ki se je »'zpel na Bohor. »Tam spodaj v dolini snio kurili ognje, da so ameriški piloti lahko spuščali iz letal prepotrebno strelivo in sani- tetni material. Po tistih kolo- vozih smo z voli hitro pre- važali na Bohor... Na te j strani gradu so bile žične ovire. V njih se je ped za pedjo zaganjal XIII. bata- ljon OCIV. divizije. Polovico Planine je bilo že osvoboje- ne,.. Nemci so dobili po- moč ... Naslednji dan smo spodaj pod grajskimi stena- mi reševali ranjene in pobi- te tovariše, ki so uspeli pro- dreti do grajske ploščadi,.. Neki borec je imel v nahrbt- niku le nekaj suhih hrušk, ki so se razsule po steni... in vendar smo uspeli osvo- boditi Planino. Tam tista hi- ša je šola. V njej smo imeli prvo partizansko šolo, prvi pouk., Tu spodaj je bila de- lavnica,- prvi proizvodni o- brat na'osvobojenem ozem- lju ...«, nam je pripovedoval Janez Ravtar, po domače žan s ploščadi, na kateri je po osvoboditvi govoril Ser- gej Kraigher... To je bilo sobotnega večera 20 let po formiranju prvih krajevnih odborov na osvobojenem Kozjanskem ... • • Janez Sever Za domačo mizo kot nekoč PREDVOJAŠKI TABOR Te dni se bo v Slov. Ko- njicah pričelo redno letno ta- borjenje obveznikov predvo- jaške vzgoje, ki bo trajalo 14 dni. Na taborjenje se že nekaj časa pripravljajo, saj je potrebno poskrbeti že vnaprej, da bodo mladinci v tem času pridobili' čimveč znanja, želijo namreč, v celj- skem okraju obdržati v pred- vojaški vzgoji prvo mesto, V, L.