Pred glavno skupščino UJU v Zagrebu. (Fiied Uzvplftvijo nove gla/vme uprmve UJU.) »Spričo resolucije beogriijske* ga poverjeništva i.n .ponovnih ik* skladnosti naziranj Izvršnega od= bora in poedinih pioverjcništev, kar st je opazilo t>udi na sejah glavniega odboiii, smatramo, da leži zlo vsega v ustrojto vrhovnc uprave naše lOrganizacije, katerc-« rrvu vzrbk so tozadevne tiočke v sedanjih pravili>h. Da se odpravi to izlo, smiatrarno za nujno potreb« no, naj bi se pravila izpremenila samo v oni točki, ki zadeva vr* hovno upravo UJU. Vrhovmo upravo UJU naj bi tvoril odlbo.r iz predsedstva in taj* mištva cerrtrlale UJU ttr v&di po* vierji-nikov, ki naj bi se sestajal rediivo vsak mesec na seje in od* ločal o vseh aktualiiih stanovsrco* političnih vipirašanjih Izvršni co> bor naj bi se reducirttl samo na fuakcionarje, t. j. na predsednika, poGJpredsedniika, tajnika, blagaj* ¦nika in iu.riidinik-f organi-začnih n* stov ter naj 'bi bil samo eikseku* tiva lln izvršilec tekočih adminis strativnih poslov in sklepov. Jci bi jih napravljal gori navedeni od= boir. Praktičraost te zahteve se Je po.ozala že iz dosi.d'anjih sej po» verj. nikov ter ima tudi svojo upravičenost v tem, da se priteg« •nejo k soodločevan'jiu v vseh vpra? šanjih tudi ,'poverjeništva, ki se p« sedanji sestavi glavmega odbora ne morejo pogosto sestajati n« seje — predvscm pa, da st odpra* vijo g'ori navcdena nesoglasja iz organizacije. Poudarjamo, da ni;ma ta pred* log prav miikake >osebne tendence i bodisi napram članom Izvršnega odtoora, ali .katercmukoli delu or« ganiziranega učiteljstva. temv>eio' ; nam je pred očmi zgolj interes 'or.ganizacije in doibrobit učitelj* stva. Dbkler se to s spremembo pra* vil ne izvede, naj se Iz'vršni odbor in ostali čilami glavnega odbora (15) izvolijo na sikupščini po pro= porou. Diekigacija naj izvoli 6članski odtoor, sestojieč iz delegatov giav* ne sk/upščilne, ki mu s tem dajemo polnomočje za sestavo proporca in liste. Od novega odbora zahtevamo, da izvede v teku po&lovnega leta 1929./30. centralna pravila.« Sklep pokrajinške skupščine Pov. UJU Ljubljana i\ dne 20. ih 21. julija 1929. 2e več let se pojiavlja na našdh glavnih skupščinah grupa, ki vrže zdaj eno ipotem drugo sporno vprašanje med deiegacijo in ti« ra svojo zahtevo do skrajnega ekstrema ter se poslužuje v&eh srcdstev,, tako dia 'onem/o* goči celo stvamo in dos-tojno delo skiuipščine. Najžalosthejši vzgled take skupščine je bilo Sikoplje. Če pomislimio, da je bilo na tej skiuipšaimi navziočih. cikro.g 70 delegatov našega poverje^ ništva, nam okiroigli raičun izkaže, da j.e bilo okrog 70.000 Din s strani našc deJegacije vrženih proč — zaradi teroristdčne akcije male skupine, od iatere je le en del ipripadal delegatom, drugi del pa so bili nedelegati, ki so onemogočili delo sku-pščine. Jasno je, da taiko ne sme dti dalje in da nobena skupina ln'i upravičena se tako igrati z delegati in jne z denarjem, ki ;ga dtellegaicija ipotroši za sku.plščino. Dobila pa j,e ta grupa tt.kom zadnjih let vjpliv v beiograjskem po^ verjendštvu, ikar vse ni ostalo ibrez odmeva jjlede rcizmerja med beograjisko sefccijo in centralno lupravo^ UJU. Uporabljajoč vsak momient ji ^re v glavnem za to, da vzbuja nejevoljio in dobi centralno lupravo UJU v svoje Toke> :ali vsaj zna<ten vplliv na nijo potom osebnosti, ki tudi aspirirajo v enaki smeri. Momentov ni malio,. ki pomagajo tem namenom. Saj celo oni, ki vsaj nekaj več po« znajo razmere, često ine morejo točno raz« brati ipravei namere »opozicije« in vseh mc* tivo-v onih sikupiin, ki se ji pridlružuje iz eme=> ga in drugega vzroka, k skujpmd nameri — proti cemtrial.ni upravi. Iz tega razloga je ¦treba letos posvetiti vso pqzornost temu, da ne dobe v roke cen« tralne uprave UJU poeidine ckstTemne gru« ipe, temveč d» bo c-f.ntralna uprava UJU iz» brana1 taiko, da bodo knela lahko zaiupanje do nj,e v|sa pccverjetništva in bo iona last vseh poverjeništev. Edino na te.j bazi je magoč rrairen razvoj in uspe&no delo centralnei uprave. in Udruženja. Letos se vrše volitve tudi v Glavni od= bor, zato se čuti že sedaj več ali manj ner* vo'zncsti. Saj pridejo ,pri volitvah vedno v večjem ali manjšem obsegu tudi osebnc amj bicije po.ddnc. v v poštev, ki bi radi jprišli na P'ovršje, odnosno pcedinih skupin, ki bi rade dcbile orga^nizacijo v roke iin1 \o lusmerile po svoji orientacdji. Za nas pride ob tem momentu predvsem sledeče v poštev. Že dolgO' je cpažati. da so dif:i.rirala naziranja članov izvršnega odbora z zastopniki pcverjeništev v temeljnih iorga = nilzačnih vprašanjdh. Zastopniki ipoverjeni« ,štev so si bili domala vedno edini, a proti injihovemu naziranjiu je stalo često načelno nazifanje izvršntga odbora. Tak skičaj se je diogodil ipri razpravd o predlogu za odpra"vo poverjeništev, _jer so si 'člani glavnega od= bora stali nasproti v razmerju 11 : 12, a tudi ,pri vcčih diugih naičelnih tookah iglede pras vil ,ni ibdlo' mnogo bo'lje. Iz tega razloga j-t moralo priti 5esto do prisiljenih kompromi= sov in posledica temu je ibila nezadiovoljstvo s projekti pravil in pravdla so se morala od» lašvti cd leta do kta. ;ker se jih uprava n\ upala sta^viti Tia dnevni red. oziroma jih dati v obravnavo. V takih tskičajih lahko rečemo, da so eddno povfrjeništva1 imela učitdjstvo za sc» bcj. Lvršni odbor je predstavljal često ie mnenje dvanajstorke in ne mnogo več. Enaiko je bilo oesto pri dinugih važnih vpra,šanjih. Izvnšni od'bor ni mogel vedno sMicevati g-lavnega odbora na seje, zato je ibil prdmoran saro reševati važna Mpraišanja, ki bi bila morda' drugače rešena, če bi se ipntetgnilo poveirjoništva k soodločevanjiu. Da prddtei d'o pravega izraza faktiono mišljenjc učiteljstva fc da bodo dmeli skk.pi moono ozadje, t. j. da bodo predstavljali res miSs ¦ljenje učitdjstva in imdi tudi ^se učiteljstvo za seboj, je nujno potrebna reorganizacija uprave1 v tem tpogledu. Edino to je dalo povod letošnji ljiubljan« sid rtsioluciji! ki j'o ipriobčujemo na čelu članka. Izvesti se da to na dva načina. V prvem slučaju bi bilo potreba izpremeniti centralna pravila v tem zmislu, da bi vrhovno upravo UJU tVcril odbor sestoj&č iz predsedstva centrale in jpoveTJendšuv UJU. iki bi odločal o vseh važnih vprašainjih origandlzacije in sta^ •novske politike. Taki >skl.jpi bi res predstavIjali miMjenje učite-ljstva dn bi bili močni:, .ker bi p,otom poverjenikov imeli vse učitelj^ •stvo za sdboj. K«r je pa eadeva zelo aJkutna fe nujna ter je izipierrdnjanjc pravil teža.vno. je edini dzhad ta1, da dobe poverjieoištva mo= čen vpliv pri izvolitvi clano-v izvršnega od^ ¦bora, tako da bo sestava izvršnega iodbora odgovaTJala iritcncdjam ipoverjfništev ter to'» ista v resnici imel izvršni odbor tudi za se* boj. To bi bila druga soilucija! Beograjako •p.oVerjeništvo je sprejelo to? zadevno resolucijo, ki stremi za tem, da se :člani širjega glavnega odbora izberej« popropcincu in sicer na ta' način da ipoverjenu štva svobodno kandiddrajo gotovo število ¦člainov v širji gla-vTid odbor. Sklep beograjskega poverjeništva se gla= si sledtče: Da sodeluje beograjskri pov&rjee iništvo na gtlavni skuip^ščind v Zagre-bu, stavi sledeče pofioje: 1. da s-o 15 članiov širjega odibora UJU iz>bere sofazim&rmo po^ Stevilu ¦članov vsake sekcije; 2. da dekgati sekcije imenujejo ^svoje prediStavnike samostofno in da nolieina sekcij'a ne vsili drugim sekdijami svojih o&ebnosti, tako da bi novoizbrama liprava 'biJa pravi i2.ra'z večine članov UJU. — V naisprotnem sšLučVjiu, ako se tega ne sprejme, grozi beograjfe'ka sekcija z .— ekso« dusorri S sta^Tiii bcograjske sekcije se je torej stVTvil ultimat. ne gledo na 4|oi, če se z nazira=> njem beo,grajis.ke sekcije lstrdnjajio ostala ipo« verjeiništva. To pomcni — <če bd sitarviila v(sa ipoverjeništva enaike ultimate- — da gremo dahl^o iprvi daln na sktip,§čini narateen, kar ibfi imelo za posledico — razpad Udru.ženjia. Nastanc vprašanje: Zakaj in v fcoliki meri se je ljuibljansko >pŁ)>velrje™štvo priarus 'žilo becgrajsiemu ;sikkpu? Vzrok je v tem. da1 si želi lju'bljansko pcverjenlišltvo izipremiimbe v vrhovni upravi, ne samo osebne, temveč t<udi načelne v or* fianizacijd vrhovne uprave, kar jasno uteme^ djuje zigoraj citirana iresclucija ljubljanskega povtTjeništva. Vprašanje pa je, ali J-e. umesta no, da ]juiblja>rts!ka sekcija1 v poJnem obsegu koncedira zaradi tega stremljenje; sedaj odločilne skupine v beograjskem poverjeni* štvu. Podlpisaiid sem sam sodefova! v od'seku i'n pri redakcdji gornje reisioinjcije. piriznati pa moram, d'a snro spričo obilice dela lin naglice prezili bistvene razlike in premalo preraču^ nali iposJedice dn pravi rfzailtat gorenjega dalekosežnega skletpa1. Iz tciga Taizloga sma^ tram za 6vo|o dolžnost, da piodam .naknadno pričujoče imlormatiyn'o objalsnilo, ker si mo» ra biiti naša del^gacija na' j,asriem. za kaj gre? Bi'stvena Tazld.ka im'ed rvsolucijo beograj« ¦skeiga poverjeništva dln ljubljanfekieiga je v sledtičem: Betoigrajsko poverjeništvo se izre« ka, rtaj bi sle samo 15 čianov izven izvrsnega oaVbora volilo po. proporcu 2 ozirom na so« razmerje čla-nov, ki jdh imajo poedine se'k< cdje; ttlžsnja Ijuibljansktga poverjeništva (Pra jri š'la za.tem, d;a 'bi od teh 15 članov imalo vSaiio poverjtinii§tvo po 3 člane — ^kakorr dmt sedaj — v izvršni odbor, ki šteje 12 čla= n)Ov, pal naj bi se voldlo po proporcu z «zis rom na številčno jakost pcedinih poverjemi« jštev, ki bd nominirala i'zmtd 'beogr:a|s'kega lU^iteljstva one, do katerih ima zaiuipa.n>--. ilCoin^čna .stilizacija resolucije gkde prtporca s strani Ijubljanskega povierjeništva je koim= promisna in zahteva proporc za izvršnd odbor (12) in ¦cstalih 15 članov šiirjega ^lavnega odiboia. Številke Tiaj govcr.:, j;asno: Sedaj obstoja fevršnd odlbor iz 10 članov izbranih iz beograjskega učiteljstva ter po enega zaštopmiilka zagrebškefia in ]jubljan= skega p'OWerjeTidištva ki sta jik ti poverjenii štvd kandidirali v' i'zvršni odbair, k.t r siučajno bivata v Beogradu, t. j. tov. Tintorja in Flereta, - kolt zastopibAka zagrebškt|ga in lj-ut>= lja.nskega pfcverjeništva. Ostalih 15 Voljeniri (dn 10 po pcloeaju) članov širjega glavnega^ ¦cdlbora, pa je bilo to-varišlko. ^porazdeljenih po1 3 -f- 2 na vsako ipoverjeništvo, t. j1. .na bctograj.Sko 3+2, zaigi^ebško 3 + 2. ljuibjjams sko 3 + 2, sarajevsko 3 + 2 in splitsko 3 + 2, od katesih prideta v širjd glavni odbor po 2 že fpo' položaju (t. j» ipoverjenik in tajnik) po 3 pa iso' izvoljf.ni. Defacto je tbrej bi'lo scdaj v širjxm gla^nem odlboioi 15 članov, kd s&e iP-riišltevajioi ibeograjskf' sektijd, 6 članoiv zagrcbški, 6 člap'ov liubljanski, 5 sairajevski in 5 i54wlitski. Ra'zmeTJe' med člani beograjsike S'ekdje' in ostalih 'selccij je torej 'bito 15 : 22. Nal (podlagi 's.<1e'p,a beograj'ski- se.<clije bi •se pa ralzmerje iziprtimonilo' sledeče: O "<a« kem proporcu za izvršni odbor beograjsko po^veirjeiništvo v res'oluci>i ne gbrvord. Vze^ mimo. da ostaine irazmerje v izvrlšnetn od* ¦boTu, isto. t. j. 10 :2 kakox dosedaj. 15 čia* nov širjtga gla.vnega/ odbora pa hoče stdaj belcgrajfeka sckcija iporazddSti p'o proporcii z ozirom na števSičrto mož tpoedinih S«kcij. Vseh članov izka'zuje »Izveštaj« letos d2.801. od teh odpade Tia. Siplit 547, Sara^evo 972, Ljxibljano '2593. Zagireb 2101, Beograd 6588. Kdličnik >za 15 mandafrov bi bil 853. iMatemafičnio vzeto 'bi torej dobil Split (dz ostankov) 1 mandat, Sarajevo 1. Zagreb 2^ LjuMjana 3 'B-.icigrad 8. >Čc( "prištejemo temu ¦aei po 2 mandata odl vsaikcga poverjlenistva, ker prideta pov. in tajnik po položaju v širji glavni odbor je razmerje sledeče: Split 3 (— 2), Sarajevo 3 (— 2), Zagreb 4 (— 1), Ljubljana 5 (enako), Beograd 10 (+ 5). ČO iprištojemo1 Iše člal"e 'izvrišnega cdbora, bi bilo razmerje med člani prištevajočimi se becgirajski , selkcijfi in osttalim se_cij'am 20 : 17. sedaj pa je 15 :22. Na podila'gii 'skkipti ljiubljanske sekd:je bi se ttoi .razmerijie' tabbol-ultna V ničemer ne \z» ipiemeniio, 'kvečjtinu v te'm sluča ju, če bi bdli od 'sekicij pne'dlagaini člani dzv^ršnega ^o-dbotfa; Vedno veziami ,na istališče1 Sekcije, k'i jdh ja dtel&gdrala \i i/lfvršni1 cdbcr. Količnik za izvfšni odbor bi bil v tem skičaju 1066 in <bd d'cttl.a 'sekcija Beograd na pcidiagi ttiga 6 mandaitov v dzvinšn.m cdboru, (Ljuibljana 2. Zagrdb 2. na ipodlagi1 'otetankov ipa tudi 'Saraje-vo 1 Sfpilit 1. ' Celotno' razmeirje 'širjega glavnega od» ,bora — če bi •_d]i- mandati v izvršnem odlboru vczami nja stallžšče sekcdj. ki so člane ddegi* rale —ibi bito sledečfe': becigr.ajl^ka sekoija bi imtla, J6 mandiaitoA-, Ivse ostale 4 scikcdje p'a 16 mandatov. , Z 'czirom na vse gori' podiamo gre za' ¦sledeče: 1. Da 'sti Udtruženje couva pred vsekakim n«'zidravim sistemom majoTizaoije; 2. da ne dbbli Udiruženja v roke, oizinamai odločilni vpliv v njem grupa, ki ;po svojih dosedanjih nia,st6pj'h ne daje garancij za mirno An u!sipe§n.c stvarno d,&lo v Udruženjuin vodštvo Udruženja v strogo nestrankaj* .skem atanovskem pravcu; i 3. n-ujno potrebno' je, da 'se iprtinese vr» hovno vodstvo oirganiizacije na cdbbr sesto? ječ iz prcdsedstva J:n tajndšitva centrale ter iz VSch ip^overj^Tiffcoiv, če1 se hoče dzognitigoirnjemu -zhi, ikv grozi onganiizacajii m mfr? nietoiu solida™emu ptizlitivnemu soderorvanju vsefia oicitdj'stva v držav? v ediino dobrabit celokupne^ga .učiteljskega stanu in šolfetva. Ivab Difemii^.