WALTER Nove tehnologije v mikroizdelavi Tehnike in tehnologije varjenja ter spajanja za popravila in dodelavo Zvarjanje, navarjanje in nabrizgavanje ter drugi sorodni postopki so tehnike in tehnologije, ki jih uporabljamo za sanacijo, popravilo in dodelavo strojnih elementov. Pogosto so te tehnologije edine, kijih lahko uporabimo za uspešno izvedbo remontnih del, za izdelavo rezervnih delov, ki jih ni več na trgu, in za različno dodelavo končnih proizvodov tudi v serijski proizvodnji. Oktober 4/2006 letnik! Cena 890 SIT/4 € ISSN 1854-3669 (ifi(M)ll www.zibtr.com Pred novim velikim tekmovanjem Uporabnost - orodje uspeha Solid Edge 2D for FREE /.its-pl m.si/free2D.htrr rt3000 www OOO Tehnični razvoji so večinoma bolj znani kot ljudje, ki so jih razvili. Tako dandanes vsakdo pozna Tiger tec rezalna sredstva in Xtra tec - orodja. Najvažnejša stvar takoj za našimi kvalitetnimi izdelki pa so ljudje. Šele njihovo poznavanje inzeninnga, izkušnje o delu v panogi, tehnična podpora ter njihova strast naredi o iz razdrobljenega pro ekta zgodbo o uspehu. Mi to imenujemo .The Modern Face of German Engineenng. - modema podoba inženiringa www.lvdgroup.com LUBRICANTS Teximp^ 360* CNC Solutions TRUMPF PETRO 9771854366000 AT. L i LVD je povzdignil prebijanje, lasersko rezanje in preoblikovanje na novo raven produktivnosti. To je mogoče s stroji, ki uporabljajo napredne tehnologije in so znani po svoji zanesljivosti, preprosti uporabi in odlični kakovosti izdelkov tudi pri najzahtevnejših aplikacijah. > Prebijanje: Revolverske prebijalke Global Series izboljšajo natančnost in poenostavijo obratovanje. > Lasersko rezanje: Laserski rezalni sistemi Axel omogočajo najzanesljivejše in konsistentno rezanje pri zahtevnih aplikacijah. > Preoblikovanje: Najbolj popolna ponudba stiskalnic za preoblikovanje v konkurenci od 1 do 30 m. Dodatne možnosti, kot sta laserski sistem Easy-Form® in edinstvena avtomatska upogibna celica ROBOformER®, zagotavljajo družini stiskalnic PPEB natančen nadzor nad procesom upogibanja že pri prvem izdelku. PAMETNA IZBIRA. INTEGRIRANE REŠITVE. V LVD www.lvdgroup.com Za tehnologijo, s katero lahko izboljšate produktivnost in LVD Sit d.o.o. donosnost svoje proizvodnje, pokličite še danes! Bevkova 7 6271 Vipava Slovenija Tel.: 041/402 007 E-mail: igor.badalic@siol.net www.anni.si www.anni.si /enouo SOČO NIDO [TY04HVK] 15.4" zaslon TFT WXGA matrika Ločljivost 1280 X 800 Intel Core Duo T2300 1,66GHz,2MB Spomin 512MB DDR2 [do 2Gb) Nvidia 7300 64Mb Trdi disk BO GB DVD zapisovalec Zvočna kartica .2 x USB 2.0. Fax modem 56k. Mrežna 10/100/1000,WLAN, Bluetooth, vgrajena kamera, čitalec spominskih kartic, čitalec prstnih odtisov Rescue and Recovery, VGA out. 1x PCMCIA WIN XP Honte Ang Teža; 3 Kg 269.990 sit 1 IZB,65 eur R50E[UR0S9VM] 15" naslon TFT XGA matrika Ločljivost 1024x 768, Intel Centrino M 745 1.80 GHz Spomin 512 MB DDR (dn 2 Gb) Intel Extreme Graphics 2 do 64Mb Trdi disk 60GB DVD zapisovalec Zvočna kartica. 2xUSB 2.0. Fax modem 56k, Mrežna 10/100. WLAN Rescue and Recovery. VGA out, 1* PCMCIA WIN XP Professional Slo Teža: 3 Kg 249.990 sit 1.B43.19 eur Namesto 269.990 sit R52 [UN3AQVM] 15" zaslon TFT SXGA matrika Ločljivost 1400x1050, Intel Centrino M 750 1.88 GHz Spomin 512 MB DDR (do 2 Gb] ATI Mobility Radeon 64 MB Trdi disk 60GB, DVD zapisovalec Zvočna kartica, 2xUS8 2.0, FireWire Embedded Security Subsystem 2.0 Fax modem 56k. LAN 10/100/1000,WLAN, Bluetooth Rescue and Recovery, Fingerprint Reader VGA out.SVideo out, 1X PCMCIA 1 Type l/l I WIN XP Professional Slo Teža: 3 Kg 319.990 sit 1 335,30 eur Namesto 364.990 sit R52 [UN3B5VM] 15" zaslon TFT XGA matrika Ločljivost 1C24x 768. Intel Centrino M 740 1.73 GHz Spomin 512 MB DDR (do 2 Gb] ATI Radeon X300 64Mb Trdi disk 6DGB 5400 rprn DVD zapisovalec Zvočna kartica, 2xUS8 2.0, Fax modem 56 k, LAN lO/IGO/IOOO.WLAN, Bluetooth Rescue and Recovery. Fingerprint Reader VGA out,SVideo out 1 x PCMCIA WIN XP Professional Slo Teža: 3 Kg 299.990 sit 1 251.84 eur Namesto 334.990 sit 165.990 sit 692,67 eur chiliGREEN M5-G53G 15" zaslon TFT XGA matrika - Ločljivost 1024 x 758 - procesor AMD Sempron Mobile 3300+ spomin 512MB DDR ■ grafična kartica Vga On Board 64MB shared - Trdi disk 60 GB -DVD zapisovalec • Zvočna kartica 5.1 support -4 X USB a.O, Drsna ploščica, TV out, WLAN, VGA izhod.Paralel port-Fax modem 56k. mrežna 10/100 • Smart Li-On baterija • Programska oprema za predvajanje dvd in snemanje cd-jev in đvd-jev. chiliGREEN GG5 IMC 219.900 sit 917.63 eur 15.4" zaslon TFT WXGA 12B0 x 600 ■ Procesor Intel Core Duo T2300 1.GG GHz - spomin 512 MB DDR2 ■ grafična kartica Intel Dynamic Video Memory GMA 950, bis max. 224 MB, TV-out Trdi disk 80 GB • DVD zapisovalec • Modem 56 kb/ps ■ Zvočna kartica 7.1 • 3x USB 2.0. drsna ploščica. 7u1 čitaiec spominskih kartic, PCMCIA, FireWire -Smart U-ian baterija chiliGREEN CV M3-M31 Zaslon 13" TFT WXGA Glare type Display, 1280 x 768 Procesor Intel Core Duo T2300 1.66 - 5pomin10S4MB DDR2 ■ VGA Intel Dynamic Video GMA950 128MB - Trdi disk 80 GB - DVD zapisovalec - Modem 56k, V92, mrežna 10/100, WLAN, PCMCIA, VGA-out. ■ Smart Li-ion baterija. 249.990 sit 1.043,19 eur Änni d.o.o., Motnìca 7a, 1236 Trzin, tel. 01 58ÜD 8DG, www.anni.si Odprto od ponedeljka do petka od Bh - 1Sh ure. chiliGREEN CU C7-X72 17" zaslon TFT WXGA Glare Type -Procesor T2300E Dual Core 1.66 spomin 1024MB 0DR2 - grafična kartica VGA ATI RADEON X1600 M56 256Mb PCI-X DVI-out Trdi disk IDO GB SATA -DVD zapisovalec - Zvočna kartica 7.1 SPDIF, ■ PCMCIA, Fax modem 56k. mrežna 10/100/1000, WLAN, PS2. FireWire IEEE 1394. S-video, USB 2.0, Drsna ploščica, □talee kartic 4 v 1 - Smart Li-ion baterija - 2B9.990 sit 1-21B.11 eur Cene vsebujejo 20% ddv in veljajo ob ptaditu z gotovino, Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Slike so simbolične, napake so možne. Za preračunavanje valut se upora Wja centralni paritetni tečaj 1 EVRO=239.64 sit. VRHUNSKA kakovost in zanesljivost /b Garant" GARANT nudi: • vrhunsko kakovost in zanesljivost • certificiran razvoj izdelkov pri vodilnih proizvajalcih • 12.000 zmogljivih izdelkov: tehnika odrezavanja in vpenjanja, merilna tehnika, brušenje in rezanje, ročna orodja, delavniško pohištvo • strokovno svetovanje na podlagi več kot 30 letnih izkušenj Stalna vrhunska kakovost in zanesljivost sta najpomembnejša pogoja za zadovoljstvo uporabnikov. V Merkurjevem obsežnem asortimanu ročnega, rezalnega, vpenjalnega in merilnega orodja, brusnega materiala ter delavniškega pohištva in pribora boste zagotovo našli izdelke, ki idealno ustrezajo vašim zahtevam. Za večino izdelkov vam zagotavljamo dobavo v 24 urah iz zaloge Merkurjevega centralnega skladišča v Naklem ali iz zaloge trgovskih centrov MERKURMOJSTER po Sloveniji. Smo zastopniki priznanih blagovnih znamk strojnega in ročnega orodja ter orodnega jekla: ybGarant ■MUCE RV/HfH holetC X BÖHLER Za dodatna pojasnila smo vam na voljo: v veleprodaji: Andrej Starman tel: 04 258 82 71, faks: 04 258 86 51 andrej.starman@merkur.si v nabavi: Gregor Jamnik tel: 04 258 83 69, faks: 04 258 86 82 gregor.jamnik@merkur.si MERKUR - trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, Slovenija MERKUR 110 let NT serija: moč pri kompleksnih obdelavah ^ Fleksibilnost brez kompromisa I "box in box" konstrukcija in DCG™ pogoni v centru gravitacije I osemkotna stabilna konstrukcija zagotavlja maksimalen hod Y osi I Zelo fleksibilna Bosz direktnim pogonom in gibom ±120° I Izjemne zmogljivosti pri struženju - revolver z direktnim pogonom gnanega orodja (opcija) I Velika moč na pomožnem vretenu za doseganje tako visokih hitrosti kot natančnosti (opcija) www.bts-company.si I www.moriseiki.com BTS Company D.O.O. iMMMlf GEŠ^Š Bratislavska5 Tel.: 01 5841 465 stroji@bts-company.si MwmmMmMm OLt^^m 1000 Ljubljana Fax: 01 52 49 260 www.bts-company.si THE MACHINE TOOL COMPANY intervju utrip doma 18 25 Dobro poslovanje slovenskega livarstva 26 TECOS zaključil projekt Toolgen 28 Electronica - Že prvič uspešno 31 Naravna vez med raziskavami in industrijo 38 Učinkovita izraba obnovljivih virov energije 44 Sodobna obrt in visoka znanost 46 Slovensko-madžarski kooperacijski forum avtomobilskih dobaviteljev 59 Celovitost v združitvi in uglasitvi 62 »Vsak odstotek je pomemben« 64 Srebrni trakovi za uporabo v elektroindustriji 66 Niko Železniki dobil zlato priznanje za najinovacijo 70 Litostroj ulitki na Kitajsko poslali izredni tovor 86 Nove tehnologije v mikroizdelavi 89 Vodenje za konkurenčnost 92 Bolonjski sistem izobraževanja Intervju: mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana ''Delamo inovativna vi- sokotehnolo-ška podjetja'' Danes želi Tehnološki park Ljubljana postati prepoznavno evropsko podporno središče za inovativno visokotehnološko podjetništvo. V skladu s to vizijo so se odločili tudi za gradnjo kompleksa tehnološke cone Tehnološki park Ljubljana Brdo. Skupnim in specifičnim potrebam podjetij, vključenih v Tehnološki park Ljubljana, želijo namreč zagotoviti tudi širitev visokokakovostnih podpornih storitev in prilagajanje tovrstnih storitev. Sonja Sara Lunder utrip tujine 98| utrip doma 100 Sejem MSV in IMT v Brnu 103 Veliki zobje, veliki ostružki 106 Nove tehnologije preoblikovanja 107 Nova jekla v prihodnosti 110 Pravilno izmerjeno je že napol proizvedeno 114 Laserski sistemi: Večje pospeševanje 116 Visoka hitrost in natančnost 117 Prenosni merilnik trdote nekovine 118 122 Inženirski termoplasti - PBT in PET 126 Sesalni sistem iz poliftalamida v audiju V-8 turbo diesel 127 Proizvodnja infuzij v novi tovarni podjetja Braun 129 7. tehnološki dnevi TERA 130 S termoformiranjem folij do prvorazrednih površin 132 Bistvo je v inovaciji - Piovan 133 Novi visokozmogljivi polimeri iz obnovljivih virov IT-tehnologije 136 138 Uporabnost - orodje uspeha 140 BIO praznuje 20. jubilej 141 Srečanje SolidWorksovih uporabnikov 141 Delcam pridobil Dental Machining Software 142 Nagla rast domačega trga poslovne opreme zaradi evra 142 Za varno elektronsko poslovanje slovenskega gospodarstva 143 Vloga PLM-rešitev v prihodnosti 143 Uspešno sodelovanje med IBM Slovenija in podjetjem Trimo 144 Veliki rezervoar za tekoče gorivo vesoljskega letala Shuttle Pred novim velikim tekmovanjem 20 Mednarodna strateška konferenca tehnološke platforme Manufuture-si, ki jo je organiziral Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, je bila dobra priložnost za izmenjavo koristnih in uporabnih informacij o namenu in pomenu tehnoloških platform za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, kot ga vidijo v industriji ter na državni in evropski ravni. dr. Tomaž Perme Rast obsega - potrebni pogoj za uspeh V Portorožu je med 10. in 12. oktobrom potekal posvet Orodjarstvo 2006. Namenjen je bil predvsem študiji perspektive rasti orodjar-stva in poti, po kateri bodo to perspektivo izvajali. Na področju pogojev poslovanja namreč prihaja do ključnih sprememb na ravni države in do velikih tržnih sprememb, na katere je treba znati ustrezno odgovoriti ter poiskati ustrezne organizacijske rešitve, tako na ravni posameznih podjetij kot na ravni panoge. Sonja Sara Lunder dr. Tomaž Perme 39. MOS je bil 40 uspešen Letošnji največji sejemski in poslovni dogodek v Sloveniji 39. mednarodni obrtni sejem (MOS), ki je potekal od 6. do 13. septembra na Celjskem sejmu, je obiskalo nekaj več kot 160 tisoč obiskovalcev. Na sejmu se je neposredno predstavilo 952 razstavljavcev iz Slovenije in tujine, če pa štejemo vse zastopane razstavljavce, se je njihovo število povzpelo na več kot 1500. ''Smo zelo razvojno 42 usmerjeni" Igor Požar, letošnji obrtnik leta, se je za samostojno pot odločil pred osmimi leti. Danes ima 8 zaposlenih in tri vajence, orodja izdeluje za Husquarno, Opel, Johnson Controls, Mercedez, BMW, Stihl in več domačih kupcev. Lani so v Orodjarstvu Požar zabeležili 40-odstotno rast. Sonja Sara Lunder utrip tujine Učinkovitost izdelave je na prvem mestu Svet strojnikov je slogan bienal-ne mednarodne razstave obdelave kovin AMB, ki je potekala še zadnjič v popolnoma razprodanem stuttgartskem razstaviščnem centru. Poleg razkazovanja zmogljivosti sodobnih obdelovalnih strojev in preciznih orodij je bilo predstavljenih tudi veliko rešitev za povečanje učinkovitosti izdelave z avtomatizacijo v glavni vlogi. Izboljšana natančnost robotov 102 Družba ABB uporablja pri razvoju, kontroli in umerjanju približno 9000 industrijskih robotov, ki jih vsako leto dobavi kupcem po vsem svetu, merilno opremo švicarske družbe Leica Geosystems. 9 98 tematski sklop 71 Metalizacija za obnovo površin in izboljšanje mehanskih lastnosti 72 Metalizacija je proces spajanja materialov, kar pomeni nanos kovinskega materiala na strojni element za izboljšanje mehanskih, korozijskih, lepotnih ter drugih lastnosti in/ali za obnovo obrabljenih površin na poljubnih strojnih elementih. Dr. Janez Tušek Procedura za reparaturno zvarjanje in navarjanje Med ta zelo zahtevna opravila vsekakor lahko štejemo varjenje, reparaturno zvarjanje in navarjanje. Popravila poškodovanih strojnih delov in najrazličnejših elementov pri različnih popravilih in drugih vzdrževalnih delih si danes skoraj ne moremo predstavljati brez varilskih tehnik in tehnologij. Dr. Janez Tušek Mobilna laserska naprava za reparaturno varjenje - realnost ali utopija 80 Poškodbe na po-strojenjih, strojih, orodjih in drugih strojnih elementih so vsakdanji pojav, ki se mu ne moremo izogniti. Vsaka poškodba na opremi, ki se uporablja na linijah v serijski proizvodnji, povzroči dve vrsti stroškov. Dr. Janez Tušek Ročno lasersko navarjanje s tanko žico 84 To velja predvsem za izdelavo unikatnih izdelkov, procese ter postopke izdelave v maloserijski proizvodnji in tudi za najrazličnejša reparaturna dela. Med te vsekakor spada popravilo orodij za tlačno litje barvnih kovin, za brizganje plastike in za sanacijo drugih vrst orodij. Dr. janez Tušek Klemen Pompe novo na knjižnih policah 147 Iskra Mehanizmi, d. d., iz Lipnice pri Kropi je dobaviteljsko podjetje s pet-deset-letno tradicijo na področjih števne tehnike, aparatov, avtomobilske industrije in mehatronike. Podjetje, ki s 470 zaposlenimi predstavlja pomembnega delodajalca za bližnjo in daljno okolico Lipnice, nenehno raste, letno pa ustvari 32 milijonov evrov prihodkov. Sonja Sara Lunder ' svetu in tudi pri nas se digitalizacija počasi, a zanesljivo uveljavlja kot ena nepogrešljivih tehnologij v pravzaprav vseh stopnjah življenjskega cikla proizvoda. V pomoč nam je pri kontroli proizvodov, izdelavi in obnovi orodij, hitremu prototipiranju, izdelavi elektronskih katalogov itn. Na nekaterih od naštetih področij nastopa digitalizacija skupaj z obratnim inženirstvom (angl. Reverse Engineering). Luka Botolin 136 IT-tehnologije Miški nad miškami Miška je predmet, ki ga večina ljudi, vsaj tisti, ki smo veliko časa pred računalnikom, drži v roki več kot katerega koli drugega v življenju. Podjetje Logitech, ki letos slavi 25. obletnico proizvodnje mišk, je razvilo revolucionarno miško z dva kolescema, od katerih je eden zamašnjak (kolo za izravnavanje neenakomernega vrtenja, vztrajnik). Esad Jakupović KAZALO OGLAŠEVALCEV 3-WAY, d.o.o. - 115 Misko, d.o.o. - 65 A-CAM, inženiring, d.o.o. - 96 Montanwerke Walter Alfleth Engineering, k.d. - 57 Werkzeug GmbH - naslovnica, 79 Anni, d.o.o. - 3 MURNIK, d.o.o. - 1 BASF SLOVENIJA, d.o.o. - 125 NC Servis Lovrek Ivan s.p. - 41 Basic, d.o.o. 61 OLMA, d.d. - 1 BTS Company, d.o.o. - 1, 5, 150 Remic, d.o.o. - 81 Cajhen, d.o.o. - 55 Revija VZDRŽEVALEC - 113 Camincam, d.o.o. - 27 Ribak, d.o.o. - 36 Celjski sejem, d.d. - 23 RTCZ, d.o.o. - 37 Center za trde prevleke IJS - 63 Sandvik Coromat - 149 Fakulteta za strojništvo, Schmidt HSC, d.o.o. - 95 Jernej Lokovšek - 87 Seco Tools SI, d.o.o. - 47 Ljubljana, revija VENTIL 88 Senator, d.o.o. - 133 Gazela Platit, d.o.o. - 53 Siming, d.o.o. - 75 Hyundai avto trade, d.o.o. - 69 TBW, d.o.o. - 39 ib-CADdy, d.o.o. - 77 Tecos - 135 ICM, d.o.o. - 111 Tehna plus, d.o.o. - 93 ITS, d.o.o. - 1, 116 Tehnotron, d.o.o. - 105 Kač Trade, d.o.o. - 91 Teximp, d.o.o. - 1, 19 KMS, d.o.o. - 131 TM, d.o.o. - 30 LVD Sit, d. o. o. - 1, 2 Topomatika, d.o.o. - 119 Mastroj, d.o.o. - 1, 33 Vpenjalni sistemi, d.o.o. - 21 Merkur, d.d. - 4 Zibtr, d.o.o. - 1 Mikron, d.o.o. - 109 Walter Maschinenbau GmbH - 49 novaa'je azvoj ehnologije Nikoli zastarelo Poziv podjetjem Naročilo na E-novice Povabilo na sejme Strokovna literatura Tudi v angleščini Spletno oglaševanje £ Domovll Kontakti] Iskanje II Naročila Kgradba www.irt3000.com na spletu Samo en klik do svežih strokovnih vsebin INOVACIJE, RAZVOJ, TEHNOLOGIJE: tri področja, ki so tesno povezana s spletom. Medmrežje je že dolgo eden zelo pomembnih virov informiranja, zato si v uredništvu revije IRT3000 ne moremo dovoliti, da bi ga spregledali. Tudi zato ne, ker revija izhaja vsaka dva meseca in ob tem le stežka lovi korak z najbolj aktualnimi dogodki. To vrzel bo nadomestila sveža, prenovljena in obogatena spletna stran www.irt3000.com. Samo en klik vas loči do ažurnih strokovnih vsebin, ki bodo odslej zbrane na omenjenem spletnem naslovu. Tudi v angleščini Na spletnih straneh bomo odslej v angleščini objavljali kazalo in kratke povzetke vsebin najnovejše številke. Gre za naš odgovor na potrebe podjetij, slovenskih podružnic svetovnih multinacionalk, kjer se pogosto zgodi, da želijo revijo IRT3000 in njeno vsebino v angleščini predstaviti tudi svojemu matičnemu podjetju. Pa ne le to; na spletne strani v angleščini lahko povabite tudi svoje poslovne partnerje iz tujine, ki bodo v reviji morda našli pravi kanal za obveščanje in informiranje slovenske javnosti, pa tudi za oglaševanje. Nikoli zastarelo Poleg napovedi aktualnih dogodkov bomo na osrednji strani objavljali še zanimivosti in kratke novičke iz sveta kovinske industrije, nekovin in informacijskih tehnologij. Objave o dogodkih bomo sproti obnavljali in skrbeli za to, da boste dnevno seznanjeni s pomembnimi dogodki iz svoje stroke. Vabimo vas, da obisk strani www.irt3000.com postane vaša dnevna rutina, podobno kot jutranja kavica ali listanje strokovnega časopisa. Poziv podjetjem........................................................... Óbenem pozivamo tudi podjetja, da izkoristijo naše spletne strani za obveščanje strokovne javnosti o dogodkih, kot so denimo dnevi odprtih vrat, strokovne konference, predstavitve, novinarske konference in podobno. Vsa obvestila za medije in druga obvestila lahko podjetja pošljejo na elektronski naslov pr@irt3000.com. Naročilo na E-novjce.................................................... Na spletni strani se lahko bralci naročite na brezplačne E-novice. Enkrat tedensko bo na vaš elektronski naslov prispel sveženj novičk, ki bodo najbolj zaznamovale zadnjih sedem dni v kovinskopredelovalni industriji, na področju nekovin in sodobnih tehnologij. Povabi lo na sej me........................................................ Da bo načrtovanje vašega časa lažje, smo za vas pripravili pregled sejemskih dogodkov. Kdaj, kje, kaj in do kdaj - to so glavna vprašanja, na katera smo zbrali odgovore in jih nanizali na eni od podstrani spletnega portala IRT3000.com. Seveda smo k temu dodali še spletne povezave na domače strani vsakega posameznega sejma. Strokovna .literatura..................................................... Za vsakogar, ki želi slediti razvoju stroke, je strokovna literatura pomemben učitelj. V množici izdaj, številnih knjižnih novosti, strokovnih publikacij in revij je včasih težko imeti pregled nad celotnim dogajanjem v panožnem založništvu. Prav zato vam bomo, cenjeni bralke in bralci, priskočili na pomoč s predstavitvami knjig, novosti in publikacij. Ob vsaki boste našli kratek opis ali povzetek vsebine, pa tudi vse podatke, kje lahko publikacijo naročite in kupite. Spjetpo oglaševanje..................................................... Na spletnem naslovu www.irt3000.com boste našli vse podatke in informacije o oglaševanju v tiskani izdaji revije, ne bo pa odveč, če opozorimo še na možnost spletnega oglaševanja. Na naših spletnih straneh lahko objavite logotip svojega podjetja, ki bo hkrati tudi spletna povezava na spletne strani vašega podjetja. Take možnosti oglaševanja ne smete spregledati zlasti takrat, ko boste na spletu objavljali novice iz svojega podjetja. Kje in kako naj se predstavlja stroka Letošnji sejemski dogodki in strokovna srečanja so bolj izrazito kot doslej opozorili na zanimivo problematiko, s katero se zadnje čase srečuje stroka. Že res, da si kovinskopredelovalna podjetja želijo promocije svoje dejavnosti, vendar pa v isti sapi opozarjajo, da niso zadovoljna z oblikami, kakršne jim sedaj ponujajo organizatorji sejmov, branžne zbornice in strokovna združenja. Razstavljavci na celjskem MOS-u so se spraševali, v katero smer se namerava razvijati največji slovenski obrtni sejem in kakšno strategijo bodo v prihodnje ubrali celjski sejmarji in Obrtna zbornica. Največji problem so razstavljavci videli v neustrezni sestavi obiskovalcev. Publika, ki se je udeležila celjskega sejma, namreč ni tista, ki bi bila pomembna za visokostrokovna kovinskopredelovalna podjetja, ki so na razstavne prostore pripeljala stroje v vrednosti nekaj milijonov evrov. Prav zato, ker ne vidijo več smotrnosti svojega sodelovanja, so se nekatera podjetja letos že umaknila z omenjenega sejma, kar pa seveda ne pomeni, da v prihodnje ne bi želela sodelovati na dogodkih, ki bi bili vsebinsko bolj primerni zanje. Drugi očitki, ki jih podjetja usmerjajo na organizatorje strokovnih dogodkov, so ne dovolj kakovosten spremljevalni program, nezadostno obveščanje ali pa preozka usmerjenost dogodka in s tem omejenost na sorazmerno majhno število sodelujočih. Na portoroškem strokovnem srečanju so predstavniki podjetij opozorili, da bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje med organizatorji in sodelujočimi podjetji, saj bi tako lažje oblikovali primerne vsebine in bogatejši program. Dogodek bi bil lahko zanimivejši za širšo javnost, privabili bi lahko več razstavljavcev..., so opozarjali moji sogovorniki. Slogan »Slovenija, orodjarna Evrope« je resda zgovoren, vendar pa za promocijo in popularizacijo orodjarstva in številnih spremljevalnih branž (ki jih težko poimenujemo z eno samo besedo - orodjarstvo) še vedno naredimo premalo. Prav zato bi morali strokovna srečanja dvigniti na še višjo, še bolj profesionalno raven, bolj intenzivno obveščati o njih in vanje vključiti širšo bazo kovinskopredelovalnihpodjetij,pa tudi vse vrste medijev. Ne smemo namreč pozabiti, da so slovenska podjetja z orodjarsko in širšo dejavnostjo priznana in dobro zapisana v svetu, saj številna sodelujejo z velikimi avtomobilskimi koncerni in na strokovna srečanja pogosto pripeljejo eminentne tuje predavatelje. Pa ne le za velike, tovrstne prireditve bi morale biti magnet zlasti za mala in srednja podjetja, ki sama nimajo dovolj virov za zbiranje strokovnih informacij, iskanje rešitev ali privabljanje novih partnerjev v svoje projekte. Le tako, z izmenjavo znanja in informacij, bomo namreč najbolj pripomogli k razvoju stroke. Tudi revija IRT3000 vidi svoje poslanstvo ravno v tem. O > Darko Švetak urednik Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak, Urednik področja avtomatizacija in informatizacija: dr. Tomaž Perme, Urednik področja nekovin: Matjaž Rot, Urednik IT-tehnologij: Denis Šenkinc, Urednica splošnih vsebin: Sonja Sara Lunder, Tehnična urednica: Tanja Bricelj, Strokovni svet revije: dr. Jože Balič, mag. Aleš Belšak, Edvin Batista, Boštjan Berginc, dr. Franci Čuš, dr. Slavko Dolinšek, dr. Igor Drstvenšek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampuš, Boris Jeseničnik, dr. Janez Kopač, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Marko Oreškovič, dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, dr. Jože Rodič, dr. Mirko Soković, dr. Janez Tušek, Anton Žličar Novinar: Esad Jakupovič. Prevajalci: Ivica Belšak, Damjan Klobčar, Boštjan Berginc, Peter Krajnik. Lektoriranje: Lektoriranje, d.o.o., Ljubljana, (www. lektoriranje.si). Idejna zasnova: Saša Brunčič, Barbara Kodrun. Računalniški prelom revije: Darko Švetak s.p., Jan Lovšin. Oblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun. Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišče nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 Škofljica, Slovenija. Oglaševanje in Marketing: IRT3000, p.p. 4988, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija, tel: (01) 600 3000, faks: (01) 600 3001, E-pošta: info@irt3000.si. tisk: Tiskarna Hren, Aleš Hren s.p., Ljubljana. Naklada: 4.000 izvodov. Cena: 890,00 SIT /4€ / 5$. ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1059. Naročnina na revijo velja do pisnega preklica. Copyright© IRT3000. Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. Krajši čas obdelave z večnamenskimi orodji Pentatec Z večnamenskimi orodji Pentatec je bilo že do zdaj marsikdaj možno najmanj za 25 % skrajšati čas obdelave obdelovancev iz aluminija in jekla. LMT Boehlerit pa je svojo paleto večnamenskih orodij Pentatec še razširil. Po novem omogočajo vrtanje v polno (tudi zunaj sredine), notranje struženje, čelno struženje, vzdolžno struženje in potopno rez-kanje. Z novimi kvalitetami se lahko poleg aluminija in jekla obdelujejo tudi drugi materiali: z LC 444W avstenitna nerjavna jekla in z LC 630 T litine. Nove rezalne ploščice za jeklo Ceratizit je razširil svojo ponudbo rezalnih materialov za struženje jekel in razvil novo kvaliteto z oznako CTC1130; le-ta združuje prednosti kvalitet CTC 1125 (P25), ki zagotavlja izjemno obstojnost orodja, in CTC 1135 (P35), ki je zelo žilava. Podlaga ter prevleka in tudi nova površina zagotavljajo izredno zanesljivost in dolgo obstojnost, tudi pri obdelavi zahtevnih materialov. Nova kvaliteta je primerna zlasti, če gre za spreminjajoče pogoje obdelave oz. za maloserijsko proizvodnjo. Ceratizit tudi sicer razvija, izdeluje in prodaja inovativne karbidne trdine in sisteme rezalnih orodij, za katere je značilna velika odpornost proti obrabi. www.ceratizit.com Obdelava zelo finega grafita Kot del svoje strategije na področju elektro-erozijske obdelave je japonski proizvajalec grafita Tokai Carbon predstavil dve novi vrsti materiala, uporabni na področju izdelovanja orodij. Prvi je grafit HK-20, ki se uporablja pri orodjih z rebri in za velike elektrode, drugi pa je zelo fin grafit HK-6, ki je primeren za vse težavne geometrije in elektroerozijsko obdelavo predhodno kaljenih materialov. HK-6 je prvi fin material te vrste, ki se je na trgu pojavil v zadnjih dvajsetih letih. Razvit je bil za končno obdelavo površine, pri čemer uporabniki stremijo k čim manjši obrabi elektrod in izjemni kakovosti površine. Proizvajalec verjame, da bo novi HK-6 pospešil postopek elektroerozijske obdelave. www.tokaicarbon.co.jp Rezkarji z različnimi koti vijačnic Podjetje DORMER je predstavilo rezkarje z novo patentirano obliko z različnimi koti vijačnic. Poleg finih rezkarjev običajnih dolžin S250 in podaljšanih S251 so zdaj na voljo tudi grobi rezkarji S333 iz karbidne trdine z zelo fino zrna-tostjo in prevleko Super-G. Nova geometrija ima neposreden vpliv na manjše vibracije pri obdelavi, manjšo obrabo, boljšo kakovost obdelane površine, na vretenu stroja pa dosežemo 15-30 % nižjo obremenitev. Rezkarji S333 dobro delujejo tudi na standardnih strojih z manjšimi močmi, zato so med orodjarji vse bolj iskani. Faza na rezilu je posneta, kar omogoča daljšo obstojnost rezilnega roba. www.dormertools.com Sistemi orodij za vrtanje AMEC AMEC - Allied Maxcut Engineering Co. Limited izdeluje sisteme orodij za vrtanje, s katerimi je mogoče pokriti zelo široko območje aplikacij. Orodje je sestavljeno iz devetih standardnih velikosti držal in glave z izmen-ljivo ploščico. Predstavili so novo generacijo ploščic GEN2 T-ATM, ki so na voljo v HSS- in HM-izvedbi s prevleko AM200. Zasnovane so za povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroška na izvrtino. Izberete lahko območja premerov vrtanja od 9,5 mm do 114 mm in globine vrtanja vse do 32 x D. Poleg standardnih orodij izdeluje AMEC tudi orodja po naročilu. V Sloveniji AMEC zastopa BTS Company, d. o. o. www.rubing.de Največja linearna elektroerozija na svetu Nova linearna elektroerozija AQ15L, ki jo je lansiralo podjetje Sodick, je po trditvah podjetja največja na svetu in edina, ki ima linearne motorje na vseh oseh. Izdelana je bila z namenom, da nudi izjemno natančnost potem, ko so velika orodja že skoraj do konca obdelana z visokohitrostnim rezkanjem. Ogromen stroj se dobavi po modulih, sestavijo pa ga inženirji podjetja Sodick. Sprednja vrata 1400 x 2500 mm velikega delovnega rezervoarja se pomaknejo v samo konstrukcijo stroja. Dodaten gib do 500 mm na osi Y omogoča, da se glava stroja umakne iz delovnega območja, s čimer se pospeši tudi nalaganje do 10.000 kg težkih obdelovancev z žerjavom. Hoda po oseh X in Y sta 900 x 1500 mm. Prostostoječa delovna miza, velikosti 1 x 2 m, preprečuje zvitje obdelovalnih osi, do katerega pride zaradi neenakomerne razporeditve teže. www.sodick.jp Tajvanski brusilni stroji Družba Palmary iz Tajvana predstavlja tržišču tri nove tipe brusilnih strojev. Stroj za okroglo brušenje GU 32 X 60 NC se zaradi enostavnega programiranja odlikuje s kratkim časom priprave, kar zlasti pri manjših serijah pomeni precejšnje povečanje učinkovitosti (tudi do 30 %). V istem programu je mogoče zajeti ročen in samodejen pomik. Pri stroju za notranje brušenje IG-150-NC (na sliki) imajo vsa vodila za drsnike samodejno mazanje, kar prispeva k manjšemu trenju in natančnemu pozicio-niranju. Vreteno z brusilno glavo omogoča zaradi zelo natančnih in togih valjčnih ležajev izjemno visoko obodno hitrost; odlična je tudi natančnost pozicioniranja. Brusilni stroj PC-1810S-NC ima zaslon na dotik, samodejen nadzor temperature olja, servoregulacijo pomika (izjemna natančnost) ter možnost nastavitve hitrosti brušenja. www.grinding. com.tw IRT Oktober 5 I Sodelovanje med podjetjema Alesa in Tool-Flo Ameriška družba Tool-Flo je švicarskemu proizvajalcu orodij Alesa podelila pravico do izključne prodaje svojega celotnega programa na evropskem tržišču. Program družbe Tool-Flo obsega orodja z izmenlji-vimi rezkalnimi ploščicami za rezkanje, struženje, struženje in rezkanje navojev, zarezovanje, odrezovanje ter grezenje manjših premerov. Pol-okrogli rezkarji in rezkarji za izdelavo navojev imajo posebne, patentirane sisteme za pritrditev ploščic ter tudi za pritrditev na vpenjalne trne, kar omogoča odlično odvajanje odrezkov. Orodja Tool-Flo se na evropskem tržišču predstavljajo postopoma - začeli so s polokroglimi rezkarji za orodjarstvo. Tool-Flo in Alesa imata kar nekaj skupnih točk: oba proizvajata rezalno orodje s pozitivnimi rezalnimi geometrijami in v brušenih izvedbah. Ameriška orodja, ki so seveda prilagojena metričnemu sistemu, dopolnjuje program družbe Alesa. Kupci pa so v obeh primerih isti. www.alesa.ch Vpenjalni sistem za zanesljivejšo obdelave Modulni vpenjalni sistemi in komponente Heinrich Kipp omogočajo skrajšanje časa obdelave. Zaradi vse ostrejših zahtev je nujno razviti bolj fleksibilne in funkcionalne sisteme vpetja. Narašča tudi paleta najrazličnejših izvedb za uporabo z enakimi osnovnimi elementi, zato je razvoj optimalnih vpenjalnih elementov izjemno pomemben. Eden od sistemov, ki predstavlja odgovor na zahteve po krajših pomožnih časih in krajšemu jalovemu hodu je npr. vpenjalni sistem OneTouch, ki omogoča vpenjanje zelo različnih ob-delovancev. Zaradi posebne izvedbe naprave za vpetje ni treba več povsem demontirati. Hkrati ta vpenjalni sistem omogoča večjo ponovljivost ter boljšo zanesljivost obdelave, in to od prvega obdelovanca naprej. www.kipp.com DuraVertikal Series Mori Seiki Stroji Dura Series so razviti na podlagi novih konceptov konstrukcije in izdelave strojev. Dosegli so visoko togost in stabilnost ter visoko natančnost izdelkov. V Nemčiji so s prodajo začeli junija in že v prvem mesecu dosegli izjemen odziv kupcev. DuraVertikal 5060 je narejen na konceptu orodjarskega vertikalnega centra NV5000 (alfa)1. Vertikalni rezkalni stroj DuraVertikal 5060 ima izboljšane osnovne karakteristike, pa tudi ponovljivost v primerjavi s konvencionalnim strojem (MV junior). Stroj zavzema 4,4 m2 prostora, obdelujemo lahko kocko do velikosti 600 x 530 x 510 mm. Kapaciteta odreza z rezkalno glavo se je v primerjavi s strojem MV povečala za 390 %, vrtanje iz-vtine za 130 % in vrezovanje navojev za 150 %. Hitrejši prosti gibi stroja v povprečju proizvodnjo povečajo do 24 %. Skratka, zelo zanimiva nova serija vertikalnih obdelovalnih centrov, namenjenih tako za orodjarne kot proizvodnjo. www.moriseiki.com Večja produktivnost Nova kvaliteta KC9320 je namenjena za prekinjen rez pri suhi in mokri obdelavi nodular-ne litine. Odlikuje se zlasti z uravnoteženim razmerjem med odpornostjo proti obrabi in žilavostjo. Osnova z izjemno drobnozrnato prevleko iz aluminijevega oksida ter mikro-brušeni rezalni robovi omogočajo izredne parametre obdelave in dolgo obstojnost orodja. Kvaliteta KC9325 je namenjena za struženje litine, kadar je potrebna izjemna žilavost. Ta kvaliteta je namenjena zlasti za obdelavo pri prekinjenem rezu in grobo obdelavo. Odpornost proti obrabi je optimirana. www.hoffmann-group.com Skener za program RapidForm Kreon Technologies je razvil Plugin, ki omogoča prikaz podatkov, pridobljenih z njihovim skenerjem. Program obdela dobljene podatke zelo hitro, tako da jih tako rekoč v realnem času prilagodi za potrebe kakovosti, povratnega inženiringa in hitre izdelave prototipov. Plugin se lahko uporablja z vsemi tremi izvedbami Kreonovih skenerjev Zephyr (KZ25, KZ50 in KZ100). Plugin omogoča prikaz podatkov ne le za skener Zephyr pač pa tudi za integrirano mehansko tipalo. Skener lahko zajame do 30.000 točk na sekundo, mehansko tipalo pa zaznava posamezne točke z izredno natančnostjo. Po namestitvi programa je mogoče skener uporabljati neposredno iz programa RapidForm. Skenerji Kreon Zephyr se lahko uporabljajo s prenosnimi merilnimi ročicami različnih proizvajalcev. Kompatibilni so z vsemi merilnimi napravami in merilnimi centri ter obdelovalnimi centri. PlugIn je uporabniku prijazen ter omogoča veliko različnih funkcionalnosti za obdelavo točk, zajetih s skenerjem Kreon, in to za najrazličnejše namene, od razvoja izdelka preko proizvodnje do kontrolne kakovosti. www.kreon3d.com Visokoproduktivni rezkar Garant Novi rezkar skupine Hoffmann z blagovno znamko Garant je namenjen za visokoproduktivno rezkanje. Rezkar se odlikuje z izjemno učinkovitostjo, dobro kakovostjo obdelane površine in stabilno obdelavo. Prevleka TiAlN zagotavlja odpornost proti visokim temperaturam in oksidaciji. ? i Rezkar je namenjen za obdelavo jekla, nerjavnega jekla, titana in sive litine. Zeleni obroč na steblu pomeni univerzalno uporabo. Na voljo je s štirimi ali petimi vijač-nicami ter v krajši in daljši izvedbi. Obe izvedbi sta na voljo v dimenzijah 6 do 20 mm. Dolžina rezalnega robu pri krajši izvedbi znaša 8 do 19 mm, pri daljši izvedbi pa 12 do 40 mm. www.hoffmann-group.com Zgibna ročica Arm 2000 Omega Arm 2000 Omega je nova zgibna ročica, ki jo izdeluje družba Romer. Dobavljiva je v p etih različnih merilnih območjih: 1800, 2500, 3000, 3600 in 4600 mm. Ročica je cenovno ugodna; namenjena je za kontrolo komponent, pri katerih se zahteva nekoliko manjša natančnost (pri merilnem območju 1800 mm: +/-50 |im), primerna pa je zlasti za kovinsko in lesno industrijo ter livarne. Kot vse druge Romerjeve zgibne ročice je tudi ta opremljena z rotacijsko osjo, tremi tipali s samodejno ponovno prepoznavo ter snemljivim elementom, potrebnim za izravnavo mase. Ročica je kompatibilna s programsko opremo PC-DMISTM. Uporablja se lahko s številnimi Romerjevimi proizvodi, med drugim tudi z večino merilnih sistemov. www.romer.com Rezkarji z robnim radijem za globoke utore WXS-CPR OSG OSG je kot vodilni v razvoju orodij HM predstavil novo generacijo finih rezkarjev za globoke utore WXS-CPR. Na voljo so dvo- in štirirezni rezkarji HM s premeri od 0,4 do 4 mm za globoke utore z robnim radijem (corner radius). Premer rezkarjev je izdelan v toleranci ±5 |im. Rezkarji so lahko v dveh izvedbah: z ravnim ali s koničnim vratom 0-5°. Oblika radija z visoko trdoto in ostrino rezalnega roba zagotavlja visoko kakovost rezkane površine tudi po daljšem času obdelave. www.osgtool.com Razširjena uporaba Hornovih rezkarjev DS Ker je uporaba materialov, kot so barvne kovine in umetni materiali, v orodjarstvu vse bolj razširjena, so se pri Hornu odločili svojo serijo rezkarjev DS razširiti z 18 novimi različicami. Tako zdaj lahko ponudijo rezkarje iz karbidnih trdin različnih rezalnih geometrij v premerih od 0,2 do 16 mm, ki so namenjeni za obdelavo mehkejših in izboljšanih jekel, bakra, grafita, aluminija, titana ter umetnih in kompozitnih materialov. Za obdelavo grafita so na voljo rezkarji premerov 4 do 12 mm, z več rezili in s PKD-prevleko, ter kolutni rezkarjev različnih kotnih radijev. Nekateri rezkarji omogočajo pri grobi obdelavi pomik do 6000 mm/ min. Delovno območje kolutnih rezkarjev so razširili na premere od 2 do 12 mm; na voljo so izvedbe s tremi različnimi kotnimi radiji. Za obdelavo jekla so na voljo rezkarji s prevleko TiAlN in v premerih od 0,2 do 16 mm. Ponudijo lahko stebelne in kolutne rezkarje, rezkarje s polnim in take z dvojnim radijem ter tudi rezkarje za grobo obdelavo. Zlasti zanimivi so rezkarji z dvojnim radijem, s štirimi rezalnimi robovi, ki pokrivajo območje obdelave 6 do 16 mm in omogočajo pomik do 1 mm/zob. Svoj program so pri Hornu razširili predvsem na območju rezkanja materialov do 70 HRc na visokohitrostnih obdelovalnih centrih, pri čemer se je zlasti izkazal mikrorezkar s podaljšano izvedbo stebla, namenjen za obdelavo globokih kavitet in posebnih oblik. www.hornusa.com Mori Seiki kupuje DIXI Mori Seiki se s švicarsko DIXI Group pogaja o nakupu tovarne, kjer proizvajajo obdelovalne stroje. Mori Seiki namerava v Le Loclu ohraniti proizvodnjo, konstrukcijo, servis in prodajo pod blagovno znamko DIXI. Poleg tega želi tudi razširiti obseg proizvodnje na tej lokaciji z nekaterimi modeli obdelovalnih strojev Mori Seiki. Če bodo pogajanja zaključena po načrtih, bo nova družba Mori Seiki začela delovati januarja 2007, vodil pa jo bo Akihiko Takeda. Podjetje DIXI je dobro znano po vsem svetu in je sinonim za švicarsko kakovost in natančnost. Ustanovljeno je bilo leta 1904 na območju, ki velja za zibelko švicarske urar-ske industrije. Danes je vodilni ponudnik obdelovalnih strojev z zelo visoko natančnostjo, ki stavi na popolnost pri konstrukciji in proizvodnji svojih obdelovalnih centrov. 95 odstotkov izdelkov izvozijo. Mori Seiki je pionir v gradnji obdelovalnih strojev in eden vodilnih proizvajalcev strojev za odrezavanje kovin. Od ustanovitve leta 1948 so na trg lansirali več kot sto različnih serij stružnic in obdelovalnih centrov. Tri proizvodne lokacije na Japonskem vsak mesec izdelajo več kot 600 strojev, v zadnjih letih pa vse bolj uspešno osvajajo tudi evropski trg. www.moriseiki.com www.diximachines.ch Rezkalna glava za obdelavo aluminija SRF Sumitomo Sumitomo Electric predstavlja nove rezkalne glave SRF za obdelavo aluminija z manjšimi premeri (50 mm in 63 mm). Primerne so tudi za manjše obdelovalne stroje, npr. za vpetje HSK 40. Pri obdelavi so priporočeni vrtljaji do 20.000 min.-1. PCD-ploščice v obliki SNEW in kakovosti DA2200 so primerne za grobo in fino obdelavo, na voljo so tudi z Wiper obliko rezalnega robu. Ploščice so nastavljive po višini in jih lahko večkrat prebrusi- mo. www.sumicarbide.com Stebelni rezkarji za obdelavo trdih materialov Mitsubishi Carbide je razvil celotno novo serijo stebel-nih rezkarjev Impact Miracle za obdelavo materialov trdote od 55 HRc pa vse do 70 HRc - zlasti za uporabo v orodjarstvu. Razvili so tudi novo PVD-pre-vleko, ki se odlikuje z zelo veliko trdoto (3700 HV), boljšim oprijemom ter visoko temperaturno obstojnostjo (1300 °C), pri kateri se pojavi oksidacija. Poleg tega je za te stebelne rezkarje značilna izjemno drobnozrnata osnova, kar zagotavlja dolgo obstojnost ter s tem učinkovitejšo obdelavo. www.mitsubishicarbide.com IMPACT Hibridna žična erozija Sodick Sodick je na sejmu IMTS predstavil novo hibridno žično erozijo Hybrid Wire. Stroj je edinstvena kombinacija tehnologij za istočasno doseganje visokih hitrosti rezanja in visoke natančnosti. Je kombiniran stroj, stroja za žično erozijo in stroja za razrez z abrazivnim vodnim curkom. Tako omogoča visoke hitrosti pri grobih rezih, saj vodni curek dosega odvzeme do 10.000 mm2/min. Hkrati je ohranjena tudi izredna natančnost finih obdelav, ki se izvedejo po postopku WEDM. Sodick je izjemno zahtevno združitev dveh različnih tehnologij uspešno rešil z uporabo linearnih motorjev, ki jih v svoje stroje vgrajuje že od leta 1999. www.sodick.org Orodja za učinkovito obdelavo jermenic Kljub temu, da je na mnogih področjih pogonske tehnike elektronika na pohodu, so jermenice v marsikaterem primeru še vedno nujno potrebne. Čedalje večje so zahteve po cenovno ugodni in učinkoviti obdelavi jer-menic. Postopek obdelave jermenic navadno obsega več korakov. Schwanog pa s svojimi orodji zagotavlja velik prihranek časa in denarja, saj njihova za-rezna orodja omogočajo zarezovanje v polno v enem samem koraku. www.schwanog.com Zanesljivejša obdelava v velikih globinah Pokolm je razvil in patentiral povezovalni sistem DuoPlug®, ki trenutno predstavlja najboljšo rešitev za obdelavo v velikih globinah. Prizadevali so si, da bi svojim kupcem pomagali doseči čim bolj zanesljivo obdelavo, optimalen krožni tek in čim večjo togost - tudi pri previsih, enakih ali večjih od 10xd, in njihov trud je obrodil sadove. Pri tem so izkoristili različen koeficient toplotnega raztezanja jekla in karbidnih trdin ter razvili sistem DuoPlug®, ki se odlikuje z izjemno fleksibilnostjo, možnostmi modulne gradnje in natančnostjo. O svojih izkušnjah poroča vodja mehanske obdelave pri podjetju Bolesta Werkzeugbau Jürgen Frenz: »Veliko delamo za avtomobilsko industrijo. Pri oblikovnem rezkanju se velikokrat srečujemo z obdelavo v velikih globinah. Odlična stabilnost, ki jo omogoča sistem DuoPlug*, zagotavlja odlično kakovost obdelane površine tudi pri obdelavi v velikih globinah.« www.pokolm-voha.com Novo poglavje v simultani večosni masovni obdelavi Mori Seiki je predstavil večosni stružni center NZ200 T3Y3, v katerega so združene nekatere edinstvene tehnologije. NZ Serija je prvi stroj s tremi revolverji, ki so hkrati opremljeni z motorji za pogon gnanih orodij, vgrajenimi neposredno v revolverje, in z Y-osmi na vseh revolverjih. Stroj je namenjen visokoučinko-viti masovni produkciji. Na voljo bo v dveh velikostih, z vpenjalno glavo s premerom 150 mm ali 200 mm in v kombinaciji od dveh revolverjev brez Y-osi do treh revolverjev z Y-osmi. Revolverji s 16 postajami omogočajo vpetje skupaj do 48 fiksnih ali gnanih orodij. Konstrukcija stroja je narejena s poudarkom na izrednem odvajanju odrezkov in funkciji »3D preprečevanja naletov«. Svetovna premiera je bila na sejmu BIMU 2006. www.moriseiki.com Intervju: mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana ''Delamo inovativna visokotehnološka podjetja'' Sonja Sara Lunder Foto: Blaž Košak Gospodarsko uspešne regije spodbujajo razvoj znanosti in tehnologij predvsem na področju aplikativne raziskovalne dejavnosti, ustvarjanja inovativ-nega podjetništva in komercia-lizacije visokotehnoloških proizvodov in storitev. V zadnjih dveh desetletjih imajo pri soustvarjanju uspešnega podjetništva, ki temelji na znanju, pomembno vlogo tehnološki parki. So namreč ponudniki kakovostnih vsebinskih in infrastrukturnih storitev svojim podjetjem ter pomemben partner državnim in lokalnim ustanovam pri uresničevanju strategij gospodarskega razvoja. Družba Tehnološki park Ljubljana, d. o. o., je bila ustanovljena leta 1995. Njen osrednji namen je, da s svojo dejavnostjo ter fizično in intelektualno infrastrukturo nosilcem podjetniških pobud zagotovi ustrezno pomoč pri prenosu raziskovalnih, razvojnih in tehnoloških potencialov na trg, je med drugim povedal direktor Tehnološkega parka Ljubljana mag. Iztok Lesjak. Danes želi Tehnološki park Ljubljana postati prepoznavno evropsko podporno središče za inovativno visokotehnološko podjetništvo. V skladu s to vizijo so se odločili tudi za gradnjo kompleksa tehnološke cone Tehnološki park Ljubljana Brdo. Skupnim in specifičnim potrebam podjetij, vključenih v Tehnološki park Ljubljana, želijo namreč zagotoviti tudi širitev viso-kokakovostnih podpornih storitev in prilagajanje tovrstnih storitev. Park spodbuja tudi povezovanje med podjetji člani Tehnološkega parka Ljubljana ter mednarodno povezovanje s sorodnimi podjetji in vodilnimi domačimi ter tujimi centri znanja. Prizadeva si, da bi se v park vključila tudi visokotehnološka podjetja iz tujine, za delovanje vključenih podjetij pa želi pridobiti tudi čim več domačega in tujega tveganega kapitala. Kako bi na kratko opisali, kaj je osrednje poslanstvo Tehnološkega parka Ljubljana in v čem se razlikuje od drugih parkov po Sloveniji? Strateško delovanje Tehnološkega parka Ljubljana je usmerjeno v razvoj mednarodno konkurenčnih visokotehnoloških podjetij, ki bodo ustvarjala nove inovativne proizvode in storitve ter nova delovna mesta. Naše poslanstvo je torej iskanje, vrednotenje in nato motiviranje inovativnega tehnološkega podjetniškega potenciala v regiji. S prilagojenimi shemami pomoči pomagamo ta potencial preliti v ustanovitev, delovanje in rast visokopotencialnih podjetij. Tako park pripomore k ekonomski rasti in tehnološkemu razvoju slovenskega podjetništva in njegovi mednarodni konkurenčnosti. Tehnološki park Ljubljana je torej orodje regionalnega razvoja, s katerim želimo izkoristiti lokalni potencial. Včasih je bila ena temeljnih surovin ruda, danes je to znanje. Če se bodo nacionalne in lokalne oblasti zavedale, da je znanje naša konkurenčna prednost oziroma naravno bogastvo, ki ga imamo, in nam ga pomagale izkoristiti, bomo lahko hitreje rasli. Od drugih parkov po Sloveniji nas loči predvsem to, da največ pozornosti namenjamo podjetjem z največjim potencialom in največjo tehnologijo. Skušamo se torej osredotočiti na tista podjetja, za katera ocenjujemo, da imajo čim višji potencial na trgu in neko višjo tehnologijo. Trenutno ima status člana 67 podjetij, od tega jih je 31 v dobi inkubacije. Letos smo v park sprejeli že 8 novih podjetij, ki jih odlikuje visoka tehnologija in spadajo v sam svetovni vrh. To med drugim potrjuje tudi tvegani kapital, vložen v ta podjetja. Katere so najpomembnejše dejavnosti Tehnološkega parka Ljubljana? Med pomembnejšimi dejavnostmi je zagotovo promoviranje podjetništva. V zadnjih desetletjih je bilo promociji podjetništva namenjeno premalo pozornosti, kar se odraža v majhnem odstotku potencialnih podjetnikov, ki upajo veliko tvegati in se podati v podjetniške vode. Slovenci smo, zgodovinsko gledano, mnogo bolj naklonjeni obrtniškemu tipu razvoja podjetja, za katerega je značilno, da poteka počasi, z zanesljivimi koraki. Vendar pa danes s takim načinom ne bomo prišli daleč. Izdelke, ki so že na trgu, namreč hitro nadomestijo boljši, zato ni časa, da bi podjetje razvijali več let. Žal so na državni ravni še vedno precej nespodbudni pogoji za ustanavljanje podjetništva, predvsem davčna zakonodaja ter administrativno zapleteni postopki ustanavljanja novih podjetij in pa seveda neurejen sistem plačilne politike. Zaradi pomanjkanja podjetniškega izobraževanja je zelo pomembna tudi motivacija. Običajno traja 6 do 18 mesecev, da se skupina s podjetniškim potencialom odloči za registracijo in ustanovitev podjetja. Slabo razvito je tudi sodelovanje in povezovanje podjetij, zato veliko pozornosti namenjamo mreženju podjetij. Smiselno je, da za nekatera področja dela zaposlimo zunanjega sodelavca, še posebno če mu ne moremo zagotoviti dela za polni delovni čas. Tako na primer za nekaj ur dnevno lahko zaposlimo tudi mene-džerja. Če ne najdemo ustreznega kadra v Sloveniji, ga lahko poiščemo tudi v drugih državah. Zelo pomembna je identifikacija vsebin. V parku se letno odločimo za spodbujanje približno 60 pobud. Gre za pobude, ki jih predstavijo nekatere skupine in za katere ugotavljamo, ali bi lahko pomenile pomembnejši posel na globalnem trgu. Naša naslednja dejavnost je, da podjetnikom pomagamo pri pisanju poslovnega načrta, oblikovanju poslovnega modela podjetja, pomagamo jim oblikovati strategijo nastopa na trgu, iskati strateške finančne poslovne partnerje, mreženje in stike. Podjetje že ob ustanovitvi vključimo v našo infrastrukturo in shemo. Podjetja z večjim potencialom in višjo tehnologijo ustano- vijo z namenom, da jih bodo prodali neki mul-tinacionalki oziroma da bodo kar najhitreje lansirala izdelke na globalni trg. Imamo še vrsto drugih storitev za pospeševanje rasti podjetij, ki jih skušamo vpeljati v zadnjih dveh letih, podjetja pa jih lahko koristijo v različnih obdobjih. To je na primer posojanje menedžerja, pozicio-niranje podjetja na trg, preverjanje podjetja, če je primerno in pripravljeno za vstop na trg tveganega kapitala, strategija nastopa na tujih trgih, povezovanje in sodelovanje z drugimi podjetji in drugo. Ljubljana ima precejšen podjetniški potencial, v inkubatorju pa je prostora le za 50 podjetij. Trenutno je v njem 31 podjetij, število pa se spreminja. Ko podjetje preraste našo fizično infrastrukturo, mu pomagamo pri identifikaciji drugih možnosti in zmogljivosti za njegov nadaljnji razvoj. Katere storitve vključena podjetja najpogosteje koristijo? Vseh storitev je približno 90, njihove ravni so različne, ločijo pa se tudi po zahtevnosti. Skupaj s podjetjem identificiramo in izberemo tiste storitve, ki so najbolj primerne za posamezno podjetje. Razvoj inovativ-nega visokotehnološkega podjetništva je mogoč le, če obstaja ustrezen potencial vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov s potrebnimi poslovnimi znanji za komerci-alizacijo in trženje novih izdelkov in storitev na trgu. Večino storitev izvajajo zunanji sodelavci, tiste, ki so povezane z infrastrukturo, pa notranji sodelavci. Naš namen ni, da bi imeli v parku kot podjetju zaposlene ljudi, ki bi v celoti pokrili vse storitve, ki jih nudimo. V zadnjem letu in pol smo veliko dejavnosti namenili povečanju infrastrukture, veliko pa jih usmerjamo tudi v potencialna podjetja. Kdo se lahko vključi v vaš tehnološki park in katere pogoje morajo člani izpolnjevati? Podjetja oz. podjetniške zamisli dobro preverimo, nato pa jih povabimo k članstvu. Kot že rečeno, se ukvarjamo le s tistimi podjetji, ki imajo večji tržni potencial. Pomembno je, da se podjetje snuje na znanju, pa naj bodo to lastni raziskovalno-razvoj-ni dosežki ali pa tehnologija, ki je zunaj že uveljavljena, pri nas pa je še ni. Odločamo se torej predvsem za tista podjetja, ki na trg prinašajo tehnološko novost, imajo urejeno industrijsko lastnino, želijo rasti, njihov izdelek oziroma storitev pa naj bi imela višjo dodano vrednost. Zelo pomembno je tudi to, da so zaposleni v podjetju čim bolj prilagodljivi. Katera so torej tista področja, s katerih podjetja bi želeli pridobiti v park? Prednost imajo podjetja, ki delujejo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, avtomatizacije v industriji in medicini, energetike, nanotehnologije, biotehnologije, optoelektronike, razvoja novih materialov, varovanja okolja ter v drugih sorodnih in spremljevalnih dejavnostih. Ali število članov narašča po pričakovanjih? Trenutno je letni prirastek 6 do 8 novih članov. V primerjavi s podobnimi središči v tem delu Evrope imamo velik potencial. V Sloveniji je približno 700 tisoč aktivnih prebivalcev. Na našem območju imamo približno 50 podjetij, ki si zaslužijo našo pozornost, na območju vse Slovenije pa naj bi bilo takih podjetij približno 80 na leto. Za prav toliko podjetij imamo tudi primerne infrastrukture. Na koliko prebivalcev imajo drugod po Evropi tehnološke parke? V Evropi ustanovijo znanstveni park na približno 2 milijona prebivalcev, tehnološki park na pol milijona, podjetniški inkubator pa na 300 tisoč prebivalcev. Članstvo v Tehnološkem parku Ljubljana je brezplačno. Ministrstvo za gospodarstvo in Mestna občina Ljubljana omogočata subvencionirano delovanje parka in vključenih podjetij. Za kolikšne zneske gre? Koliko sredstev ste pridobili letos in koliko lani? Subvencioniranje in sofinanciranje osnovne dejavnosti tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev nista ustaljeni, saj se pogoji, ki jih oblikujejo na državni ravni, skorajda vsakokrat spreminjajo. Vsi tehnološki parki in inkubatorji skupaj letno pridobimo približno 200 milijonov tolarjev. Letošnji razpis za subvencioniranje smo pričakovali od oktobra 2005, vendar pa je bil ta objavljen šele v prvem tednu septembra 2006 s strani Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije. Pravna podlaga za subvencioniranje je bila urejena, vendar je bil razpis objavljen skorajda leto dni pozneje. Na Brdu gradite novo poslovno središče Tehnološki park Ljubljana Brdo. Koliko objektov bo v novem parku in na koliko kvadratnih metrih površin se bo raztezal? Novi park bomo zgradili v dveh fazah. Celotno tehnološko cono bo po zazidalnem načrtu predstavljalo 23 objektov s 100.000 m2 bruto etažnih površin. Gradnja prve etape prve faze se je začela aprila letos. V okviru te faze bomo zgradili sedem poslovnih objektov s skupno 34.000 m2 etažnih in 27.000 m2 kletnih površin. V poslovne prostore omenjenih objektov se bodo podjetja predvidoma vselila pozno poleti prihodnje leto. V okviru prve etape tehnološke cone na Brdu bomo zgradili še dodatnih približno 40.000 m2 etažnih površin. Komunalno infrastrukturo na zazidalnem območju bo zagotovila Mestna občina Ljubljana. Z izgradnjo omenjenih sedmih poslovnih objektov bo do konca poletja 2007 na voljo 700 delovnih mest in v poldrugem letu pričakujemo, da bomo pridobili še 305 novih delovnih mest. V objektih bodo poleg poslovnih tudi proizvodni, laboratorijski in pomožni prostori ter prostori za vse spremljevalne storitvene dejavnosti, namenjene dobremu počutju, kot so rekreativne in športne dejavnosti, varstvo otrok, zdravniška oskrba, trgovine, pošta, banka, restavracija in drugo. Zagotovljena bo tudi ponudba svetovalnih in drugih podpornih storitev poslovnemu procesu, kot so podjetniško svetovanje, odvetniška pisarna, računovodski servis in drugo. Komu so torej namenjeni poslovni prostori na Brdu in kaj bosta Ljubljana in njena širša okolica pridobili z izgradnjo parka? Poslovni prostori na Brdu so namenjeni tehnološkim podjetjem in skupinam, ki razvijajo globalno konkurenčne izdelke in storitve, uporabljajo, razvijajo ali vlagajo v nove sodobne tehnologije in tehnološke postopke, zaposlujejo visokoizobražene kadre ter gojijo ali ustvarjajo visoko podjetniško kulturo. Razviti želimo mednarodno prepoznavno tehnološko središče in tako dvigniti tehnološko raven regije, kar na obstoječi lokaciji na Teslovi zaradi pomanjkanja poslovnih prostorov za potrebe članov, dotrajane napeljave in premajhne parkirne površine ni mogoče. Ljubljana se bo s tem parkom uvr- stila med evropske prestolnice, v katerih so tehnološki parki eden od pomembnejših dejavnikov regionalnega razvoja. Tehnološki park Ljubljana Brdo bo podjetjem nudil vse, kar ponujajo sodobni evropski tehnološki parki. To je odlično infrastrukturo, geostrateško lego v srednjeevropskem prostoru in neposredno bližino vodilnih slovenskih naravoslovnih in tehničnih fakultet. Imamo namreč velik znanstveni potencial ljubljanske univerze in drugih vrhunskih znanstvenoraziskovalnih ustanov, tesno pa sodelujemo tudi z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem. Koliko znaša celotna investicija, povezana z izgradnjo novega tehnološkega parka? Del denarja bo namenila EU, kdo bo financiral preostali del in za kakšne zneske gre? Celotna investicija v izgradnjo tehnološke cone znaša približno 18 milijard tolarjev, od tega približno 9 milijard tolarjev za izgradnjo prve etape prve faze. Četrtino predstavlja strošek zemljišča, preostanek pa so stroški investicije. Priložnost za začetek projekta se je ponudila s finančno podporo Evropskega strukturnega sklada - ukrep 1.1: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, in sicer v višini nekaj manj kot dve milijardi tolarjev, z dokapitalizacijo Mestne občine Ljubljana z zemljišči in finančnim posojilom, ki ga je pridobila družba Tehnološki park Ljubljana. Kakšno je vaše sodelovanje z drugimi tehnološkimi parki in sorodnimi institucijami po Sloveniji in kakšno s podobnimi ustanovami v tujini? Tehnološki park Ljubljana je član Združenja tehnoloških centrov, podjetniških inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije. Njegov osrednji namen je povezovanje podpornih podjetniških, inovacijskih in infrastrukturnih slovenskih središč, podpiranje prenosa tehnologij, inovacij, ustanavljanje pogojev za razvoj podjetij ter razširjanje znanj o naprednih tehnologijah. Park ima zgrajeno mrežo sodelovanja z različnimi organizacijami in institucijami, kot so Center za razvoj malega gospodarstva, Ekonomska fakulteta, Institut Jožef Stefan, Iskra sistemi, Iskratel, Kemijski inštitut, Ljubljanski univerzitetni inkubator, Nacionalni inštitut za biologijo in drugi. Na mednarodni ravni pa je Tehnološki park Ljubljana član mednarodnega združenja znanstvenih parkov - International Association of Science Parks. Na bilateralni ravni park sodelujemo z Lakeside Science and Technology Park (Avstrija), Kaerntner Wirtschaftsforderungs Fonds, AREA Science Park (Italija), Bautzen Innovation Centre (Nemčija), Mjaerdevi Science Park (Švedska) in drugimi. Tehnološki park sodeluje tudi v mednarodnih projektih, kot so Boost-IT za spodbujanje podjetij s področja informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij k sodelovanju v inovacijskih procesih v okviru programov EU. Sodeluje še v projektih Gate2Growth - projekt za podporo razmaha podjetništva v EU, 5 Schemes - promocija inovacij in podpora malim in srednjim podjetjem, v okviru 6. okvirnega programa pa sodeluje v projektu INNO-DEAL - analiza, predvidevanje in ocenjevanje pilotnih akcij in procesa učenja v skupnih programih za spodbujanje inovacij. Z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem sodeluje pri pripravi in izvedbi vsakoletnega javnega natečaja za najboljšo poslovno idejo ter natečaja za najboljši poslovni načrt. S Centrom za razvoj malega gospodarstva pa pripravlja in izvaja podjetniške delavnice za mlade. V okviru Mestne občine Ljubljana sodeluje v tehnološki ma-reli, v občinah Novo mesto in Vrhnika pa pri vzpostavitvi mrežnega inkubatorja. Kakšno je bilo lansko poslovanje Tehnološkega parka Ljubljana in poslovanje vključenih podjetij v primerjavi z letom prej? V Tehnološkem parku Ljubljana je bilo lani 59 tehnoloških in inovativnih podjetij, od tega jih je bilo 29 v obdobju inkubacije. Park je od nastanka leta 1995 obravnaval več kot 200 pobud, sprejel v postopek 86 poslovnih načrtov, pomagal pri zagonu in delovanju 74 podjetjem, tako novim (start-up) kot odcepljenim (spin-off) podjetjem iz raziskovalnega okolja, z univerz in inštitutov. V podjetjih, vključenih v Tehnološki park Ljubljana, je bilo lani 390 zaposlenih, od tega jih je imelo 75 odstotkov visoko izobrazbo. V delovni proces se je vključilo vsaj še enkrat toliko zunanjih sodelavcev, od študentov do svetovalcev in strokovnjakov. Podjetja so v povprečju dosegla nekaj več kot 20 milijonov prihodkov na zaposlenega in 2-krat presegla povprečje dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. Prihodki vseh v park vključenih podjetij so leta 2005 znašali slabih 8 milijard tolarjev, podjetja pa so v omenjenem obdobju pritegnila skoraj 7 milijonov evrov tveganega investicijskega kapitala. ■ strojnistuo.com križišče strojnikov Born on a Haas. VM-3, ORODJARSKI VERTIKALNI OBDELOVALNI CENTER s 1016 X 660 X 635 mm (xyz) del. hodi -//M5~ Haas Factory Outlet: Teximp d.o.o. i Ljubljana - Slowenia I +386-1 524 03 57 I www.teximp.com Made in the USA I www.HaasCNC.com Podjetja vseh vrst se zanašajo na pomoč HAAS CNC strojev pri dobavi kvalitetnih izdelkov na zahtevna tržišča, Karkoli proizvajate, imamo stroje, ki vam zagotavljajo uspeh. Simple. Innovation, Mednarodna strateška konferenca tehnološke platforme Manufuture.si Pred novim velikim tekmovanjem Mednarodna strateška konferenca tehnološke platforme Manufuture-si, ki jo je organiziral Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, je bila dobra priložnost za izmenjavo koristnih in uporabnih informacij o namenu in pomenu tehnoloških platform za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, kot ga vidijo v industriji ter na državni in evropski ravni. O pomembnosti konference, ki je potekala 26. septembra v veliki dvorani GZS v Ljubljani, priča tudi udeležba ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jureta Zupana in Christosa Tokamanisa z Generalnega direk-torata za raziskave pri Evropski komisiji. Dr. Tomaž Perme Številne razprave na temo povezav gospodarstva in znanosti z vidika razvoja in prihodnja usoda proizvodno-predelovalne industrije, ki ima pomemben pozitiven vpliv na storitvene dejavnosti in splošen razvoj, so pripeljale do prve konference Manufutu-re, ki se je zgodila v Milanu decembra 2003. Na konferenci o proizvodnji (in) prihodnosti (Manufacturing and Future) je v razpravi deležnikov iz industrije, raziskovalnih inšti-tucij, znanosti in evropskih inštitucij nastala zamisel o novem orodju in mehanizmu za spodbujanje povezovanja med gospodarstvom in znanostjo, ki ji danes pravimo tehnološka platforma (TP). To so bila uvodna razmišljanja, ki jih je ob pozdravu udeležencem konference podal sekretar združenja kovinske industrije na Gospodarski zbornici Slovenije in koordinator tehnološke platforme Manufuture-si, Marko Mir-nik. Pri tem je poudaril, da je TP predvsem mehanizem za približevanje industrije in znanstvenoraziskovalnih inštitucij na podlagi resničnih potreb gospodarstva ter oblikovanje področij in tehnologij, ki bo temelj razvoja za predelovalno dejavnost v prihodnosti. Namen omenjene konference je zraven predstavitve tehnološke platforme Manufuture tudi razpravljanje o državnih prioritetah in o umeščanju tovrstne pobude v raziskovalne programe Evropske unije, ki s sedmim okvirnim programom (7OP), ki je pred vrati, dobiva nov zagon. Država spodbuja tehnološke platforme »Teme, govorci in udeleženci pričamo o pomembnosti in potrebnosti take konference, kot je današnja, saj se tudi Slovenija dejavno vključuje v mehanizem razvojne politike, ki ga je vzpostavila EU,« je na začetku svojega govora povedal mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Republike Slovenije. Na pobudo Evropske komisije je na ravni EU v zadnjih dveh letih nastalo približno 30 TP, katerih primarni nalogi sta oblikovanje tehnoloških področji za prihodnost in opredelitev strateškega programa raziskav ter razvoja. Značilno je, da TP temeljijo na pobudi gospodarstva, da so odprte za vključevanje tudi drugih deležnikov, kot so inštituti, univerze in javni zavodi, vključno z državo, in da spodbujajo nastanek državnih platform, preko katerih imajo posamezne države možnost vpliva na dejavnosti in razmišljanje platform na evropski ravni. Tako lahko deležniki posredno in neposredno vplivajo na konkurenčnost domačega gospodarstva na nekem tehnološkem področju. Državne tehnološke platforme omogočajo sooblikovanje razvojne politike Evrope in z oblikovanjem državnih razvojnih programov soustvarjanje razvojnih prioritet na ravni Slovenije. To pomeni dostop do pravočasnih in pomembnih informacij o smernicah razvoja na domačem in evropskem tehnološkem področju ter s tem bolj uspešno sodelovanje v razvojnih pobudah in razpisih EU. V Sloveniji je razumevanje sodobnih naravnih tokov na tem področju na ravni države, vlade in pristojnih ministrstev ter na ravni gospodarstva veliko, kar dokazuje 18 dejavnih državnih TP, med katerimi je Iz leve proti desni sedijo Martin Kopač iz Alpine, Chrostos Tokamanis z Generalnega direk-torata za raziskave pri Evropski komisiji, dr. Blaž Nardin iz Tecosa, dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Republike Slovenije. tudi Manufuture-si. Vlada RS je v začetku julija letos potrdila program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za finančno perspektivo od leta 2007 do 2013, ki zajema štiri ključna področja, znotraj katerih so poglavitni ukrepi v smeri spodbujanja podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja, znanje za gospodarstvo, razvoj in inovacije v gospodarstvu ter spodbujanje malih in srednje velikih podjetij z lastniškimi in dolžniškimi viri. Uresničitev omenjenega programa bo med drugim do leta 2013 zagotovilo približno 15000 novih kakovostnih delovnih mest, ustanovitev vsaj 1200 novih podjetij, od katerih bo 20 visokotehnolo-ških gazel, in podvojeno število vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu. Delež inovacijsko dejavnih velikih podjetij se bo povečal na 75 odstotkov, srednje velikih na 60 in malih na 40. Zahtevna, a nujna cilja sta tudi povečanje deleža izvoza proizvodov visoke tehnologije v celotnem državnem izvozu s 5,8 na 15 odstotkov in števila evropskih patentov na 1000 na milijon prebivalcev. Program bo omogočil tudi razvoj in delovanje vsaj petih gospodarskorazvojno-logističnih centrov po vsej Sloveniji, povečanje dodane vrednosti v podprtih podjetjih za povprečno 3 odstotke v primerjavi s povprečjem v panogi in omilil težave financiranja podjetij z visokim potencialom rasti in razvoja. Partner tehnološkim platformam Razvojni sklad gospodarstva je lahko pravi partner tehnološkim platformam, je v predstavitvi namena in delovanja sklada povedala mag. Mateja Mešl, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije in direktorica sklada. RSG, Razvojno svetovanje in financiranje projektov, d. o. o., kot se sklad uradno imenuje, je podjetje, ki ga je ustanovila Gospodarska zbornica Slovenije z namenom prispevanja k spodbujanju podjetništva ter k večji dinamičnosti in hitrejši rasti slovenskega gospodarstva in zaposlovanja. Sklad, ki je začel delovati 1. julija letos, omogoča podjetjem in podjetnikom sodelovanje pri preverjanju poslovne zamisli, strokovno svetovanje in podporo pri pripravi projektov ter neposredni finančni prispevek za kritje specifičnih stroškov. GZS je vanj vložila začetni kapital in sredstva za zagon in začetno delovanje v višini 840 milijonov tolarjev, iz katerih bo sklad omogočal finančno pomoč podjetjem pri pripravi razvojnih projektov do stopnje, ko bodo sposobni pridobiti podporo na trgu. Sklad je odprt za vse perspektivne projekte razvoja novih tehnologij, izdelkov, znanja in trgov. Postopek sodelovanja je preprost, saj se zainteresirani lahko prijavijo z obrazcem na spletnih straneh sklada. Merila za izbiro so: prispevek in prepričljivost predlagatelja ter prepričljivost tržne zamisli. Do konca septembra so prejeli 20 prijav projektov, od katerih so z enim podjetjem že sklenili pogodbo, trije pa čakajo na odobritev oktobra. Zastavljene cilje lahko dosežemo le z dobrim povezovanjem znanja in razvoja, zato ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo podpira tiste dejavnosti, ki krepijo kakovost, sodelovanje in trajnost, je poudaril minister dr. Jure Zupan. Znanstveni razvoj v Sloveniji po kakovosti nekako sledi Evropi. Šibka točka je predvsem sodelovanje, kjer ministrstvo vidi v tehnoloških platformah pomembno povezoval- no vlogo, saj so v okviru 7OP, ki je glavni finančni mehanizem na področju raziskav in razvoja v Evropi, odgovorne za vsebine. Raziskovalci ne odločajo več sami o raziskovalnih programih, ki se bodo financirali, temveč to oblikujejo potrebe gospodarstva oziroma tista nosilna podjetja, ki vedo, kaj bodo razvijala čez pet in deset let. Popolnoma jasno je, da morajo vsa podjetja, ki želijo uspeti, sodelovati pri opredeljevanju etie obdetovance zicm eroz 3Ruler 3P okrogli obdelovanci 3P pravokotni obdelovanci ' EKSKLUZIVNO ZASTOPAMO > proizvajalca I vpenjalnih sistemov system 3R 3D vpetje obdelovancev Izravnalne glave s primeži EKSKLUZIVNO ZASTOPAMO proizvajalca normalij - preciznih vodil ZASTOPAMO proizvajalca programske opreme za organizacijo proizvodnje ZASTOPAMO proizvajalca preciznih orodij Avtomatizirana menjava obdelovancev in elektrod: WorkPal Compact WorkMaster WorkPartner FAUSER AG organisation software ZASTOPAMO proizvajalca preciznih merilnih plošč in merilne opreme ZASTOPAMO proizvajalca vpenjalnih sistemov za malo- in velikoserijsko proizvodnjo TZER MYTRI PRECISION GRAN ITE ■ rrm mm Din partner Hr ratlonslla produktlonslAsnlngar. Vpenjalni sistemi, d. o. o. Teslova ulica 30 1000 Ljubljana tel.:+386 1 425 87 05 faks:+ 386 1 568 12 54 GSM:+386 31 371 978 +386 31 206 862 E-pošta: vpenjalni.sistemi1siol.net www.vpenjalnisistemi.com potreb, čeprav vse zahteve ne bodo sprejete. Program na evropski ravni je usklajen, zato je treba z vpogledom v smer razvoja v Evropi tja usmeriti tudi slovenska podjetja. Zdaj so vodilni ljudje in strukture v podjetjih tisti, ki morajo ugotoviti svoje potrebe in zmogljivosti ter se s sodelovanjem na platformah že med oblikovanjem programov pripravljati na sodelovanje pri razpisih in podprtih projektih. To je prava pot, zato ministrstvo ustanavljanje in delovanje platform finančno podpira, za kar je v zadnjih dveh letih namenilo 760 milijonov tolarjev oziroma več kot 3 milijone evrov. Od tega je dobila TP Manufuture-si 14 milijonov tolarjev za delovanje in še 94 milijonov tolarjev za projekt, pri katerem uspešno sodelujeta podjetji Niko iz Železnikov in Gorenje iz Velenja. Poleg platform ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologije sofinancira še tehnološke centre, preko katerih se malim in srednje velikim podjetjem zagotavlja potrebna raziskovalna infrastruktura, podpira program Eureka, in spodbuja program mladih raziskovalcev v industrijo. Vsako leto načrtujejo 70 novih raziskovalcev, vendar je bilo lani financiranih le 55 raziskovalcev, letošnji odziv pa je še slabši. Zato je to opozorilo tudi podjetjem, da se pravočasno zavejo, da je mladih ljudi v Sloveniji zmeraj manj. Veliko je bilo že povedanega, pa vendar O tehnoloških platformah in tudi o Manu-future-si je bilo že veliko povedanega in napisanega, kljub temu pa je dr. Blaž Nardin, predsednik tehnološke platforme Manufuture v Sloveniji, povzel nekaj pomembnih dejstev in razmišljanj. Eno od njih je prav gotovo zavedanje, da so izdelovalne tehnologije pomembne za prihodnost Slovenije, saj je to industrija, ki danes obsega 6800 podjetij, za- posluje 210.000 ljudi in ustvari 30 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. Tehnološka platforma Manufuture je neformalno in prostovoljno združenje ljudi in podjetij, ki imajo skupno željo po napredku na področju izdelovalnih tehnologij. Slovenski del pobude Manufuture-si ima trenutno 58 članov, od tega 19 velikih podjetij, 24 malih in srednje velikih podjetij, 4 fakultete, tri grozde, 5 razvojno-raziskoval-nih inštitucij in Gospodarsko ter Obrtno zbornico Slovenije. S tem širokim spektrom deležnikov se zagotavlja reprezentativen vzorec potreb slovenske industrije. Glavna naloga platforme je priprava strateškega razvojnega dokumenta. Prvi dokument je bil sprejet konec lanskega leta in bo zaradi izoblikovanih novih potreb in zamisli v dopolnjeni obliki predstavljen udeležencem in deležnikom nekje decembra letos. Eden pomembnih predlogov je možnost sodelovanja članov tehnološke platforme pri pripravi razpisov projektov, saj bi se lahko z upoštevanjem predlogov in pripomb izognili nekaterim administrativnim oviram. Pripravlja se tudi prva različica ključnega razvojnega programa tehnološke platforme Manufuture-si, ki dobro sovpada z evropskim strateškim razvojnim dokumentom in od katerega se pričakuje velik učinek. V strateškem razvojnem dokumentu so opredeljena štiri ključna, tako imenovana vertikalna področja, in sicer razvoj izdelkov in tehnologij, avtomatizacija in proizvodna informatika, industrializacija in novi poslovni modeli. Prav tako pomembna je horizontalna dejavnost, to je izobraževanje, saj industrija brez ustrezno usposobljenih kadrov ne more uspeti. Tekoče dejavnosti so usmerjene tudi v takojšno pripravo konzorcijev podjetij, ki bodo sodelovali na prihajajočih razpisih v okviru 7OP in strukturnih skladov. Kaj imamo od tega Vprašanje, ki si ga mnoga podjetja zastavljajo, je, kaj bomo imeli od sodelovanja v takih in drugačnih pobudah. Na to je poskušal odgovoriti Martin Kopač iz žirov-skega podjetja Alpina, kjer so že pred časom zapisali, da so razvojno usmerjen proizvajalec in prodajalec obutve. To naj bi dosegli z razvojem izdelkov, izdelovalnih in informacijskih tehnologij in z novimi poslovnimi modeli prodaje. Največja težava pri tem so bila sredstva in kadri, saj je panoga tradicionalna in nezanimiva. Rešitev so videli v odpiranju v svet in izkoriščanju možnosti, ki jih omogočajo država, Evropa in internet. Rezultat dejavnega pridobivanja sredstev je sodelovanje pri dveh domačih in dveh evropskih projektih, trije projekti so že odobreni, pet pa jih je na stopnji pridobivanja. Te dejavnosti niso ostale neopažene, zato je Alpina danes član skupine na najvišji ravni v tehnološki platformi Manufuture ter pobudnik in soustanovitelj evropske tehnološke platforme za področje obutve. S tem so prišli do veliko večjih sredstev, kot bi jih lahko sami zbrali iz svojega dobička, in do vrste povezav, ki jim dajejo možnost za pridobivanje dobrih kadrov. S sodelovanjem pri projektih, z univerzami in inštituti so privabili kar nekaj ljudi, zato se kadrovski grozd, ki dejavno deluje na razvoju, nenehno veča. To je sicer samo ena od mogočih poti razvoja in rasti podjetja, ki jo tudi drugim toplo priporočajo. Slovenska platforma je tesno in dejavno povezana z evropsko platformo Manufuture, saj je sodelovala pri ustvarjanju evropskega razvojnega dokumenta in posredovala ključne pripombe na razvoj in usmeritve. Svoje predstavnike imajo v organih evropske platforme, kjer jih na najvišji ravni predstavlja Martin Kopač iz Alpine. Člane imajo tudi na ravni državnih in regionalnih tehnoloških platform, čakajo pa na predlog vlade o predstavniku v tako imenovanem Mirror group, kjer vsako državo iz EU zastopa vsaj en predstavnik. Dejavni so predvsem na državni ravni, regionalizma pa ne podpirajo, saj menijo, da je Slovenija premajhna za res velike pobude. Ključni izziv platforme je zagotoviti prenos znanja v industrijo in povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij. Veliko rezultatov raziskav in projektov leži v predalih in ni uporabljenih, kljub temu da imajo veliko diseminacijsko sposobnost. Platforma želi zasledovati prenos znanja v industrijo po tako imenovanem načelu razvojne vijačnice. Podjetja opredelijo svoje razvojno-razisko-valne potrebe, univerze in inštituti na podlagi teh potreb delajo na temeljnih in uporabnih raziskavah ter tvorijo rešitve, ki jih nato tehnološki centri neposredno prenesejo v industrijo ali pa nastanejo nova visokoteh-nološka podjetja s potencialom gazel. Tudi ta imajo nove razvojno-raziskovalne potrebe, s čimer se krog razvoja sklene. Razvojne prioritete platforme so usmerjene v ustanovitev močnega, centralnega in neodvisnega preizkuševalnega centra za preizkušanje novih obdelovalnih tehnologij in orodij. Temu sledita povečanje konkurenčnosti sektorja za izboljšanje dostopa do znanj in storitev, predvsem s področja industrijskega oblikovanja, ter razvoj novih in zahtevnih izdelkov in storitev. Poseben poudarek bo tudi na uporabi najboljših in najučinkovitejših izdelovalnih tehnologij in sistemov tudi za proizvodnjo izdelkov, ki ne spadajo v visoke tehnologije. Za realizacijo zastavljenih ciljev bodo potrebna tudi vlaganja, ki so predvidena za naslednjo finančno perspektivo v višini 14,9 milijarde tolarjev, od česar pričakujejo približno 4 milijarde iz zasebnih virov, 6 milijard pomoči od države in 5 milijard iz mednarodnih virov; od tega polovico iz strukturnih skladov in polovico iz 7OP. Kaj pravi Evropa Christos Tokamanis, vodja oddelka novih proizvodov na direktoratu za industrijske tehnologije Generalnega direktorata za raziskave pri Evropski komisiji, ima dejavno vlogo v številnih evropskih tehnoloških platformah različnih sektorjev, kot so gradbeni, tekstilni, kemijski in gozdarski. S sodelovanjem v TP Manufuture zagotavlja nadaljevanje na strani 24 Napovedujemo najaktualnejši dogodek stroke v letu 2007! najaktualnejšega dogodka stroke in priložnosti za predstavitev novosti in dosežkov dejavnosti orodjarstva izmenjavo mnenj s strokovno javnostjo razpravo o prihodnosti dejavnosti FORMO TOOL 9. mednarodni sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev Celje, Celjski sejem, 17.-20. QPRIL S0 07 Rok za prijavo na sejem je 1. december 2006! CELJSKI SEJEM www.ce-sejem.si Sejemsko dogajanje na celjskem sejmišču bodo dopolnjevali: 7.sejem PLAGKEM (plastika,guma,kemija) 3. sejem GRfiF&PACK (grafika in pakiranje) 2 sejem LIVARSTVO CELJSKI SEJEM d.d.. Dečkova 1,3102 Celje. Slovenija, T: 03 54 33 000, F: 03 54 19 164, E: info@ce-sejem.si platformi evropsko razsežnost, podporo učinkovitemu sodelovanju izdelovalnih tehnologij z drugimi platformami in razširjanje dejavnosti platforme na državnih in regionalnih ravneh. Na konferenci je predstavil pogled na gradnjo Evrope znanja predvsem na področju nanotehnologij, na-noznanosti, materialov in izdelave, kako je to umeščeno v 7OP, kako vidijo priložnosti in kaj predlagane vrednote predstavljajo za ljudi, ki sodelujejo pri programu. Iz izjemno zgoščene predstavitve v nadaljevanju povzemamo samo drobce, ki nikakor ne morejo dati popolne slike predstavljenega. Glavni namen tehnoloških platform in s tem seveda tudi Manufuture je zagotoviti dobro izhodišče za to, da ljudje v industriji in znanosti razumejo, kaj pomeni biti na tem zapletenem področju. Transformacija evropske industrije je nuja in se bo vsekakor zgodila. EU je izbrala znanost in tehnologijo kot način te transformacije, pri čemer je treba razumeti pomembnost vlaganj, da to ne bo ostalo le na papirju. To se mora uresničiti v novih izdelkih in novih tehnologijah, osvajanju trga ter tudi v možnosti ustvarjanja novih delovnih mest. Glavni izziv je povezava ekonomske rasti, socialno-kulturnega okolja in ekologije, kjer je lahko tehnologija tisti izravnalni dejavnik, ki bi uspel dolgoročno uskladiti paradoks med temi tremi domenami. Obvladovanje celovitosti življenjskega ciklusa izdelave, vključno s storitvami, ki ga je opredelil inštitut za izdelavo univerze v Cambridgu (High Value Manufacturin), je prisoten tudi v Manufuture. To je treba upoštevati ne glede na tip in lokacijo proizvodnje, namenjene zadovoljevanju zahtev in potreb uporabnikov, saj ima vpliv na vse vidike delovanja celotnega podjetja. Odgovor na ključno vprašanje, zakaj sploh raziskave, če pa so samo strošek, je v povračilu, ki ga od rezultatov raziskav pričakujemo. Za vodstvo vsakega podjetja je pomembno, da opredeli, kje je v življenjskem ciklusu izdelave in storitev podjetje in kam je namenjeno, saj bodo le tako imeli pravi pogled na stroške in prihodke. Proizvodnja je pomemben del evropske ekonomije, saj v EU-25 zaposluje 34 milijonov ljudi (30,4 %) in tvori 1535 milijarde evrov dodane vrednosti (41,5 %), kljub temu pa razpoložljivi viri nenehno zaostajajo za potrebami, kar bo treba spremeniti. Ne moremo preživeti samo s storitveno dejavnostjo, kot je na primer turizem, saj tudi te potrebujejo izdelke in njihove storitve. Z njihovim uvozom postane neka ekonomija odvisna od drugih, kar je pomemben razlog, zakaj je proizvodnja tako pomembna. Predlagamo ofenziven načrt akcij preoblikovanja industrije, ki naj temelji na raziskavah, znanosti in tehnologijah, ki razumejo končnega uporabnika. Za to moramo razviti nove poslovne modele, nove strukture v industriji in nove sisteme vrednot. Razumeti moramo, da delujoč sistem vrednot v posameznih sektorjih ni zmeraj najbolj naklonjen razvoju novih tehnologij, zato jih je treba podpreti, dokler ne bodo pripravljene in jih ne bo mogoče zavrniti kot predrage. Razviti je treba nove procese in nove izdelke kot podporne tehnologije in se nato vrniti h končnemu namenu ter ugotoviti, kje so od vsega tega prihodnji prihodki, kakšna bo prodaja in kje so kupci. Evropske tehnološke platforme so z dokumenti o viziji in strateškem razvojnem programu, njegovem izvrševanju in koriščenju stvar vsakega člana. Zavedati se je treba, da na evropski ravni običajno ni mogoče pokrivati vseh tehnologij, zato so pomembne državne in regionalne pobude, pri čemer ne smemo pozabiti, da bodo med seboj tudi tekmovale. Kaj lahko naredimo Kaj lahko naredimo v Sloveniji? Pomembno je, da smo zraven in da pri tem dejavno sodelujemo. To sodelovanje pa ne pomeni samo predstavljanje svojih ugotovitev in predlogov programa razvoja, temveč tudi sprejemanje in razumevanje ugotovitev in smernic, ki so oblikovane na evropski ravni. Pri tem se slovenskim gospodarstvenikom postavlja vprašanje, ali imajo vizijo razvoja v svojih panogah in podjetjih ter kako je ta v skladu z vizijami v Evropi. Iz preskromne udeležbe dobro pripravljene in tudi dovolj propagirane konference, ki je bila dobra priložnost za seznanitev v živo s programi za povečanje konkurenčnosti evropske industrije na področju nanoteh-nologij, nanoznanosti, materialov in proizvodnje, je vprašanje, ali že vse vemo ali pa nam popolnoma nič ni jasno. To velja tako za gospodarskorazvojno kot za znanstvenoraziskovalno oziroma akademsko področje. V tem trikotniku, v katerem ima pomembno vlogo tudi država, se je slednja še najbolje odrezala. Vendar so kakršni koli ukrepi na ravni države, kjer je finančna pomoč več kot dobrodošla, ne sme pa biti pogoj za dobro povezovanje in sodelovanje gospodarstva z znanostjo in obratno, premalo. Želja in predvsem vizija morata biti na drugih dveh straneh, da se preneha tarnati nad nepripravljenostjo drugega - kot pa da bi bili sami prvi, ki bi naredili korak naprej. Korak naprej v tisto smer, v katero so usmerjeni razvoj in inštrumenti njenega spodbujanja v Evropi. Mednarodna strateška konferenca tehnološke platforme Ma-nufuture.si je bila zagotovo dobra možnost za to. Za sodelovanje na tekmi za konkurenčnost s Sedmim okvirnim programom je to povsem jasno. ■ VW zmanjšuje število zaposlenih v nemškem avtomobilskem koncernu Volkswagen je letos približno 3500 presežnih delavcev prostovoljno sprejelo ponujene odpravnine, ki so del obsežnega sanacijskega programa koncerna, 9700 pa jih je privolilo v zgodnjo upokojitev. Stroški sanacijskega programa so v prvih šestih mesecih letos znašali približno 1,3 milijarde evrov. Koncern je junija precej povečal višino ponujenih odpravnin, ki se gibljejo med 40.680 in 195.480 evri, določajo pa se glede na dohodek in leta, ko je delavec delal v družbi. Družba Volkswagen je popravljeno ponudbo poslala približno 85.000 zaposlenim. Tisti, ki bodo ponud- bo sprejeli do konca septembra, dobijo dodatnih 54.000 evrov, tisti, ki se bodo za odpravnino odločili od septembra do konca leta, pa 27.000 evrov dodatka. Ponudba velja do konca junija 2007. Akers valji Ravne uspešni pod Švedi V poajetju Akers valji Ravne, ki je bilo nedavno del Slovenskih železarn, večinski delež podjetja pa je država leta 2003 prodala švedskemu podjetju Akers, so odprli novo linijo za termično obdelavo valjev. »Nakup slovenskega podjetja se je izkazal kot zelo dober,« je poudaril predsednik uprave skupine Akers Anders Hallberg. Naložba v novo linijo za termično obdelavo je vredna približno 1,6 milijona ev- rov, z njo pa bodo v ravenskih Valjih lahko kalili celoten izbor valjev za večvaljčno ogrodje. Poleg tega pridobitev, pri kateri so sodelovali samo slovenski dobavitelji, prinaša številne druge prednosti, med drugim računalniško voden nadzorni sistem in lažje načrtovanje proizvodnje. Švedsko podjetje Akers je eden največjih proizvajalcev valjev na svetu z letnim prometom v višini 270 milijonov evrov in s 1400 zaposlenimi v petih državah. Podjetje je konec leta 2003 od države za 435 milijonov tolarjev kupilo 80-odstot-ni delež Kovanih valjev, enega od hčerinskih podjetij Strojev in tehnološke opreme v prisilni poravnavi. Danes so ravenski Valji v celoti v švedski lasti, saj so tujci preostali 20-odstotni delež novembra 2004 kupili tudi od zaposlenih. Mednarodni livarski posvet in zasedanje MEGI Dobro poslovanje slovenskega livarstva Slovensko in evropsko livarstvo dobro poslujeta, so se strinjali udeleženci 46. mednarodnega livarskega posvetovanja z naslovom Znanje in gospodarnost, ki je potekalo 14. in 15. septembra v Portorožu in dan pozneje na zasedanju MEGI (Mitteleuropaeische Giessereiinitiative) v Idriji. Udeleženci so v Portorožu prisluhnili 40 referatom, ki so jih o dosežkih raziskovalnega in razvojnega dela predstavili ugledni strokovnjaki z univerz, raziskovalnih inštitutov in gospodarstva iz 11 evropskih držav. Za pravo atrakcijo so poskrbele neporušne raziskave - tomografija -, ki jo že uspešno uvajajo ne samo v inštitutih in raziskovalnih organizacijah, temveč tudi neposredno v avtomobilski industriji. r^m m t** L A 1 vV i «j i J ft Na plenarnem zasedanju je dr. Klaus Ur-bat iz CAEF, organizacije evropskih livarjev, predstavil položaj v livarstvu in smernice, ki naj bi v prihodnje veljale v evropskem livarstvu. Po njegovih besedah je evropska livarska industrija ena najhitrejših in najboljših na svetu. Zelo uspešno se namreč sooča s problemi globalizacije, saj na globalni ravni proizvajalci ulitkov barvastih kovin in ulitkov sive litine zasedajo prvo in drugo mesto, po dinamiki razvoja pa je evropsko livarstvo na drugem mestu, takoj za Kitajsko. Azijske države na tem področju predstavljajo veliko konkurenco, a le glede delovne sile. Po Urbatovih besedah pa bo kmalu prišlo do tega, da bodo morale tudi te države vlagati v ekologijo in bolje plačati delovno silo. Čeprav je Evropa lokacija, ki ima danes v proizvodnji visoke stroške, bo ostala konkurenčna na svetovnih trgih. Potrebe hitro rastočih trgov lahko zapolni le visoko usposobljena evropska livarska industrija, je še menil Urbat. Prof. dr. A. Kowalski iz Foundry Research Institute na Poljskem je izčrpno predstavil poročilo o usmeritvah poljskega livarstva med letoma 2001 in 2005. Po obsegu livarske proizvodnje sodi namreč v krog največjih v Evropi. Domače livarstvo je predstavil mag. Martin Debelak z Gospodarske zbornice Slovenije, ki posebno v segmentu nodularne in jeklene litine in neželeznih litin doživlja razcvet razvoja. V železnih livarnah proizvodnja sicer ostaja na ustaljeni ravni, saj se del naše proizvodnje uspešno seli v druge države na območju nekdanje SFRJ. Livarne, ki so vedno izstopale in bile naj- Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili zanimivim predavanjem na posvetu. bolj uspešne, so neželezne livarne. Te izdelujejo vse bolj zahtevne ulitke in sklope, zato je tudi njihova dodana vrednost večja kot pri železnih livarnah. Podjetja so na posvetu predstavila novosti in dosežke na področju livarstva. Drugi del posvetovanja je bil namenjen tehnologiji. Za pravo atrakcijo so poskrbele neporušne raziskave - tomografija. Predstavila sta jih Aleksander Flisch z inštituta Empa Duebendorf iz Švice in prof. dr. Peter Schumacher z livarskega inštituta v Leobnu v Avstriji. Danes se glede na velikost ulitka in namen uporabljajo različni CT-skenerji, predvsem za preiskave ulitkov iz aluminijevih zlitin v sklopu avtomobilskih motorjev. Zahteve po kakovosti in nadzorovanem procesu so največje v avtomobilski industriji, kjer neporušne raziskave že uporabljajo. Ta tehnologija namreč omogoča korak pred konkurenco in bo tudi v prihodnje utirala pot razvoja le najboljšim. Posvet so organizirali Društvo livarjev Slovenije, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru. ■ Razvojni center orodjarstva Slovenije odprl vrata TECOS zaključil projekt Toolgen Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS, ki spada med najuspešnejše evropske centre za prenos znanja v industrijo, je pred kratkim zaključil ključni investicijski projekt z naslovom »Orodjarska infrastruktura za sedanjo in prihodnje generacije«. Gre za projekt Toolgen, ki so ga javnosti predstavili na dnevu odprtih vrat skupaj z novim preizkuševalnim laboratorijem za orodjarske tehnologije na makro- in mikropodročju. Projekt, ki sta ga na novinarski konferenci predstavila direktor Tecosa dr. Blaž Nardin in vodja oddelka CAE in projekta Toolgen Samo Gazvoda, po njunih besedah pomeni korak v nadaljnjem razvoju podjetja in prihodnost slovenske orodjarske industrije. Celotna vrednost projekta je malo več kot 446 tisoč evrov, od tega je bilo lastnih sredstev 10,4 odstotka. Večino sredstev je TECOS dobil od ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Evropske unije v okviru programa Krepitev izbranih tehnoloških centrov. Po besedah Gazvode bo projekt Toolgen, ki ga je sedem slovenskih podjetij in Gospodarsko interesno združenje Plasttehnika pripravljajo skoraj leto dni, slovenskim orodjarnam nudil boljše možnosti za dostop do znanja, rezultatov raziskav in novih tehnologij. Tako bodo prispevali k višji dodani vrednosti tako tehnološkega centra kot tudi projektnih partnerjev in celotne slovenske orodjarske industrije. Po Nardinovih besedah je TECOS s projektom Toolgen postal tak tehnološki center, kot ga industrija v Sloveniji potrebuje. Letos je postal tudi ključni razvojni partner pri štirih evropskih projektih, njihova skupna vrednost pa znaša približno 16 milijonov evrov. Na področju usposabljanja Toolgen omogoča razvoj novih seminarjev, izvedbo Prof. dr. Karl Kuzman delavnic v laboratoriju in usposabljanje na strojih. Sicer pa je Nardin kot enega ključnih izzivov v prihodnosti navedel prizadevanja Tecosa, da bi orodjarjem predvsem v smislu vsebine kar najbolj pomagali, da bi lažje pridobili sredstva iz strukturnih skladov za obdobje 2007-2013. Prvi direktor Tecosa in zdajšnji dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani Karl Kuzman je v govoru poudaril, kako pomembni so v tekmi z globalno konkurenco inovacije, novi izdelki, storitve, več znanja in nove tehnologije. Za prihodnost našega gospodarstva pa je zelo pomembno tudi kakovostno šolanje in zaposlovanje izšolanih kadrov. Po Kuzmanovih besedah bi bilo idealno, če bi se tretjina diplomantov tehnično naravoslovnih šol zaposlila v svojem podjetju ali kot vodilni v družinskem podjetju, druga tretjina v večjih gospodarskih družbah, tretja pa v znanosti. Za naše orodjarne je po Kuzmanovih besedah zelo pomembna tudi bližina. Tako bi namreč zmanjšali stroške in tveganja v logistiki, se hitro odzivali na spremembe in modifikacije, hitro prišli do dobavitelja in partnerja, bližina pa pomeni tudi podobno splošno in industrijsko kulturo. Prav slednje je zdaj, ko se proizvodnja seli na Vzhod, zelo pomembno. In prav to je po Kuzmanovih besedah lahko tudi tržna prednost, ki se jo splača izkoristiti. Direktor EMO orodjarne Stanko Stepišnik je predstavil sodelovanje centra TECOS kot tehnološkega centra z industrijo. Poudaril je, da je sodelovanje z znanstvenimi ustanovami na mednarodnem konkurenčnem trgu za sodobno podjetje nujno. V orodjarni je bilo leta 1990 70 zaposlenih, od teh je imelo 10 odstotkov zaposlenih višjo in visoko šolo, danes ima orodjarna tudi zaradi sodelovanja z omenjenimi ustanovami 160 zaposlenih. Približuje pa se cilju imeti Mag. Stanko Stepišnik vsaj 33 odstotkov zaposlenih z najmanj višjo izobrazbo, da bi bilo podjetje mednarodno uspešno in bi ustrezno konkuriralo na trgu s svojimi izdelki ali storitvami. V EMO orodjarni izdelujejo predvsem orodja za avtomobilsko industrijo, 95 odstotkov izdelkov izvozijo in so A-dobavi-telji za podjetja, kot so Mercedez, BMW, Audi, Opel in drugi. Stepišnik poudarja, da je v avtomobilsko industrijo težko vstopiti in da je za vstop vanjo potrebno veliko znanja. »Tega pa danes podjetje samo ne more imeti, zato se mora mrežiti v okolje in intenzivno sodelovati z institucijami, ki prenašajo razvojno-raziskovalne dosežke, inovacije in patente v prakso. Pri naših izdelkih in pri vnosu novih tehnologij v podjetje je TECOS veliko sodeloval. Najbolj so nam pomagali pri vnosu 3D, pri uporabi simulacij, digitaliziranju izdelkov, uvajanju laserske tehnologije in izobraževanju naših kadrov,« je pojasnil Stepišnik. Orodjarska podjetja bodo v sodobno opremljenem tehnološkem centru TECOS, ki je nastal v okviru projekta Toolgen, lažje dostopala do informacij in ključne infrastrukture, potrebne za razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo, in pridobila nove možnosti razvoja inovativnih proizvodov ter strokovno podporo za svoj razvoj. Na voljo jim bodo tudi informacije o novih rezultatih razvojno-raziskovalnega dela, preizkušanjih in svetovnih smernicah ter o primerjalnih konkurenčnih prednostih na področju najzahtevnejših tehničnih izdelkov, saj bodo lahko uporabljali razvit patent za termoregulacijo orodij za brizganje plastike in višjo raven tehnološkega procesa. V novem preizkuševalnem laboratoriju za orodjarske tehnologije na makro- in mi-kropodročju imajo vrhunsko tehnološko opremo, in sicer stroj za brizganje plastike, stroj za brizganje mikroizdelkov iz plastike, dodatno mobilno brizgalno enoto za x-K-tehnologije, vrhunski optični 3D-digitali-zator, testna orodja in pripadajočo opremo ter opremo za adaptivno električno temo-regulacijo orodij. Osrednji namen centra TECOS, ustanovljen je bil leta 1994, je pomoč slovenski orodjarski industriji pri uspešnejšem prodoru na Udeleženci so si z zanimanjem ogledali nove opremo, ki jo je TECOS uspel pridobil preko projekta TOOLGEN. najzahtevnejše trge. Glavni cilj Tecosa je zato izkoristiti obstoječe lastno znanje in opremo ter opremo in znanje obeh slovenskih univerz in drugih znanstvenoraziskovalnih in strokovnih ustanov za podporo slovenskim orodjarjem. V Tecosu je zaposlenih štirinajst ljudi, ki delajo na približno 400 m2; 100 m2 je namenjenih laboratorijskemu delu. Letos načrtujejo približno 200 milijonov tolarjev prihodka. ■ Dividende Swatyja po 600 tolarjev Skupščina mariborske tovarne umetnih brusov Swaty je potrdila predlog uprave, da se od lanskega bilančnega dobička v višini 615 milijonov tolarjev za dividende nameni 173 milijonov tolarjev, tako da dividenda znaša 600 tolarjev bruto na delnico. Za izplačilo nadzornemu svetu se razdeli 4,5 milijona tolarjev, o preostanku pa bodo lastniki odločali v prihodnjih letih. Boeing prejel večje naročilo iz Indije Indijski letalski prevoznik Air Sahara je pri ameriškem letalskem proizvajalcu Boeing naročil izdelavo desetih letal vrste 737-800 v skupni vrednosti 700 milijonov dolarjev. Prvo letalo 737800 bo Boeing indijskemu letalskemu prevozniku, ki je v zasebni lasti, dostavil sredi leta 2009. Air Sahara ima trenutno v svoji floti 27 Boeingovih letal. Z nakupom novih letal želi okrepiti svojo dejavnost, potem ko je pred nekaj meseci zaradi zamud pri pridobitvi soglasja s strani tamkajšnjega varuha konkurence v vodo padla združitev z največjim indijskim zasebnim letalskim prevoznikom Jet Airways. Boeing bo za Indijo v prihodnjih 20 letih proizvedel 856 letal, skupna vrednost naročil pa znaša 72 milijard dolarjev. Toyota povečuje kontrolo kakovosti Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota Motor povečuje kontrolo kakovosti svojih vozil, s čimer želi zmanjšati število od-poklicev vozil s trga. Po besedah predsednika Toyote Katsuaki-ja Watanabe pa bi lahko zaradi tega prišlo tudi do nekoliko po- znejše uvedbe nekaterih Toyoti-nih modelov. Vodilni japonski avtomobilski proizvajalec krepi postopke za kontrolo kakovosti, saj želi zmanjšati število odpo-klicev, ki lahko škodijo ugledu podjetja. Aeroflot bo kupil 44 novih letal Največji ruski letalski prevoznik Aeroflot bo med letoma 2010 in 2012 od ameriškega proizvajalca letal Boeing kupil 22 letal, od leta 2012 do 2016 pa tudi 22 letal evropskega proizvajalca Airbus. Za omenjena posla bodo Rusi odšteli tri milijarde dolarjev. Aeroflot ima v svoji floti precej zastarelih letal sovjetske proizvodnje, ki jih namerava nadomestiti z novimi Boe-ingovimi modeli 787 in Airbusovimi letali A 350. Camincam d.o.o. Pohorska cesta 31 2380 Slovenj Gradec Tel:: 02 88 29 214 Pisarna Ljubljana Stegne 27 Tel.: Ol 5975720 Fax. : Ol 510 86 73 GSM: 040 296 291 info @camincam. si www.camincam.si Master CAD/CAM programska oprema Strokovni sejem Electronica Že prvič uspešno Na prvem medregionalnem, medpodjetniškem (B2B) strokovnem sejmu na teme elektronika, industrijska elektronika in elektronska tehnika Electronica, ki je bil od 20. do 22. septembra letos v novi dvorani Zlatorog v Celju, se je zbralo trideset razstavljavcev iz sedmih držav. Sejem si je že prvi dan ogledalo 244, v vseh treh dnevih pa več kot 1500 večinoma strokovnih obiskovalcev, ki so imeli poleg ogleda razstavljenih izdelkov, rešitev in storitev možnost sodelovanja na strokovnih predavanjih. Dr. Tomaž Perme Utrinek s prvega dne novega sejma. Sejem sta organizirali podjetji ICM iz Celja in AX Elektronika iz Ljubljane, pri pripravah pa so sodelovali tudi Združenje za elektrotehniko pri Gospodarski zbornici Slovenije, Sekcija elektronikov Obrtne zbornice Slovenije in predstavniki fakultet. Vsebina sejma je zajemala celoten spekter od elektronskih komponent, industrijske elektronike, merilne tehnike in opreme za proizvodnjo do programskih orodij ter strokovne literature. Od tridesetih podjetij, ki so sodelovali na sejmu, je bilo 27 domačih razstavljavcev, trije pa so bili iz tujine (Avstrija, Srbija). Na njihovih razstavnih prostorih je bilo mogoče videti izdelke in rešitve 26 zastopanih podjetij iz sedmih držav, in sicer iz Nemčije, Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Švice, Italije, Avstralije ter Danske. Približno 85 odstotkov vseh obiskovalcev sejma je prišlo iz vrst strokovnjakov, ki delujejo v različnih panogah, kot so avtomobilska, kemijska in elektroindustrija, industrija medicinske opreme, promet in telekomunikacije. S takim številom (1500) in strukturo obiskovalcev so lahko organizatorji in predvsem razstavljavci zadovoljni, saj je za prvo tovrstno prireditev po treh letih premora ta dosežek vsekakor nad pričakovanji. Organizatorji so prepričani, da bo Electronica 2007 še večja, še boljša in še odmevnejša med podjetji in strokovnjaki doma ter v sosednjih regijah. Dvorana Zlatorog v Celju, ki je znana predvsem po rokometu, je prvič gostila tako sejemsko prireditev. 2500 kvadratnih metrov kakovostnih razstavnih površin, celovita podporna infrastruktura, hiter in enostaven dostop ter veliko število urejenih parkirnih mest so nedvomno lastnosti, ki zagotavljajo dobre pogoje za organizacijo sodobnega sejma. To so potrdile tudi izkušnje s sejma Electronica, ki bo v naslednji izdaji od 26. do 28. septembra 2007 gostoval na isti lokaciji. Še pred tem pa bo parket dvorane Zlatorog preizkusil tudi sejem IFAM. Nissan dokončno izstopil Japonski avtomobilski koncern Nissan Motor je dokončno izstopil iz lastništva svojega podjetja za proizvodnjo tovornih vozil Nissan Diesel. Zadnji šestodstotni delež je odprodal švedskemu proizvajalcu gospodarskih vozil Volvo, s čimer je družba lastniški delež v podjetju Nissan Diesel povečala s 13 na 19 odstotkov. Posel je bil vreden 69 milijonov dolarjev. SIJ ob polletju z dobičkom Slovenska industrija jekla (SIJ) je v prvem polletju ustvarila 63,8 milijarde tolarjev prihodkov, s čimer je za 16 odstotkov presegla načrte. Polletni dobiček je znašal 2,75 milijarde tolarjev. Do konca leta načrtujejo, da bodo rezultati ostali na enaki ravni in da bodo prodali za 130 milijard tolarjev jeklenih izdelkov. Čisti dobiček poslovnega leta naj bi znašal 5,1 milijarde tolarjev. Češki Mittal odpušča V češki jeklarni Mittal Steel Ostrava nameravajo v prihodnjih treh letih odpustiti 3500 delavcev. V to številko je zajeto tudi 1300 delavcev, ki bodo iz družbe po dogovoru odšli že letos. Končni cilj prestrukturiranja družbe je zmanjšati število zaposlenih na 6300 delavcev. Jeklarna postopno zmanjšuje število zaposlenih že od leta 2004, glavni cilj pa je zmanjšati stroške za plače, s čimer bi družba povečala dobičkonosnost in povečala produktivnost s 300 ton na 500 ton na delavca. Podajalni sistemi za odvijanje, ravnanje in podajanje Podjetje za proizvodnjo podajalnih sistemov za predelavo pločevine DIMECO je bilo ustanovljeno leta 1963 kot odgovor na povečane potrebe kovinskopredeloval-ne industrije, ki je začela uporabljati pločevino v zvitkih. Njegova geografska lokacija je ugodna, v regiji namreč deluje množica srednje velikih proizvodnih podjetij in dobaviteljev za avtomobilsko industrijo; sedež avtomobilskega koncerna Peugeot je na primer oddaljen 90 km. V opremo DIMECO je torej investiralo veliko lokalnih predelovalcev pločevine. DIMECO je tako postalo vodilno evropsko podjetje za proizvodnjo podajalnih sistemov za pločevino v zvitkih. Uporaba materiala v zvitkih ponuja več prednosti - pločevina zaseda malo prostora in omogoča velikoserijsko proizvodnjo. Podajalna linija za stiskalnico obsega: odvijalnik, ravnalnik in po-dajalnik. Čeljusti odvijalnika (gnanega ali zavi-ranega) nosijo zvitek. V proizvodnem programu so odvijalniki težki do 25 ton in širine več kot 2000 mm. Ravnalniki izravnajo trak in delajo z materialom (aluminijem ali visokotrdnostnim nizkolegira-nim jeklom - HSLA), širine največ 2050 mm in debeline 8 mm. Podajalniki podajajo pločevinasti trak stiskalnici glede na potrebe delovnega cikla. Podajalniki DIMECO so opremljeni s ser-vokrmilnimi sistemi SIEMENS ali INDRAMAT in so tako v koraku s sodobnimi potrebami presarnic po kapaciteti, fleksibilnosti, produk- tivnosti in prijaznem uporabniškem vmesniku. Celotno podajalno linijo stiskalnice je mogoče krmiliti in sinhronizirati brez zaustavljanja proizvodnje, s čimer se izognemo izgubi materiala med dvema proizvodnima serijama. Uporabniki opreme DIMECO delujejo v različnih dejavnostih - od elektronike do proizvodnje avtomobilskih komponent. Novi izzivi za DIMECO Proizvajalci vse pogosteje uporabljajo materiale HSLA z natezno trdnostjo od 700 do 800 MPa. Pri DIMECO ALIPRESSE so skonstruirali visoko-zmogljiv ravnalnik za materiale HSLA z natezno trdnostjo do 1100 MPa in debeline od 0,4 do 4 1250 mm širok ravnalnik 1688/21 ima 25 valjev: 21 ravnalnih valjev, premera 60 mm, in štiri pritisne valje, premera 100 mm. Mehanska naprava nastavlja penetracijo ravnalnih valjev glede na podatke v krmilniku proizvodnega procesa. Odpiralna višina 200 mm omogoča enostavno čiščenje valjev. Ravnalnik je opremljen s 37-kW motorjem s frekvenčnim pretvo-rni-kom, ki omogoča hitrosti od 4 do 40 m/min. pri 75 Hz. Menjava zvitka je hitra po zaslugi: - 15-tonskega odvijalnika z vozičkom, - hidravlične roke, - ojačanega ločevalnika za enostavno vstavljanje traku, - bočnih držal zvitka, - simetričnega vodenja traku z dvema dolgima večvaljčnima vodiloma, nastavljivega z ročnim kolesom, - členkaste mize za vdevanje z vdolbino za vstavljanje in navijanje traku. DIMECO ALIPRESSE ponuja tudi bogato znanje o podajalnih in rezalnih sistemih ter o fleksibilnih linijah za izsekovanje in preoblikovanje. Fleksibilne linije Flexilines kombinirajo fleksibilnost in produktivnost z integracijo visokih tehnologij. Uporabljajo jih vodilni proizvajalci v industriji svetil, gospodinjskih aparatov, ogrevalnih naprav, kovinskega pohištva, električnih omaric, gradbenega materiala in v avtomobilski industriji. DIMECO ALIPRESSE je zgradil mrežo specializiranih zastopnikov in partnerjev po vsem svetu in več kot tretjino prometa ustvari z izvozom v 45 držav. S stalnimi marketinškimi akcijami in sodelovanjem na najpomembnejših sejemskih dogodkih v Rusiji, ZDA, Kitajski in na sejmu Euroblech si utrjuje svoj vodilni položaj v industriji. INFORMACIJE: On-line konfigurator na spletnem mestu www.dimeco-alipresse.com omogoča sestavljanje sistemov po tehničnih zahtevah uporabnika. PRECIZh PRECISION RAPIDITY ITROSTKVA PRECIZNOST o g nj 5» zu O ö O o > IO m r\j O O O o M ZD ro O id o O za O O > M nj O O TJ O aa S* GO m CO TM d.O o., E. i G. LEGENSTEINA 4. 40000 ČAKOVEC, CROATIA, Tel: ++385/40/384-690, Fax: ++386/40/384-691, Proizv.: ++385/40/384-692, E-mail: tm@tm-ck.hr Otvoritev Hidria Inštituta Klima Naravna vez med raziskavami in industrijo V Godoviču so konec septembra slovesno odprli Hidrijin Inštitut Klima. Z znakom za začetek prvega preizkusa delovanja difuzorja s termostat-sko regulacijo OD-11 so evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in predsednik Hidrie Edvard Svetlik predali v uporabo prvega od treh načrtovanih Hidriinih inštitutov. Kljub megli, ki so jo med preizkusom spustili nad glave obiskovalcev v prepolnem osrednjem prostoru splošnega laboratorija, so bile besede slavnostnih govornikov o željah, možnostih in viziji inštituta popolnoma jasne: postati prepoznaven evropski center klimatizacije, gretja in hlajenja. Dr. Tomaž Perme »To je poseben dan za vse, ki smo danes tukaj, za vse tiste, ki živimo z industrijo kli-matiziranja, gretja in hlajenja, za vse tiste, ki živimo za kaj več,« je v uvodnem govoru na slavnosti ob odprtju Hidria Inštituta Klima dejal predsednik Hidrie Edvard Svetlik. Velik del človeških zmogljivosti in zamisli je bil že od nekdaj usmerjen v zagotavljanje ugodnih bivalnih in delovnih pogojev, zato ni naključje, da je inštitut postavljen v naravno okolje, ki je kot nalašč namenjeno in primerno za tako dejavnost in za ustvarjalne dejavnosti. Ta inštitut je prvi v okviru Preizkus z meglo v splošnem laboratoriju, ki vizualno prepričljivo prikazuje delovanje posameznega elementa in je osnova nadaljnjih meritev, je bil tudi primerna otvoritvena gesta. Hidriinega inovativnega centra. V kratkem mu bosta sledila še Inštitut za avtomobilsko industrijo v Tolminu in Inštitut za tehnologijo in materiale v Spodnji Idriji. Ko bodo polno delovali, bodo zaposlovali več kot 200 mladih visokousposobljenih in motiviranih strokovnjakov, ki bodo imeli odlične pogoje za razvijanje najsodobnejših izdelkov, rešitev in tehnologij. Inštitut - jedro raziskav in razvoja »Povsod v svetu so podnebne razmere take, da zahtevajo gretje, prezračevanje ali hlajenje prostorov. Da bi bile naprave, ki to omogočajo, kakovostne, okolju prijazne, z dolgo dobo uporabnosti ter z nizkimi stroški obratovanja in vzdrževanja, je bil zgrajen nov razvojni in raziskovalni inštitut,« je povedal Egon Venko, direktor Hidria Inštituta Klima. Prve zamisli o izgradnji lastne razvojne infrastrukture so začele nastajati leta 1998. Marca 2002 je bil ustanovljen Hidria Inštitut Klima kot razvojno jedro Hidriine največje divizije Klima. Pri načrtovanju prostorov in opreme so sodelovali tako z domačimi kot s tujimi inštitucijami, kot je na primer oddelek za akustiko z inštituta Fraunhofer v Nemčiji, tehnologijo za posamezne laboratorije pa je zasnovala ekipa strokovnjakov s področja klimatizacije, gretja in hlajenja na čelu s prof. dr. Petrom Novakom. Skupna investicija v izgradnjo objekta, ki se razteza na 3500 kvadratnih metrov površin, in sodobno merilno opremo v petnajstih laboratorijih znaša 1,4 milijarde tolarjev. Pomoč v višini 40 % celotne investicije so pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, del opreme pa je bil financiran tudi iz programa Phare. Trenutno inštitut zaposluje 26 strokovnjakov, njihovo število pa se bo kmalu povečalo na 40. Inštitut predstavlj a raziskovalno in razvojno jedro Hiidriine največje družbe Klima, odlične možnosti raziskovalnega in razvojnega dela pa bo nudil tudi podjetjem, članom slovenskega grozda za klimatizacijo, gretje in hlajenje, univerzam in tujim poslovnim partnerjem. Visokoizobraženi in specializirani raziskovalci inštituta tvorijo tudi jedro Hidriine akademije znanja na področju klimatizacije, gretja in hlajenja. Njen namen je prenos znanja iz razvoja in proizvodnje na domače in tuje študente, načrtovalce, izvajalce ter uporabnike sistemov klimatizacije, gretja in hlajenja v stavbah. Akademija je namenjena tudi izobraževanju lastnikov kapitala in naročnikov opreme, saj imajo le-ti končno besedo pri njeni izbiri. Inštitut bo svojim poslovnim partnerjem omogočil izobraževanje, demonstracijo delovanja izdelkov in modeliranje želenih rešitev, kar bo nedvomno prispevalo k zaupanju v kakovost izdelkov in predstavljenih rešitev. Zaradi interdisciplinarnosti področja inštitut že danes sodeluje z obema slovenskima fakultetama za strojništvo ter slovenskimi in tujimi raziskovalnimi inštitucijami. S tem se ustvarja vez med osnovnimi raziskavami in industrijo, ki je pogoj za hiter prenos raziskav v prakso. Vlada spodbuja na dolgi rok »Vlada Republike Slovenije v svoji integralni vlogi v celoti podpira tehnološke centre, saj smo prepričani, da pomenijo racionalizacijo uporabe opreme in povezovanje na dolgi rok v trikotniku, ki ga imenujemo znanje, izobraževanje in inovativnost,« je poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan. To podpirajo tudi z mladimi raziskovalci, ki se zaposlijo v industriji, zanjo raziskujejo in dosegajo magisterije ter doktorate z reševanjem konkretnih industrijskih problemov. S tem imajo stik z industrijo tudi njihovi pedagoški mentorji. Ministrstvo močno podpira tudi program Eureke, kjer se financira tehnološki razvoj podjetij in kamor želi ministrstvo usmeriti slovenska podjetja, da bodo skupaj z evropskimi partnerji dosegala raziskovalne rezultate in preko njih tudi izdelke z visoko dodano vrednostjo. Pomemben inštrument so tudi tehnološke platforme. Ministrstvo podpira njihovo ustanavljanje, iskanje glavnih strateških usmeritev raziskav in razvoja v Sloveniji in ne nazadnje izvajanje programov tehnoloških platform, skupaj z denarjem, ki ga daje EU. Pri tem je treba omeniti, da je Hidria nosilec uspešne tehnološke platforme ERTRAC in da je z otvoritvijo inštituta dosežen eden od vzorov za druge že delujoče tehnološke platforme. K temu so veliko pripomogli dobro sodelovanje, dobra volja in resnično usmerjen program, ki ga usmerja podjetje, ki ve, kaj želi, ne samo danes, temveč tudi čez pet in deset let. Energija in Evropska komisija Častni gost in slavnostni govornik na otvoritvi je bil tudi evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik. Poudaril je pomen gretja in hlajenje stavb za počutje in učinkovitost pri delu, pri čemer ne smemo pozabiti, da za to porabimo kar 35 odstotkov vse energije. Trenutno je poraba energije v Evropski uniji približno 1725 megaton ekvivalentne naftne energije na leto, kar pomeni približno 500 milijard evrov oziroma več kot 1000 evrov na prebivalca. Potrebe po energiji skokovito naraščajo, zato je skupen pristop k upravljanju porabe energije in njenemu varčevanju brez dvoma nujen. Cilj nove zelene knjige Evropske komisije o energetski učinkovitosti je zmanjšati predvideno porabo energije do leta 2020 za 20 odstotkov, kar bi porabo postavilo na raven devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zmanjševanje potreb po energiji prispeva tudi k tako imenovani Posebno priznanje za uspešno sodelovanje Posebno priznanje za izjemen prispevek pri razvoju programov divizije Hidria Klima ter snovanju in izgradnji inštituta je korporacija Hidria podelila profesorju dr. Petru Novaku, ki so ga poimenovali kar idejni oče Hidria Inštituta Klima. Kot priznani strokovnjak se je v projekt vključil že v stopnji snovanja in predstavljal gonilno silo pri projektiranju tehnologije merilnih modulov. Začetki sodelovanja segajo v leto 1995, ko je kot dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani učinkovito povezal gospodarstvo in izobraževalno ustanovo. Družba Hidria IMP Klima je pozneje v tesnem sodelovanju z dr. Novakom razvila številne nove izdelke. Kot strokovni sodelavec je vizionarsko spoznal, da bo učinkovita prodaja izdelkov mogoča le z lastnimi računalniškimi programi, ki projektantom strojnih inštalacij olajšajo delo pri projektiranju. Snovanja Hidria Inštituta Klima se je skupaj z vodstvom Hidria IMP Klima lotil leta 1998. Pri tem so bili poleg njegovih specialističnih izobraževanj razvojnih inženirjev pomembni tudi strokovnost in osebna poznanstva, ki so odprla možnost sodelovanja s tujimi ustanovami. ■ Predsednik Hidrie Edvard Svetlik in prejemnik posebnega priznanja za sodelovanje profesor dr. Peter Novak med slavnostnim dogodkom nadgrajeni Lizbonski strategiji z imenom Partnerstvo za rast in delovna mesta. Glavni elementi strategije so prav gotovo raziskave in inovacije, ki so ključni dejavniki za ustvarjanje novih delovnih mest v Evropi. Pri tem bo imel ključno vlogo sedmi okvirni program (OP) za raziskave in razvoj, ki bo trajal od leta 2007 do 2013, njegov proračun pa bo znašal 54,5 milijarde evrov in bo od prejšnjega realno višji za 40 odstotkov letno. Znak za začetek preizkusa so dali evropski komisar dr. Janez Potočnik, predsednik Hidrie Edvard Svetlik in minister dr. Jure Zupan. Struktura okvirnega programa je razdeljena na štiri glavne programe. Najobsežnejši, kateremu je namenjeno 60 odstotkov sredstev, se imenuje sodelovanje in med drugim vključuje tudi področje energija. Na gretje in hlajenje se pri tem nanašajo dve dejavnosti, in sicer raziskave in razvoj novih konceptov za izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih tehnologij s ciljem zmanjševanja porabe energije v stavbah, storitvah in industriji, ter dejavnost za večjo uporabo obnovljivih virov energije za gretje in hlajenje. Priložnosti za sodelovanje v okvirnem programu pa bodo tudi v treh preostalih programih: programu zamisli, ki bo spodbujal konkurenčnost in odličnost v mejnih oziroma temeljnih raziskavah, program ljudje, ki bo povečeval mobilnost raziskovalcev, in program zmogljivosti, ki bo namenjen spodbujanju znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti, kot je na primer razvoj infrastrukture. Priprave na zagon programa so v sklepnem delu, tako da bodo prvi pozivi k razpisom objavljeni že konec letošnjega leta ali najpozneje v začetku prihodnjega leta. Poleg tega je pomembno tudi sodelovanje v evropskih tehnoloških platformah, ki imajo ključno vlogo pri razvoju evropske raziskovalne politike. Sodelovanje v programih pomaga ne le pri navezovanju stikov, ampak tudi pri krepitvi ravni znanja, s čimer se lahko utre pot k izboljšanju tehnologij in novim poslovnim priložnostim. ■ Stroji in programska oprema za fleksibilno obdelavo pločevine Tehnika prihodnosti MASTROJ TRUMPF E-mail: mastr0j@tri9ra.net Internet: www.trumpf.com Zastopstvo in servis v Sloveniji: MASTROJ d.o.o., Koroška 115a, SI-2000 MARIBOR Tel.: 02/25 23103, faks: 02/25 23113, GSM:041/625227,031/625227 Orodjarstvo 2006 Rast obsega - potrebni pogoj za uspeh V Portorožu je med 10. in 12. oktobrom potekal posvet Orodjarstvo 2006. Namenjen je bil predvsem študiji perspektive rasti orodjarstva in poti, po kateri bodo to perspektivo izvajali. Na področju pogojev poslovanja namreč prihaja do ključnih sprememb na ravni države in do velikih tržnih sprememb, na katere je treba znati ustrezno odgovoriti ter poiskati ustrezne organizacijske rešitve, tako na ravni posameznih podjetij kot na ravni panoge. Posvet so organizirali Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, GZS Združenje kovinske industrije, Odbor za orodjarstvo, in Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Sponzor posveta je bilo podjetje Vpenjalni sistemi, d. o. o., medijski sponzor pa revija IRT3000. Sonja Sara Lunder Dr. Tomaž Perme Foto: Blaž Košak Posveta se je udeležilo približno 200 orodjarjev, kar je 30 odstotkov več kot lani. Ob posvetu se je predstavilo tudi 27 podjetij razstavljavcev iz 9 držav. Prof. dr. Andrej Polajnar z mariborske fakultete za strojništvo je v pozdravnem govoru poudaril, da je »rast obsega v naslovu prireditve (Rast obsega - potrebni pogoj za uspeh) mišljena kot rast poslov, dobička in znanja«. podana za orodja za plastiko. Slika je podobna prejšnji, le da so podane vrednosti tudi za celotno Evropo, ki je po izvozu na prvem mestu pred Japonsko. Največji delež evropskega izvoza imata Nemčija in Italija. Slednja je s polovico manjšim uvozom takoj za Nemčijo, ki je v Evropi daleč na prvem mestu. Svetovni mrežni zemljevid trgovinskih povezav in izmenjav na področju orodjarstva kaže, da ima približno 25 do 28 držav osrednjo vlogo, ostale so večinoma na obrobju. Povezave so stabilne in poudarjajo tesnejšo povezanost držav na krajevno omejenih področjih, kot so Severna Amerika, Evropa in Azija. Poslovanje med evropskimi državami se je v zadnjih letih zmanjševalo, rezultati letošnjega leta pa kažejo na ponovno rast. Kitajska postaja vse pomembnejši trg, kar dokazuje strmo naraščanje števila držav, ki z njo trgujejo. Njen izvoz se povečuje, vendar je še zmeraj manjši od uvoza. Osrednje značilnosti kitajske orodjarske Prof. dr. Andrej Polajnar Indija in Kitajska sta evropski tržni priložnosti Predsednik mednarodnega orodjarskega združenja ISTMA (International Special Tooling and Machining Association) in profesor na univerzi Minho na Portugalskem Eduardo Beira je v uvodnem predavanju podal pogled na poslovanje orodjarstva v svetu, stanje poslovanja v Evropi, dogajanje na Kitajskem in v Indiji ter na prihodnost evropskega orodjarstva. Na svetovnem orodjarskem prizorišču je Japonska največji izdelovalec, potrošnik in izvoznik orodij. Po izdelavi in potrošnji ji sledijo ZDA, ki so tudi največji uvoznik, nato pa Kitajska in Nemčija. Bolj natančna analiza je bila Eduardo Beira, predsednik združenja ISTMA industrije so slaba produktivnost, velika zmogljivost predvsem človeškega dela ter veliko pomanjkanje spoštovanja pravil na področju varstva pri delu, zagotavljanja kakovosti, intelektualne lastnine in varstva okolja. Indija, ki je po številu prebivalcev druga najpomembnejša azijska država, je na zemljevidu svetovnega orodjarstva povsem na obrobju. Imajo sicer dobre pogoje za učenje, vendar je delo pretežno ročno, kar se kaže tudi v slabi produktivnosti. Orodjarski trg v Indiji se šele razvija, kar je za evropsko orodjarsko industrijo lahko dobra priložnost. Tudi kitajski trg orodij je veliko večja tržna priložnost kot pa grožnja Evropi, kamor ta letno proda za približno 200 milijonov dolarjev orodij, od tega največ Nemčija. Priložnosti za orodjarstvo so in bodo tudi v prihodnje, vendar se bodo morali, kot je povedal Beira, odgovorni v Evropski uniji začeti zavedati pomembnosti te industrijske panoge, ki priložnosti brez večjega sodelovanja med orodjarskimi podjetji znotraj EU ne bo mogla izkoristiti. Kako prodati goloba v Benetkah Zgled, kako ustvariti in nato izkoristiti poslovne priložnosti na najbolj zahtevnem trgu, je zagotovo podjetje Unior, d. d., iz Zreč. »Ponujati namenske stroje za obdelavo kovinskih delov za avtomobilsko industrijo v Nemčijo je tako, kot da bi hoteli prodati goloba v Benetkah,« je začel predstavitev podjetja in ponudbe za prihodnje rešitve direktor povezanega podjetja MPP Tehnološka oprema, d. o. o., iz Maribora, ki deluje v programu strojne opreme, Branko Bračko. Program strojegradnje vključuje razvoj in izdelavo CNC-obdelovalnih strojev za serijsko obdelavo odlitkov, odkovkov in ostalih materialov, z nakupom orodjarne pa so v program vključili tudi preoblikovalna orodja. Zavedajo se, da še tako dober Domači in tuji udeleženci na posvetu Orodjarstvo 2006 v Portorožu. izdelek sam ne najde kupca in tudi kupci ne pridejo sami s svojimi željami in zahtevami. Zato pomemben delež pri prodaji prispeva poleg visoke strokovnosti in sodobnih tehnologij načrtovanja in izdelave tudi tržno usmerjen poslovni model, ki je zasnovan na izpolnjevanju resničnih potreb kupca, dobičkonosnosti, ciljnih trgov in na usklajenem trženju. Za premagovanje poti k uspehu mora imeti podjetje zamisel, trg, zmogljivosti in učinkovitost. Slednja je odvisna od obvladovanja organiziranosti t. i. črne škatle, ki opredeljuje uspešnost podjetja in kjer vidijo še veliko neizkoriščenih možnosti. Učinkovitost izdelave je precej odvisna tudi od obdelovalnih lastnosti materiala, zato sta njihov razvoj in izdelava velik izziv in priložnost tako za metalurško kot za ko-vinskopredelovalno industrijo, še posebno orodjarstvo. Najboljši material za orodja je tisti, ki ima na površini čim večjo trdoto, znotraj čim boljšo žilavost, dobro obdelovalnost in oblikovno stabilnost. S tem izzivom so se spopadli v švedskem podjetju SSAB, ki je bil pred tem bolj železarna kot jeklarna, rezultat raziskav in razvoja pa sta novi orodni jekli Toolox 33 in 44 ter tehnologija za njuno izdelavo. Orodni jekli Toolox 33 in Toolox 44 se lahko pohvalita z veliko trdoto (280-330 HBW in 410-475 HBW), dobro obdelovalnostjo in stabilnostjo oblike med obdelavo ter žilavostjo. Stabilnost oblike je zagotovljena tudi pri nanosu trdih prevlek PVD, s čimer lahko še povečamo odpornost orodij proti obrabi površin. K zmanjševanju stroškov in skrajševanju časa izdelave orodij lahko veliko prispevajo tudi primerni vpenjalni sistemi, avtomatizirano ravnanje z obdelovanci in orodji ter sodobne informacijske rešitve za načrtovanje in vodenje proizvodnje. Podjetje Vpenjalni sistemi, d. o. o., trži rešitve priznanih podjetij na omenjenih področjih, svetuje pri uvajanju in uporabi vpenjalnih sistemov, vzdržuje vpenjalne sisteme proizvajalcev, ki jih zastopa, razvija in izdeluje vpenjala za posebne potrebe uporabnikov in svetuje pri uvajanju tehnologij za potopno elektroerozijsko obdelavo. Nove storitve in priložnosti v orodjarstvu Novi pristopi v izdelovanju orodij za plastiko, sodobne programske rešitve CAD/ CAM, sodobni obdelovalni stroji, samo-dejnost pri konstruiranju in nove tržne priložnosti orodjarjev na področjih, ki niso neposredno povezana z izdelavo orodij, so po besedah predstavnika podjetja Delcam UK in člana združenja GTMA Rogerja Onionsa pomembno vplivali na izboljšanje stanja orodjarstva v Veliki Britaniji. Orod- Roger Onions, član združenja GTMA jarstvo so posebna znanja in izkušnje, ki jih je treba čim bolj učinkovito uporabiti, zato je potrebna avtomatizacija tudi na področju konstruiranja, ki jo sodobna programska orodja nudijo z oblikovanjem v 3D, simulacijo, s pomočniki (wizards) in predlogami (templates). Kljub temu pa se je treba zavedati, da nobeno programsko orodje ne more dati inženirju potrebnih izkušenj, lahko pa zmanjša rutinsko in ponavljajoče se delo, možnosti napak in prihrani čas. Tudi sodobni petosni obdelovalni stroji lahko prihranijo čas, poleg tega pa omogočajo krajša orodja, manjše število gibov, večino obdelav v enem vpetju obdelovanca, enostavno programiranje in možnost obdelave pri velikih hitrostih (HSM). Znanje in tehnologije, ki jih obvladujejo orodjarji, se lahko uporabijo za izdelavo manjših serij oblikovno zapletenih izdelkov, pri hitri izdelavi prototipov in rezervnih delov maloserijskih izdelkov, pa tudi v vse hitreje rastočih trgih izdelkov biomedicine, letal in izdelkov iz kompozitnih materialov. Orodjarska podjetja imajo še dovolj priložnosti, samo če znajo uporabiti sodobne tehnologije za povečanje storilnosti, če so sposobna ponuditi izdelke v krajšem času in boljše kakovosti ter če so dovolj prilagodljiva, da lahko uporabijo svoje strokovno znanje in veščine tudi na drugih področjih. Pogoj za uresničitev priložnosti, s katerimi se bo povečala rast industrije in s tem tudi gospodarstva, so strokovnjaki s kakovostnimi znanji in veščinami, ki naj bi jih dobili najprej na strokovnih šolah in univerzah. Tako je vloga bolonjskega koncepta izobraževanja oziroma njegove prenove ustvariti poenoten in pregleden izobraževalni sistem, ki bo zagotovil potrebni pogoj za povečanje učinkovitosti in tudi povezanosti evropskih gospodarstev. Slovenski okvir izobraževanja po bolonjsko s poudarkom na študijskem programu strojništva je predstavil prof. dr. Andrej Polajnar z mariborske strojne fakultete, ki je poudaril, da pomeni prenova tudi nov način in drugačen odnos do dela, ki bo temeljil na partnerskem odnosu profesorja in študenta in kjer bo dese-turno delo oziroma sodelovanje med njima prej pravilo kot izjema. Še naprej pa ostajata odprti vprašanji trajanje prve bolonjske stopnje (tri ali štiri leta) in začetek izvajanja novih že pripravljenih programov. Glavni izziv v prihodnje bo zagotavljanje ustreznih finančnih virov Razprava ob zaključku prvega dne posveta je poskusila iz obravnavanih tem izluščiti vprašanja, ki so ostala med predstavitvami neodgovorjena in so pomembna za prihodnost orodjarstva. Na vprašanje, ali predstavljajo velika naročila v obsegu 100 orodij za plastiko izziv ali priložnost, je Eduardo Beira odgovoril, da je za evropsko orodjarsko industrijo to predvsem priložnost, pri čemer je izziv najti prave rešitve za upravljanje velikih projektov. Pri tem je pomembno boljše sodelovanje med manjšimi podjetji, morda tudi z nestalnimi povezavami in združevanji, čeprav dovolj velike zmogljivosti in obvladovanje tehnologij ni dovolj za konkurenčno prednost v svetovnem merilu. Za prihodnost evropskega orodjarstva so pomembni tudi upravljanje s finančnimi viri ter tržne in marketinške sposobnosti, ki so pomembna evropska prednost pred Kitajsko. Glavni izziv v naslednjem obdobju bo predvsem zagotavljanje ustreznih finančnih virov. Način financiranja avtomobilske industrije, ki je največji naročnik velikih projektov, bo zahteval združevanje podjetij predvsem za ustvarjanje dovolj velike kritične mase finančnih sredstev, kar velja še posebej za mala in srednje velika podjetja, kamor spada večina orodjarn. Dovolj velika finančna sredstva so pomembna tudi za investiranje v nova znanja ter marketinške in trženjske veščine, brez katerih orodjarska industrija ne bo zmogla izkoristiti svojih priložnosti. Nova zbornica, novi pogoji Nova zbornična ureditev v Sloveniji, ki jo narekuje Zakon o gospodarskih zbornicah, prinaša veliko sprememb v delovanje zbornic in vključevanje članov. Spremembe v zborničnem delovanju prinašajo med drugim večjo prilagodljivost, avtonomnost in vpliv območnih zbornic ter panožnih in interesnih združenj. Člani se bodo lahko po novem prostovoljno odločali o članstvu v kateri od omenjenih oblik povezovanja, lahko pa bodo včlanjeni tudi v več različnih zbornic hkrati. »Prostovoljnost pomeni zanimanje in željo po aktivnem sodelovanju, saj brez tega ni koristi,« je poudaril Marko Mirnik, sekretar Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, in dodal, da lahko članarina predstavlja podjetju strošek ali pa investicijo. Če se število članov ne spremeni, se bo članarina znižala na eno petino sedanje, pripravili pa so tudi nov model izračunavanja njene višine, ki podjetja uvršča v razrede ter jim tako omogoča, da že vnaprej vedo njeno točno vrednost. Večje število članov in s tem tudi več sredstev pomenita potrebne pogoje za večjo moč in vpliv pri uveljavljanju interesov članov ter večjo širino in ekonomičnost delovanja nove zbornice. Odločitev je tokrat predvsem na strani članov. Iz prispevkov, predstavljenih drugi dan posveta, je mogoče ugotoviti smernice in stalnice razvoja orodjarstva. Prva stalnica je zavedanje o pomembnosti materiala in poznavanja njegovih lastnosti, ki vplivajo na kakovost orodja od njegovega nastajanja, Tudi letos je posvetovanje dodatno popestrilo 27 podjetij s svojimi predstavitvami. prek izdelave, do vzdrževanja. Zagotavljanje kakovosti je tudi stalnica, ki išče rešitve v uporabi novih pristopov, kot je na primer 6 Sigma. Simulacija je bila nedvomno največkrat omenjena podporna tehnologija, tako v povezavi z načrtovanjem in oblikovanjem izdelka, tehnologij izdelave kot sredstev, ki so potrebna za učinkovito proizvodnjo. Številčnost in vsebina postavljenih vprašanj predavateljem kažeta na usmerjenost udeležencev posveta na povsem tehnološke in operativne izzive vsakodnevnega preživetja orodjarske industrije. V tem pogledu je povezovanje med znanstvenoraziskovalno sfero in industrijo pomembno tudi za prenašanje resničnih izzivov v smeri, ki je nasprotna ustaljenemu toku znanja. Dobro bi bilo, če bi postala ta usmeritev v prihodnje stalnica posveta in če bi pomembnost sodelovanja pokazali s številčnejšo udeležbo tudi predstavniki in člani izobraževalnih in raziskovalnih institucij s področja strojništva. Orodjarstvo je vrh strojništva, le da se tisti na vrhu tega ne zavedajo. Vsaj ne tako kot pravniki, ki jih je bilo v Portorožu v četrtek, ko so se začeli pravniški dnevi, vsaj desetkrat več kot strojnikov. ■ hladilno-mazalna sredstva sistemi za minimalno mazanje • orodia iz karbidnih trdin ____B RIBAK, d.o.o., PREDSTAVNIŠTVO C. Andreja Bitenca 68 / 1000 Ljubljana / tel.: 01 510 83 78 / faks: 015108379 / e-pošta: info@ribak.si / www.ribak.si Dan odprtih vrat Regionalnega tehnološkega centra Zasavje Matjaž Kovačič V začetku oktobra smo v Regionalnem tehnološkem centru Zasavje ob zaključku projekta RTCZ kot podporno okolje spodbujanja hitrega razvoja novih proizvodov in ekološke sanacije Zasavske regije pripravili dan odprtih vrat, s katerim smo želeli predstaviti rezultate omenjenega projekta. Izvedeni projekt v vrednosti 466.813 evrov je bil 78,99-odstotno financiran s strani EU (Phare) in Ministrstva za znanost in tehnologijo, preostali del investicije pa smo skupaj s partnerji financirali z lastnimi sredstvi. V okviru projekta smo večji del sredstev (75 %) namenili investiranju v novo razvojno-raziskovalno opremo, ki smo jo ta dan predstavili širši javnosti. Dan odprtih vrat smo pripravili na obeh lokacijah, in sicer v poslovnih prostorih RP-centra v Hrastniku in v prostorih Kemijsko tehnološkega laboratorija v Trbovljah. V današnjem konkurenčnem okolju morajo podjetja za dosego visoke stopnje uspešnosti nenehno razvijati nove izdelke in storitve, pri čemer jim je lahko v veliko pomoč uporaba visokih tehnologij RP, RT in RM (med njimi tudi lasersko sintranje kovinskih prahov za izdelavo prototipnih orodij in kovinskih prototipov ter lasersko sintranje polimernih prahov za izdelavo prototipov in manjših serij končnih izdelkov iz plastičnih mas). Zato smo se v RP-centru odločili, da s svojim delom posežemo še na področje tehnologije sintranja polimernih prahov, saj želimo partnerjem ponuditi celovitejšo ponudbo hitre izdelave prototipov in končnih izdelkov. Da govorimo o pomembnem področju razvoja, priča tudi naša vključitev v dejavnosti tehnoloških platform (npr. TP Manufuture, kjer smo razvoj te izdelovalne tehnologije vključili v Strateški razvojni načrt, ki določa razvojne prednostne naloge slovenske industrije do leta 2015 ter aktivnosti pri ustanavljanju TP Rapid Manufacturing). Poleg same predstavitve nove opreme za lasersko sintranje polimernih prahov smo pripravili tudi strokovno predavanje, s katerim smo udeležence (več kot 20 udeležencev iz različnih podjetij) seznanili še s pomenom in razvojem področja hitre proizvodnje v praksi, pa tudi z nekaj primeri praktične uporabe omenjene nove tehnologije. Na področju izvajanja analiz za spremljanje vplivov industrije na okolje smo z nakupom predvidene opreme izboljšali kakovost svoje raziskovalne opreme, ki je ključnega pomena za vsak sodoben raziskovalni laboratorij. Nadgradili smo svoje znanje in si pridobili izkušnje, tako da nam investicija v ICP-spektrometre in centrifuge nudi odlično priložnost za podporo tehnološkemu prenosu znanja in prenosu zamisli našim partnerjem. Novopridobljena oprema nam omogoča kvantitativno in kvalitativno določitev kovinskih ionov v različnih kompleksnih vzorcih iz okolja, in sicer na različnih koncentracijskih ravneh, vključno z zelo majhnimi koncentracijami na PPM-in PPB-ravni. To v praksi pomeni, da nam oprema omogoča kakovostnejše analize pri študiju vpliva industrije na okolje, uvajanja novih čistih tehnologij, monitoringa onesnaženosti, uvajanja tehnologij za čiščenje v obstoječe tehnološke procese ter eliminacije in recikliranja industrijskih odpadkov. S pridobitvijo opreme imamo tako večje možnosti, da se bolje umestimo na opisa- na področja in s tem prispevamo k dodani vrednosti Regionalnega tehnološkega centra Zasavje, pa tudi naših partnerjev. ■ Dokument je bil pripravljen ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta je izključno odgovorno podjetje RTCZ, d. o. o., in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unije. Matjaž Kovačič je zaposlen v RTCZ kot direktor. v* ta S7 CENTER ZA HITRO IZDELAVO PROTOTIPOV IN ORODIJ NOVO V TEHNOLOŠKEM CENTRU ! Funkcionalni prototipi SELEKTIVNO LASERSKO SINTRANJE 7 Plastični izdelki Ergonomske študije Izkoristite ponujeno priložnost ter prihranite čas in denar! www.rp-center.si GSM: + 386 51 337 216, E-mail:rp-center@rtcz.si Naselje Aleša Kaplje 9a, 1430 HRASTNIK, Tel: +386 3 56 42 750, Fax: +386 3 56 42 754 Mednarodna konferenca o energetski elektroniki in vodenju gibanja Učinkovita izraba obnovljivih virov energije Na dvanajsti mednarod ni konferenci EPE-PEMC 2006, ki je potekala od 30. avgusta do 1. septembra v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu, se je zbralo več kot 500 strokovnjakov iz več kot 46 držav sveta s področja novih tehnologij energetske elektronike in vodenja gibanja. Dogodek, ki se odvija vsake dve leti pod okriljem Evropskega združenja za močnostno elektroniko in vodenje gibanja EPE in sekretariata EPE-PEMC, sta organizirali Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani oziroma njuni fakulteti za elektrotehniko. Ena najpomembnejših tem konference je bila nedvomno učinkovita izraba obnovljivih virov energije, kar je dokazala tudi udeležba na okrogli mizi na to za Evropo tako pomembno temo. Dr. Tomaž Perme EPE-PMC je ena večjih mednarodnih konferenc v Evropi, ki se je poleg predstavnikov starih, novih in prihodnjih članic EU udeležuje vedno več strokovnjakov z drugih celin. Najbolj množično so bili tokrat zastopani Japonci (48 udeležencev), sledili so udeleženci iz Anglije (32), Nemčije (30), Španije (26) in drugi. Pomemben delež so prispevali tudi slovenski udeleženci, saj so se predstavili s kar 38 od skupaj 368 prispevkov, objavljenih v zborniku konference. Vodilne tematike konference so bile organizirane po dnevih. Prvi dan je bila osrednja tema problematika obnovljivih virov energije. Sledil je industrijski dan, ki je vključeval primere povezav znanosti in industrije, in sicer kot predstavitve podjetij, predstavitev sponzorskih povezav in razstavo. Poleg številnih tujih podjetij so se predstavili tudi domača podjetja, združenja in zavodi: Dravske elektrarne, PS Logatec, Obrtna zbornica Slovenije s Sekcijo elektronikov, grozd TREE in TECES - Tehnološki center za električne stroje. Slednji združuje pomembna slovenska izvozna podjetja elektroindustrije, kot so BSH Hišni aparati, Indramat elektromotorji, Domel, Iskra Avto elektrika, Kolektor Group in Hidria Rotomatika. Moto tretjega konferenčnega dne je bil izobraževanje in vzgoja kadrov, ki temelji na treh stebrih, in sicer na znanstveni odličnosti, prenosu znanja v gospodarstvo in prenovi izobraževanja s poudarkom na E-izobraževanju. Okrogla miza o obnovljivih virih energije Potrebe po energiji skokovito naraščajo, zato je nujno na eni strani njeno celovito upravljanje in varčevanje, na drugi pa učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Slednje spada med prednostne teme razis- kav in razvoja Evropske unije tudi v okviru prihajajočega 7. okvirnega programa, kar bo zelo pripomoglo k izvajanju nadgrajene Lizbonske strategije, izpolnjevanju zahtev Kjotskega sporazuma in ne nazadnje k dvigu konkurenčnosti evropskih, pa tudi slovenskih podjetij. Pri tem ima vedno večjo vlogo tudi električna energija oziroma njeno učinkovito pridobivanje, shranjevanje in prenašanje ter njena varčna uporaba, zato je popolnoma razumljivo, da tako pomemben mednarodni dogodek ne more miniti brez okrogle mize na temo, ki je zelo povezana z vsebino konference. Predstavitve in misli številnih razpravljavcev so strnjene v naslednjem zapisu. V naslednjih dvajsetih letih bo treba povečati proizvodnjo električne energije s 3700 na 6000 gigavatov, torej za 80 odstotkov. Poleg obnavljanja obstoječih kapacitet to pomeni tudi izgradnjo novih, v katerih ima izraba obnovljivih virov energije pomembno mesto. Življenje in delo v današnjem razvitem svetu in predvsem v mestih bi bilo nemogoče brez stalne in zadostne oskrbe z električno energijo, ki je potrebna za transport, ogrevanje in hlajenje, komunikacijo, oskrbo z vodo in še bi lahko naštevali. Eden od pomembnih obnovljivih virov je energija vetra, ki je v Evropi najboljša možnost. Tehnologija njene izrabe je vse zmogljivejša, učinkovitejša in vedno bolj razširjena, vendar je zaradi odvisnosti od vremenskih razmer tudi nepredvidljiva. Prav zato je treba razvijati nove rešitve na področju energetske elektronike, ki bodo omogočale še učinkovitejšo izrabo energije vetra takrat, ko ga je dovolj. Poleg energije vetra so obnovljivi še vodni, sončni in termalni viri, nekoliko pa tudi biomasa. Če izvzamemo termalne vire in biomaso, ostali obnovljivi viri v glavnem ne odgovarjajo zahtevam po stalni in zadostni dobavi električne energije, zato potrebujejo nadomestne vire, na primer termoelektrarne ali pa shranjevalnike energije. Električne energije ne moremo shranjevati v dovolj velikih količinah, lahko pa shranjujemo vodno, toplotno in tlačno energijo, ki pa so tehnološko zelo zahtevne in premalo učinkovite. Najboljša možnost in dolgoročna rešitev za shranjevanje energije je vodik, katerega prodobivanje in uporaba sta lahko povsem ločena. V bližnji prihodnosti bi bilo zelo koristno, če bi se naučili živeti varčneje; pri tem mora svojo vlogo prevzeti tudi izobraževanje To je danes pravi izziv. Na univerzah bi morali posvetiti večjo pozornost varčevanju z energijo, čeprav to ni tako zanimiva tema, kot so obnovljivi viri energije oziroma učinkovito pridobivanje in učinkovita poraba električne energije. Hibridni avtomobili so ena od vse realnejših rešitev, ki vsebuje veliko energetske elektronike, bolj pa je treba razviti tako Okroglo mizo je vodil prof. dr. Karl Jezernik, v razpravi pa sta sodelovala tudi prof. dr. Frede Blaabjerg in prof. dr. Werner Leonhard. (Foto: arhiv Inštituta za robotiko UM-FERI) Prof. dr. Ion Boldea: Naučiti se moramo varčevati z energijo. (Foto: arhiv Inštituta za robotiko UM-FERI) njihovo učinkovitost kot daljšo dobo uporabnosti njihovih komponent. K celovitemu obravnavanju energijske problematike bi pripomoglo računanje cen in stroškov izdelka v džulih in ne samo v dolarjih in evrih. Bili bi presenečeni, ko bi ugotovili, da osebni računalnik porabi več energije, ki je potrebna za njegovo izdelavo, delovanje in vzdrževanje, kot 100-litrski hladilnik. Pozornost je drugje Poleg pomembnosti konference in aktualnosti obravnavanih tem ima za njen uspeh nedvomno veliko zaslug odlična organizacija pod taktirko prof. dr. Karla Jezernika, vodje Inštituta za robotiko na mariborski elektrotehniški fakulteti (MB FERI). Vsekakor je bila to prireditev z velikim promocijskim potencialom, tako za znanstvenoraziskovalne in-štitucije kot za slovensko industrijo. Žal je organizatorjem ostal grenak priokus, da je minil še en pomemben dogodek, na katerem ni bilo zaslediti medijev niti predstavnikov države, čeprav so bili vabljeni. Morda pa je učinkovita izraba obnovljivih virov energije premalo pomembna tema in so vodilni evropski strokovnjaki s tega področja premalo kompetentni, da bi lahko odgovorili na vprašanja, s katerimi se ukvarjata slovenska energetska in razvojna politika. Ali pa je bila konferenca en mesec prezgodaj na političnem koledarju. Vsekakor so neprimerljivo večjo pozornosti javnosti tisti konec tedna pritegnili dirkalniki formule ena na vodi, ki so s svojimi osemnajst tisoč konjskimi motorji vse prej kot varčni in okolju prijazni stroji. ■ TBW Tehnični biro za orodne stroje in naprave, d.o.o. Trg mladosti 6, p.p. 104,3320 Velenje zastopstva: telefon: 03/586 36 33 telefaks: 03/586 89 97 e-pošta: tbw@si01.net internet: www.tbw.co.at 1 il MED ! fàMup MECDF • standardne CNC-st ružni ce • modularni CNC-stružni centri za kompletno obdelavo 1 vertikalni CNC-obdeloval ni centri ■ z možnostjo menjave palet • veliki orodjarski rezkalni stroji > |msssQ e horizontalni ali vertikalni CNC-obdelovalni centri ■ menjava palet z robotom ^F, r C.B. Obdelava grafita • orodni stroji za profilno in površinsko brušenje • z univerzalnim vretenom ■ CNC-vertika Ine stružnice * žična erozija • potopna erozija ONAPRES £) hidravlične produkcijske stiskalnice hidravlične preizkusne stiskalnice tuširne stiskalnice MADE IM GERMANY • SEET 190? ■ CNC-koordinatni merilni stroji ^mandelli obdelovalni centri s 4 do 6 osmi produkcijske celice in fleksibilni proizvodni sistemi ■ vertikalni obdelovalni centri JACKMILL • stroji za notranje brušenje • stroji za zunanje brušenje POSHTECH LYWENTECH namizni rezkalni stroji vertikalni rezkalni stroji portalni rezkalni stroji Mednarodni obrtni sejem Uprava družbe Celjski sejem: »39. MOS je bil uspešen.« Letošnji največji sejemski in poslovni dogodek v Sloveniji 39. mednarodni obrtni sejem (MOS), ki je potekal od 6. do 13. septembra na Celjskem sejmu, je obiskalo nekaj več kot 160 tisoč obiskovalcev. Na sejmu se je neposredno predstavilo 952 razstavljavcev iz Slovenije in tujine, če pa štejemo vse zastopane razstavljavce, se je njihovo število povzpelo na več kot 1500. Razstavljavci so prišli iz 35 držav, med njimi pa so se nekateri predstavili skupinsko. Odziv razstavljavcev je bil tako velik, da je družba Celjski sejem, d. d., postavila še eno montažno sejemsko dvorano in pokrite razstavne površine na sejmišču povečala za približno 1000 kvadratnih metrov. MOS, ki ga je uradno odprl minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, se je tako letos raztezal na največ pokritih razstavnih površinah v zadnjih letih. Direktor uprave Celjskega sejma, d. d., Franc Pangerl je ob koncu sejma ocenil, da je bil 39. mednarodni obrtni sejem uspešno izpeljan. Obiskalo ga je nekaj več kot 160.000 obiskovalcev. Zaradi nekoliko manjšega obiska v soboto in nedeljo si je sejem ogledalo od šest do sedem odstotkov ljudi manj, kot so pričakovali. Pangerl je prepričan, da se je na sejmu zgodil premik v poslovnem obisku, ki ga je bilo več. »To je dobro. Sejem je bil po prvih ocenah uspešen in dobro zastavljen. Prepričan sem, da so razstavljavci dosegli svoje cilje ali se jim vsaj približali,« je povedal Pangerl. Dodal je, da so posamezni razstavljavci premalo strokovno pripravljeni. »Na razstavnih prostorih je poleg prijetnih hostes treba nuditi tudi ustrezne, strokovno usposobljene predstavnike. Sejem je namenjen novim izdelkom, novim promocijam in novim načinom uporabe,« je razložil Pangerl. Pangerl opaža, da je bilo pred leti na sejmu precej strokovnega kadra z ministrstev, letos pa temu ni tako. »Obrtna zbornica Slovenije se je temeljito pripravila in je program nastopa na MOS najbrž opravila v celoti. Ne bi pa upal trditi, da so ministrstvo za gospodarstvo in razni resorni organi izkoristili potencial, ki ga MOS ponuja. Tu se je predstavilo več kot 1500 podjetij, 950 fizičnih enot. V sedmih dneh se je predstavilo slovensko gospodarstvo. Če ga nekdo pogleda, dobi podobo podjetništva in obrti - v kakšnem stanju je in v kakšni razvojni perspektivi. Iz tega se da dobro napovedati in določiti smernice. Tako dobimo kakovostno ekonomsko sliko gospodarskega segmenta. Po drugi strani je na sejmu tudi velika ponudba, več kot 160.000 ljudi, zato je možno zelo dobro napovedati in oceniti tudi kupno moč ter mnogo poslovnih parametrov, ki so za vlado še kako pomembni. Upam, da bo v prihodnjih letih na tem več poudarka,« je dejal direktor uprave. Utrip so sejmu poleg razstavnega programa in dogajanj na razstavnih prostorih dale še številne spremljajoče prireditve, ki jih Celjski sejem pripravlja z domačimi in tujimi partnerji. Na posvetih in razpravah so udeleženci razpravljali o aktualnih temah, ki krojijo poslovno okolje gospodarstvenikov in podjetnikov, hkrati pa taka srečanja nudijo informacije o usmeritvah in izzivih gospodarstva. Letos so med drugim razpravljali o prevzemu evra v začetku leta 2007, o nenehnem problemu plačilne nediscipline za poslovanje podjetij, potekala pa so tudi številna druga poslovna srečanja, ki so bila predvsem mednarodno obarvana. Boljši časi za podjetnike Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ob odprtju največjega sejemskega in po- slovnega dogodka v Sloveniji govoril predvsem o programu ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, ki ga je sprejela vlada oziroma ministrstvo za gospodarstvo. Omenjeni program ukrepov naj bi do leta 2013 med drugim zagotovil približno petnajst tisoč novih delovnih mest, ustanovili naj bi vsaj 1200 novih podjetij, med njimi 20 viso-kotehnoloških gazel, in podvojili število vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu. Kot je pojasnil Vizjak, se bo delež inovacijsko aktivnih velikih podjetij povečal na 75 odstotkov, srednje velikih podjetij na 60 odstotkov in malih podjetij na 40 odstotkov. Eden od ciljev programa je promocija podjetništva in izobraževanja za podjetništvo, v okviru katerega ministrstvo predvideva vključitev podjetniških vsebin na vse rav- ni izobraževanja. Sofinancirali naj bi tudi stroške delodajalcev v okviru poklicnega in strokovnega izobraževanja dijakov oziroma vajencev, za kar so predvidena sredstva v višini 3,6 milijona tolarjev v obdobju 20072013. Vlada bo zato po Vizjakovih besedah do oktobra pripravila strategijo za vključitev podjetniških vsebin v redni šolski sistem. Smetana slovenskega gospodarstva na letošnjem obrtnem sejmu Direktor uprave družbe Celjski sejem Pan-gerl je v govoru ob otvoritvi MOS-a poudaril, da se na obrtnem sejmu vsako leto predstavljajo slovenska podjetja, katerih želje in ambicije niso usmerjene le na domači trg. Njihov cilj predstavlja predvsem vključitev v globalne procese evropskega trga. Zanje predstavlja MOS možnost, da se seznanijo s tujo konkurenco. Tako se bodo lahko uspešno kosali s tujimi podjetji in konkurirali na tujih trgih. »Osebno menim, da se na sejmu predstavlja najbolj vitalen del našega gospodarstva, ki predstavlja tudi gonilno silo našega širšega gospodarskega in družbenega razvoja,« je še dodal Pangerl. MOS za obrtnike in podjetnike »Sejem je praznik obrti in podjetništva, poleg predstavitev na razstavnih prostorih pa sejemsko dogajanje zaznamujejo posveti, delavnice in poslovna srečanja, ki so neprecenljivi,« je na otvoritvi med drugim pove- Zelo dobro so bile obiskane tudi obsejemske aktivnosti. dal predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun. Predsednik obrtne zbornice je dejal, da je v primerjavi z lanskim letom rahlo naraslo število obrtnih delavnic in zaposlenih v njih. Poudaril pa je, da je ta rast še vedno premajhna. Vzrok za to so pogoji, ki vplivajo na vstopanje v obrt in podjetništvo ter na njuno poznejšo rast. Opozoril je, da slednji ne sledijo dovolj hitro smernicam v tujini. Sicer poleg tega v OZS opozarjajo tudi na zaostrene razmere, neprijazno podjetniško okolje ter prevelike davčne in administrativne obremenitve tega dela gospodarstva. Klun se je v svojem govoru dotaknil tudi davčne reforme. Povedal je, da v OZS pozdravljajo predlog zakona o dohodnini, ki med drugim predvideva uvedbo treh davčnih razredov, povišanje praga obdavčevanja po normiranih dohodkih s šest na deset milijonov tolarjev, administrativne poenostavitve in znižanje davčne obdavčitve dobička s 25 na 23 odstotkov. Nekoliko pa zbornico skrbijo spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Klun je tako vlado in predvsem pripravljavce sprememb tega zakona pozval, da o predlaganih rešitvah temeljito razmislijo. ■ Ul. Miroslava Krleže 36 HR-40000 CAKOVEC Tel. : ++385 40 363 562 Fax.:++385 40 363 562 GSM:++385 98 1926 020 E-mail: info0vist-cnc.com J J LOVFLE}'. J VAJ J s:.?. Ul. Jožeta Jame 14,1210 LJUBLJANA Tel.:+386 - (0)1 -5838- 220 Fax: +386-10)1 -5838- 222 GSM: +386 - (0)41 - 672 - 930 E.mail: infoOvist-cnc.com (,lpw-reinigungstechnik,de prodaja, obnova, in servis, strojev, zastopstva Intervju: Igor Požar, obrtnik leta »Smo zelo razvojno usmerjeni« Igor Požar, letošnji obrtnik leta, je svojo poslovno pot začel v postojnskem podjetju LIV, kjer se je zaposlil po končani srednji strojni šoli. Posvetil se je delu in dodatnemu učenju v orodjarni, se seznanjal z vsemi postopki orodjarskih obdelav in se kmalu povzpel do vodje izdelave novih orodij. Pred osmimi leti se je odločil za samostojno pot. Na začetku je bil sam, delal je v neustreznih pogojih, s klasičnimi obdelovalnimi stroji in temu primerno opravljal pretežno vzdrževalna dela. Danes ima 8 zaposlenih in tri vajence, orodja izdeluje za Husquarno, Opel, Johnson Controls, Mercedez, BMW, Stihl in več domačih kupcev. Lani je imelo Orodjarstvo Požar 40-odstotno rast, do katere so jih pripeljali spremenjen pristop do izdelave orodij, natančnejše spremljanje proizvodnje ter nabava vrhunske opreme. Sonja Sara Lunder Igor Požar Kaj je bilo ključno, da ste se odločili, da zapustite LIV Orodjarno in se odločite za svojo pot? Vzrokov za to nelahko odločitev je bilo več, v ospredje pa bi vseeno postavil le enega. Moje delovno mesto kot vodja izdelave novih orodij naj bi bilo le tehnične narave, vendar je zaradi potrebe po večjemu proizvodu zahtevalo še veliko več. Predvsem je bilo treba spremeniti miselnost zaposlenih in nekaterih nadrejenih. Pritiski podrejenih s sindikati so bili težko obvladljivi, pomoči nekaterih nadrejenih pa ni bilo. Vseeno se je v nekaj letih poslovanje izboljšalo, tako da smo imeli lastna obratna sredstva in tako vzpostavljen minimalen pogoj za rast. Želje po širitvi so bile velike, posluh za to pa premajhen. Neproduktivnost se je nadaljevala v sicer manjši obliki, pa vseeno dovolj, da je ovirala delo. Znašel sem se v položaju, ko nisem več videl možnosti za korenit in hiter vzpon z upravičeno željo postati največji v Sloveniji in eden od razpoznavnih v Evropi. O odhodu sem razmišljal nekaj mesecev. Odločitev ni bila lahka, saj sem skrbel za petčlansko družino. Pa vseeno, ni- sem sprejel ponujenih delovnih mest v drugih podjetjih, čeprav je bilo ponudb veliko, ampak sem odšel na svoje, da dokažem sebi in drugim, da zmorem več kot le »umirati na obroke«. Odšel sem sporazumno in odgovorno z ohranitvijo dobrih odnosov. Kdaj, s koliko ljudmi in opreme ste začeli orodjarski posel? Samostojno delo sem začel pred osmimi leti. Najprej sem bil sam. Spraznil sem hlev in ga preuredil v neustrezno delavnico. Delovni pogoji so bili zelo slabi. Začel sem s klasičnimi obdelovalnimi stroji, temu primerno sem opravljal pretežno vzdrževalna dela. Kakšen proizvodni program imate v podjetju? Katera so tista področja v orodjarstvu, ki jih vaše podjetje najbolje obvladuje? Izdelujemo orodja za brizganje plastičnih mas, tlačni liv in preoblikovanje pločevine. Vsa navedena področja popolnoma obvladujemo, kar dokazuje tudi trg. Izdelujemo zahtevna orodja do velikosti 1300 x 700 milimetrov. Razmerje med ceno in kakovostjo je izredno ugodno. Kakšni so bili vaši lanski poslovni rezultati v primerjavi z letom prej? Kako ste z njimi zadovoljni? Kaj je nanje najbolj vplivalo? Lani smo imeli 40-odstotno rast. Z rastjo sem izredno zadovoljen, mogoče je še prevelika. Do tega rezultata so pripeljali ukrepi, sprejeti na začetku leta, in sicer povsem spremenjen pristop do izdelave orodij, natančnejše spremljanje proizvodnje ter nabava vrhunske opreme. Kdo so vaši glavni kupci? Izdelujemo orodja za Husquarno, Opel, Johnson Controls, Mercedez, BMW, Stihl in za več domačih kupcev. Naročniki so večja domača podjetja, ki našo opremo tudi uporabljajo in naštetim naročnikom dobavljajo polizdelke ali sklope. Sami nismo izvozniki. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Ali mogoče načrtujete širitev proizvodnje? V prihodnje nameravam vzpostaviti vzporedno proizvodnjo visokoserijskega izdelka, orodjarstvo pa še posodobiti in ga ohraniti v tem obsegu, to je do 10 zaposlenih. Smo zelo razvojno usmerjeni in ne vidim omejitev, da ne bi v prihodnjih letih te želje izpolnili. Ker pa je povezana tudi z dodatnimi, novimi poslovnimi prostori, ni izvedljiva v krajšem obdobju. Igor Požar je stalno v stiku s svojimi zaposlenimi in tako skupaj rešujejo morebitne probleme. Kakšni so vaši pogledi in izkušnje v odnosu med državo in malim gospodarstvom oziroma podjetniki? Če bi na to vprašanje moral odgovoriti v preteklosti, bi bil zelo kritičen. V letošnjem letu pa so se zgodili pozitivni premiki. Naše izkušnje in pogledi na nujne spremembe so v vladnih službah pozitivno sprejeti. Glede na to, da je sredstev, namenjenih za razvoj (nepovratna sredstva), po mojem mnenju dovolj, sem lahko kritičen le glede njihove porabe. Menim, da je sistem razdeljevanja neustrezen, saj razpisi »dovoljujejo« posredovanje neustreznosti. Sami doslej nismo pridobili niti tolarja nepovratnih sredstev. Ali sodelujete tudi z drugimi podjetniki pri velikih projektih? Pri večjih naročilih sodelujemo še z dvema orodjarskima delavnicama, vendar ključna dela (jedra) izdelamo vedno sami. Drugi enostavno ne dosegajo naše kakovosti. Po lastni zasnovi in oblikovanju projekta več- Igor Požar se večino časa najraje zadržuje v svojih proizvodnih prostorih. V našem podjetju teh težav nimamo, ker načrtno vzgajamo lasten kader. Naj povem, da imamo na 8 zaposlenih 3 vajence. Koliko truda, osebne in tehnične vzgoje potrebujejo, ni treba poudarjati. krat uporabimo tudi zunanje kapacitete za samo izpeljavo. Kadrov v vaši branži primanjkuje. Kako se v vašem podjetju soočate s tem problemom? Znotraj delovnega procesa imamo vključen izobraževalni dodatek, 1-krat tedensko pa še popoldansko učenje. Zelo sem aktiven tudi pri svetovanju drugim. O razdajanju znanja imam svoj pogled in na pripombe, da si ustvarjam konkurenco, odgovorim, da moram poleg osebnega zadovoljstva ob pogledu na napredek drugih tudi sam delati korake pred njimi, drugače sledi zaton. Kaj menite o učinkovitosti naših fakultet iz vaše branže? Ali vzgajajo ustrezne profile kadrov? Izobrazba in znanje naj bi bila nujno povezana, pa temu ni vedno tako. Nekateri imajo znanje, drugi izobrazbo, malo pa je takih, ki imajo oboje. Potrebe obstoja želijo le zadnje. Izobraženim večinoma primanjkuje tehničnega znanja, zato je nujno potrebna sodobnosti prilagojena sprememba na tem delu študija. Učenje s petnajstletno zakasnitvijo je milo rečeno kvarno - sodobnosti ni. Kaj vam je pomenilo priznanje obrtnik leta? Pri težkem delu, nenehnemu prilagajanju, iskanju trgov, razvojnih smeri in »zanemarjanju« družine človek velikokrat ne ve, ali je na pravi poti, ali cena za vse skupaj ni previsoka, ali še lahko zdrži. Vprašanj je veliko. Ko si nagrajen za preteklo delo, je to najprej velika odgovornost za prihodnost, ki pa jo lahko ublažiš z zadovoljstvom. Priznanje je predvsem rezultat mojega dela, vendar brez pomoči družine in sodelavcev tudi sam ne bi bil uspešen. Ford bo zmanjšal število zaposlenih Ameriški avtomobilski proizvajalec Ford Motor namerava ukiniti še 10.000 delovnih mest, s čimer bo skupaj s 4000 letos že ukinjenimi delovnimi mesti zmanjšal število redno zaposlenih za tretjino. Poleg tega je družba, ki želi s programom prestrukturiranja pripeljati poslovanje v črne številke, za leti 2007 in 2008 poleg že napovedanih 14 tovarn napovedala zaprtje še dveh tovarn. 4,9-odstotna gospodarska rast V Sloveniji se je bruto domači proizvod v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani realno povečal za 4,9 odstotka. Glavnino, 4,5 odstotne točke, je k rasti BDP prispevalo domače troše- nje. Za to četrtletje je bilo značilno tudi znižanje stopenj rasti izvoza in uvoza. Uspešno poslovanje Cometa Zreški Comet je v prvih šestih mesecih letos prihodke od prodaje povečal za osem odstotkov na 4,9 milijarde tolarjev in tako izpolnil polletni načrt. Čisti polletni dobiček je za dva odstotka višji od načrtovanega in znaša 180,8 milijona tolarjev, medtem ko je družba v enakem obdobju lani poslovala s pozitivno ničlo. V prvi polovici leta je Cometova prodaja na domačem trgu zrasla za dva odstotka, na tujem trgu pa je za kakšen odstotek zaostala za načrtovano. Skupina Comet je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 5,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zaradi upada prodaje v hčerinski družbi Toroflex v Nemčiji skupina Comet ni dosegla načrtovane polletne prodaje. Tudi čisti dobiček skupine, v kateri je zaposlenih 685 delavcev, ni v skladu s pričakovanji, saj znaša 211,5 milijona tolarjev, kar je za devet milijonov tolarjev manj, kot je bilo načrtovano. Uprava družbe meni, da se na trgu brusnih sredstev nadaljuje raz-slojevanje predvsem na področju prodaje brusov, namenjenih široki potrošnji, kjer si vodilni položaj zelo uspešno utrjuje daljnovzhodna konkurenca, tako da tehnične trgovine v Evropi skoraj več ne ponujajo brusnih rezalk in plošč evropske proizvodnje. Zelo agresivna je postala tudi konkurenca iz Poljske, kamor se seli zahodnoevropska proizvodnja. Sekcija elektronikov pri Obrtni zbornici Slovenije Sodobna obrt in visoka znanost Zastarelo je mišljenje, ki povezuje obrtništvo le z domačo obrtjo, zidarji, peki in frizerji. Sodobna obrt je prežeta z naprednimi tehnologijami in podjetništvom, ki zahtevajo sodobno in vseživljenjsko izobraževanje. Včerajšnji finomehanik potrebuje danes znanje o elektroniki, računalništvu in informatiki, če želi uspešno in učinkovito vzdrževati in servisirati sodobne pisarniške naprave. Kaj bo šele jutri, ko bo imel opravka s stroji na osnovi mikro-elektromehanskih sistemov in nanotehnologij. Obrtna zbornica Slovenije se zaveda te problematike, zavedajo pa se je tudi člani, ki se združujejo v sekcije, v katerih aktivno sodelujejo pri povezovanju izobraževanja, znanosti in drobnega gospodarstva. Dr. Tomaž Perme Ena od najbolj dejavnih sekcij na področju povezovanja z akademskim in znanstvenim okoljem je zagotovo Sekcija elektro-nikov, ki je bila ustanovljena marca 2003 in danes šteje 1100 članov. Veliko energije in predanosti k temu prispeva njen predsednik in predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Janez Škrlec. V sekciji člani uveljavljajo svoje interese glede pogojev gospodarjenja, razvoja stroke, oblikovanja stališč do zakonodajnih institucij in izboljšanja konkurenčnosti na trgu. Članom se nudi strokovno pomoč v raznih oblikah informiranja, dopolnilnega usposabljanja, posredovanja in zastopanja njihovih predlogov. Še posebno pomembno vlogo vidi sekcija na področju izobraževanja in informira- nja svojih članov o najsodobnejših obstoječih tehnologijah in tistih, ki šele prihajajo. Tako organizirajo v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) tako imenovane tehnološke dneve, kjer člani Inštituta za robotiko in Inštituta za avtomatiko predstavijo članom sekcije in drugim aktualne teme s svojega področja dela in posamezne laboratorije. Podobno sodelovanje so začeli tudi z Institutom Jožef Stefan v Ljubljani, kjer so maja letos v sodelovanju s Sekcijo elektronikov organizirali prvi znanstveni dan. Dan je zajemal krajša strokovna predavanja na različne strokovne teme in ogled odseka za robotiko, avtomatiko in kibernetiko ter odseka za elektronsko spektroskopijo materialov. Zanimive vsebine seminarjev privabijo veliko poslušalcev. Poleg tehnoloških in znanstvenih dni pa sekcija organizira tudi predavanja uveljavljenih znanstvenikov in strokovnjakov z najsodobnejših področij tehnike. Doslej so izvedli več kot trideset seminarjev na različne strokovne teme s področij elektronike, računalništva, informatike in mehatro-nike. Nekaj seminarjev je bilo namenjenih tudi profesionalni elektroniki in nanoteh-nologijam. Pomembna sta sodelovanje in promocija Sekcija elektronikov sodeluje z območnimi obrtnimi zbornicami in spodbuja povezovanje interesno povezanih sekcij, kovinarjev, elektro dejavnosti in elektronikov. S povezovanjem zainteresiranih sekcij vidijo možnost večje racionalizacije, pa tudi skupnega oblikovanja sodobnih programov poklicnega izobraževanja, kot je na primer področje mehatronike in poklic mehatronik, ki kot nov način razmišljanja v načrtovanju izdelkov in sistemov omogoča integracijo precizne mehanike, elektronike, avtomatskega vodenja in informatike v celoto. Ustrezno oblikovanje novih programov poklicnega izobraževanja mora potekati v tesnem sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami, zato sekcija poglobljeno sodeluje tudi s šolami. Tako je večletno dobro sodelovanje s šolskim centrom Ptuj in šolskim centrom Velenje privedlo do dogovora o sodelovanju med njima in Obrtno zbornico Slovenije, ki je bil podpisan na letošnjem MOS-u v Celju. Prepričani so, da lahko z dolgoročnim sodelovanjem tako na področju izobraževanja in izmenjave informacij kot pri skupnih projektih in dejavnostih, povezanih z razvojem obrti in podjetništva, še poglobijo partnerstvo med šolo in gospodarstvom, kar lahko samo pozitivno vpliva na večje vključevanje mladine v obrtne poklice. Obrt v številkah V Sloveniji je skoraj 48 tisoč obrtnih obratov, od katerih jih je več kot dve petini samostojnih podjetnikov. V obrti je zaposlenih več kot 142 tisoč ljudi, kar pomeni 27 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu v Sloveniji. Pretežen del obrti spada v malo gospodarstvo in predstavlja njegov pomemben del. Po podatkih za leto 2005 je bilo v obrti 44,3 odstotka vseh samostojnih podjetnikov in družb malega gospodarstva, ki so zaposlovali 43,5 odstotka delavcev in ustvarili 36 odstotkov čistih prihodkov od prodaje. Sodobno obrtništvo je pomemben gospodarski dejavnik, ki mora slediti sodobnim tehnologijam in podjetništvu. Tega se zavedajo tudi sami, kar dokazujejo podatki skladov za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, saj je bilo leta 2005 v različne oblike izobraževanja vključenih več kot 46 odstotkov vseh delavcev. Pri tem je še posebej razveseljivo, da se povečuje delež udeležencev v izobraževanju za dvig izobrazbene ravni na srednji, višji, visoki in univerzitetni ravni, v zadnjih letih tudi na podiplomski stopnji. Krajše oblike strokovnega usposabljanja pa predvsem sledijko novostim na tehničnem in poslovnem področju ter zahtevam varnega dela in zdravja pri delu. (Vir: Obrt v številkah 2006 na spletni strani OZS, www.ozs.si) Svojo priložnost vidi obrt tudi v povezovanju z visokošolskim izobraževanjem in visoko znanostjo. Že pred leti je uspela Obrtna zbornica Slovenije navezati dobre stike z akademsko sfero, predvsem s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, kar je vsekakor zasluga tudi predstojnika inštituta za robotiko prof. dr. Karla Jezernika. Novembra leta 2005 so to nadgradili s podpisom dogovora o sodelovanju med OZS in omenjeno mariborsko fakulteto. Nastale so tudi prve povezave z Institutom Jožef Stefan, kjer so ugotovili, da je obrtništvo zanimivo tudi za visoko znanost. Sodelovanje je preko predavanj vrhunskega strokovnjaka za področje nanotehnologij prof. dr. Dragana Mihailoviča privedlo v začetku letošnjega leta do podpisa o sodelovanju med Obrtno zbornico Slovenije in Institutom Jožef Stefan. Sekcija je povezana tudi z Inovacijskim relejnim centrom Slovenije, ki se ukvarja s prenosom tehnologije in načini, kako razpoložljive tehnologije in rezultate raziskovalnih projektov približati uporabniku. Povezave s temi uglednimi inštitucijami dajejo obrtnikom nova in aktualna znanja za tehnološki razvoj sodobne obrti. Hkrati pa so zgled sodelovanja v slovenskem pros- Predstavniki šolskih centrov Ptuj in Velenje v družbi Janeza Škrleca na razstavnem prostoru Sekcije elektronikov na sejmu MOS v Celju (Foto: Andrej Zupančič, PS Logatec) toru, in to na mnogih področjih. Eden od načinov sodelovanja je tudi skupno nastopanje na raznih sejmih in drugih strokovnih dogodkih. Sekcija elektronikov redno sodeluje na mednarodnem sejmu obrti v Celju, na Hevreki in na mednarodnem strokovnem sejmu za avtomatizacijo in meha-troniko IFAM. Sodelovanja so razširili tudi na strokovne in znanstvene konference, kot so sodobne industrijske tehnologije (ICIT), avtomatizacija v industriji in gospodarstvu (AIG) ter trendi in tehnologije avtomatizacije (predhodnika dogodka IFAM). Sekcija elektronikov ima močno povezovalno in promocijsko vlogo. Na vseh dogodkih predstavlja in promovira svoje delo in poslanstvo, pa tudi svoje člane in partnerje, s katerimi tesno sodeluje. Dobro skrbi za informiranost svojih članov o aktualnih dogodkih, za kar imajo na voljo svojo spletno stran in elektronski forum, kjer lahko izmenjujejo mnenja, predloge, zamisli ali pa se samo dogovorijo o naslednjem dogodku in srečanju. ■ Boljša gospodarske klima Gospodarska klima v Sloveniji se je septembra precej izboljšala, saj je bila desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime septembra za dve odstotni točki višja kot avgusta, hkrati pa za 12 odstotnih točk višja kot septembra lani in za 15 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem. Septembra so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili boljše kot mesec prej, desezonira-na vrednost kazalnika zaupanja je bila namreč za dve odstotni točki višja kot avgusta. S tem je dosegla najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bil septembra tudi za 13 odstotnih točk višji kot septembra lani ter za 17 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem. Tudi tendence v trgovini na drobno so se septembra v primerjavi z mesecem prej izboljšale za dve odstotni točki. V primerjavi z lanskim septembrom pa je bila vrednost kazalnika zaupanja višja za 11 odstotnih točk. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila septembra še za tri odstotne točke višja kot avgusta in je s tem dosegla novo najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Prav tako se je tudi kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih septembra izboljšal za tri odstotne točke. Desezonirana vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila septembra za dve odstotni točki višja kot avgusta. Dvig kazalnika je predvsem posledica bolj optimističnih napovedi potrošnikov glede privarčevanega denarja v prihodnjih 12 mesecih, ugotavljajo na Statističnem uradu. Omenjene kazalnike izračunavajo na Statističnem uradu z anketo o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in anketo o mnenju potrošnikov. Slovensko-madžarski kooperacijski forum avtomobilskih dobaviteljev Slovenski avtomobilski grozd GIZ ACS je skupaj s Panonskim avtomobilskim grozdom (PANAC), GZS - Območna zbornica za Pomurje, Občino Lendava, VP R. Madžarske v Sloveniji in Madžarsko investicijsko in trgovsko razvojno agencijo (ITHD) 5. oktobra v Lendavi organiziral prvi Slovensko-madžarski kooperacijski forum avtomobilskih dobaviteljev. Osrednji del foruma je bilo kooperacijsko srečanje med slovenskimi in madžarskimi podjetji iz avtomobilske industrije, osrednji namen srečanja pa povečanje obsega sodelovanja med podjetji in RR-institucijami z obeh strani meje. Referenti iz avtomobilskih grozdov iz obeh držav in proizvajalcev vozil Magyar Suzuki Corp. in GM Hungary so na njem razpravljali o globalnih in regionalnih premikih za proizvajalce vozil in dobavitelje ter o poti za dvig inovativnosti in konkurenčnosti avtomobilskih dobaviteljev in za izrabo tržnih priložnosti. Dušan Bušen Kooperacijskega foruma se je udeležilo 87 udeležencev iz 44 podjetij in razvojno-raz-iskovalnih institucij, ki so imeli več kot 190 srečanj. Predavanjem so v popoldanskem času sledila medpodjetniška poslovna srečanja, ki so bila organizirana kot »one-on-one« srečanja med predstavniki proizvajalcev vozil oziroma sistemskih dobaviteljev, proizvajalci avtomobilskih komponent, njihovimi dobavitelji ter izvajalci razvojnih, proizvodnih in drugih storitev ter proizvajalci orodij in strojev za avtomobilsko industrijo z obeh strani meje. Pomen avtomobilske industrijske dejavnosti v Sloveniji je razviden iz podatka, da imajo vozila, avtomobilske komponente ter orodja in stroji za avtomobilsko in avtomobilsko dobaviteljsko industrijo v slovenskem blagovnem izvozu skupaj 18,4-odstotni delež. V celotnem izvozu blaga in storitev pa 15-odstotnega. Ta industrija zaposluje približno 22.000 delavcev, številne pa tudi posredno na razvojnih, logističnih in drugih storitvah. Jtt Odrt*, 2MM,Lendava, Z\. Udeleženci so pokazali veliko zanimanje za poslovna »one-on-one« srečanja. K temu ni všteta trgovinska dejavnost, vezana na promet z avtomobili, niti po-prodajne vzdrževalne storitve. Na osnovi razpoložljivih izvoznih podatkov za leto 2005 lahko ugotovimo, da je vrednost izvoza vozil, predvsem osebnih, v tem letu v primerjavi z letom 2004 zrasla realno za 9 odstotkov, izvoz avtomobilskih komponent v najpogostejših skupinah dejavnosti (proizvodnja delov za avtomobile, avto-elektrika, elektromotorji, sedežne prevleke ...) pa tudi do 22 odstotkov. Vozila so kupovali predvsem kupci v Franciji, Italiji, Nemčiji, Turčiji, Španiji in na Hrvaškem, avtomobilske komponente pa kupci v Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem, Mehiki, Veliki Britaniji, Španiji, Romuniji in ZDA. Ker se je celoten izvoz blaga iz Slovenije v letu 2004 povečal za 9,7 odstotka na 12- ,54 milijard evrov, je izvoz avtomobilskih komponent še povečal svoj delež v izvozu in svoj pomen v gospodarski strukturi Slovenije. Člani ACS - Slovenskega avtomobilskega grozda s proizvodnjo vozil in avtomobilskih komponent ustvarijo 950 milijonov evrov prihodkov, od tega 800 milijonov evrov s prodajo na tujih trgih. Ker pa člani grozda ob avtomobilskih programih proizvajajo še druge izdelke, 16.500 zaposlenih ustvari za 2,3 milijarde evrov prihodkov, od tega 71 odstotkov na tujih trgih, pri čemer so leta 2004 dosegli 26.350 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je nad povprečno dodano vrednostjo v predelovalni dejavnosti. Ob 47 industrijskih podjetij, ki ustvarijo navedeno realizacijo, pa ACS v svojem članstvu, skupaj je 54 članov, povezuje še pet fakultet in dva samostojna inštituta s približno 1000 raziskovalci. ■ Seco Tools SI d.o.o., Cesta k Tamu 9, SI - 2000 MARIBOR Tel.: 02 450-23-40 Fax: 02 450-23-41 www.secotools.com/si Tovarna vozil Maribor in Magna Steyr podpisali pogodbo o sodelovanju Predstavniki Tovarne vozil Maribor (TVM) in družbe Magna Steyr so 21. septembra sklenili dogovor o prenosu proizvodnje okvirjev za šasije terenskega vozila Mercedes G na mariborsko podjetje. Pogodbo sta podpisala direktor TVM Dušan Mežnar in podpredsednik uprave graškega podjetja Dieter Schultz. Ob tej priložnosti so tudi zagnali proizvodnjo, ki v Mariboru poskusno poteka že od avgusta, zaposlitev pa je dobilo 30 novih delavcev na različnih strokovnih delovnih področjih. Neva Zbašnik Vozila sestavljajo v Gradcu, uporabljajo pa se za civilne, vojaške in specialne namene. Izdelujejo jih v več različicah, prodajajo pa po vsem svetu. Vrednost pogodbe je približno 35 milijonov evrov, celoten prenos in zagon pa so izvedli v rekordnih 20 dneh. Gre za prvo stopnjo projekta, ki ji bo v začetku leta 2007 sledila še druga, namenjena usposobitvi pri izvajanju površinske in antikorozijske zaščite okvirjev. Po besedah direktorja Tovarne vozil Maribor dr. Dušana Mežnarja projekt proizvodnje okvirjev za šasijo vozila Mercedes G odpira nove možnosti, nova delovna mesta in je vstopnica Tovarne vozil Maribor na povsem novo področje, to je na področje proizvodnje komponent za avtomobilsko industrijo. Dodal je, da gre za velik proizvodnologistični projekt, ki izkorišča sinergijske učinke skupine Viator & Vektor ter daje izhodišče za vključevanje širokega kroga slovenskih podjetij v skupne projekte. komponent za avtomobilsko industrijo osebnih vozil. Tako je Tovarna vozil Maribor za izpolnjevanje kompleksnih naročil v svojo proizvodnjo implementirala sodobno tehnologijo FMEA in EPQP. S tem proizvodnja ustreza vsem zahtevam evropskega in globalnega trga. Prav tako pa pridobljeni posel za podjetje pomeni velik proizvodnologistični projekt, ki izkorišča pozitivne sinergijske učinke skupine Viator & Vektor. Družba Tovarna vozil Maribor, sicer članica skupine Viator & Vektor, je slovenska proizvajalka avtobusov in drugih gospodarskih vozil. Specializirana je za maloserijsko proizvodnjo turističnih in linijskih avtobusov ter namenskih tovornjakov. Od leta 2004, ko je mariborsko družbo prevzela skupina Viator & Vektor, d. d., je bilo vanjo vloženih več kot 1,5 milijarde tolarjev. Čisti prihodki družbe so se z dveh milijard tolarjev v letu 2005 povečali na 3,4 milijarde tolarjev. V letošnjem letu načrtujejo 6 milijard tolarjev čistih prihodkov. Magna Steyr sicer obvladuje celoten spekter procesov v avtomobilski industriji in spada med največje dobavitelje avtomobilske industrije. Družba danes zaposluje 9.400 ljudi in je sestavni del Magne International Inc., najbolj diver-zificirane tovarne na področju avtomobilske industrije na svetu. Magna International ima 224 proizvodnih enot in 60 razvojno-raziskovalnih centrov, prisotna je v 22 državah po svetu in globalno zaposluje 82.000 ljudi. Podpis omenjene pogodbe je že drugi večji posel, ki ga je letos dobila Tovarna vozil Maribor, potem ko je spomladi podpisala pogodbo z nemško družbo Neoplan Bus GmbH o razvoju in serijski proizvodnji visokoturističnega avtobusa, tokrat pa se povezuje z ugledno avstrijsko družbo Magna Steyr iz Gradca. ■ Neva Zbašnik je zaposlena v podjetju Tovarna vozil Maribor. Z novopridobljenim poslom Tovarna vozil Maribor uspešno širi svoje delovanje na področju avtomobilske industrije v Sloveniji in hkrati mestu Maribor odpira pot do novih zaposlitev. Poleg proizvodnje omenjenih okvirjev za šasijo za družbi obstaja še več potencialnih področij sodelovanja. Zato si v Tovarni vozil Maribor prizadevajo vzpostaviti nadaljnje dolgoročno sodelovanje in razvijati poslovne odnose. Hkrati pa pridobljeni posel predstavlja odlično referenco, ki bo pomembno vplivala na možnosti nadaljnjih strateških povezovanj Tovarne vozil Maribor z drugimi potencialnimi poslovnimi partnerji doma in v tujini. Podpis pogodbe je za Tovarno vozil Maribor izjemnega pomena, saj postavlja nov mejnik v zgodovini družbe. Ta vstopa na povsem novo področje - področje Pogodbo sta podpisala direktor TVM Dušan Mežnar in podpredsednik uprave graškega podjetja Dieter Schultz Začenja se gradnja Hidriinega inštituta v Tolminu V neposredni bližini Hidriine družbe AET v Tolminu so se v začetku oktobra začela gradbena dela za izgradnjo Hidria Inštituta Automotive. Namenjen bo ustvarjanju najsodobnejših rešitev, s katerimi bo Hidria krepila svojo inovativno moč ter konkurenčno mesto v evropski in svetovni avtomobilski industriji. Priložnost za razvoj novih izdelkov bodo v sodobno opremljenih laboratorijih našli tudi slovenski in tuji poslovni partnerji. Hidria Inštitut Automotive se bo raztezal na 3.200 m2 površin, po načrtih pa naj bi bil zgrajen do konca leta 2007. Skupna vrednost novogradnje in opreme laboratorijev znaša približno šest milijonov evrov, od katerih bo približno četrtino prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Gradnja inštituta je skupen projekt Slovenskega avtomobilskega grozda in predstavlja center mehatronike za slovensko avtomobilsko industrijo. Hidria Inštitut Automotive, ki je bil ustanovljen januarja 2005, danes zaposluje 14 razvojnih inženirjev, do leta 2010 pa se bo njihovo število povzpelo na 50. Ekipa inštituta, ki se do izgradnje novega objekta razvojnemu delu po- sveča v prostorih družbe AET, usmerja svojo dejavnost v razvoj novih sistemov s področja avtomobilske industrije, predvsem vžignih sistemov za dizelske motorje ter elektronike. Dobre možnosti za nadaljnje delo bo razvojnim inženirjem po izgradnji inštituta nudil edini tovrstni laboratorij v Sloveniji, namenjen preizkušanju hladnega zagona dizelskih mo- torjev, v katerem bo mogoče izvajati dinamične preizkuse motorjev do temperature -40 °C. Hidria Inštitut Automotive je drugi od treh načrtovanih Hidriinih inštitutov. Konec septembra je svoja vrata odprl Hidria Inštitut Klima v Godoviču, prihodnje leto pa se bo v Spodnji Idriji začela gradnja Hidria Inštituta za materiale in tehnologijo. SO STATUSNI SIMBOLI, SE IZPLAČAJO. Kadar gre za natančnost in zanesljivost procesa brušenja orodij, ne prepuščamo ničesar naključju. Uporabniki po vsem svetu zaupajo v rešitve podjetja Walter Messtechnnik. Novi HELICHECK SPEED CONTROL za hitre in natančne meritve je vaš porok za kakovost. Tri fiksno vgrajene kamere - 3D-Directview - poskrbijo za rezultat: E1 = 1,4 + L/300 (DIN 2617). HELI TOOLCHECK SPEED CONTROL zagotavlja najboljše rezultate meritev pri standarnih tolerancah E1 = 3,0 + L/300 (DIN 2617). HELICHECK SPEED CONTROL m WALTER KÖRBER SCHLEIFRING WALTER s.r.o., Blanenska 1289, CZ- 664 34 Kurim, www.walter-machines.com, zastopstvo v Sloveniji: Ljubo Maroša, tel.: +386 41 629 704 Iskra Mehanizmi, d. d. Od »Odsev zahtev« do »Ponujamo rešitve« Direktor podjetja Iskra Mehanizmi, d. d., dr. Marjan Pogačnik Sonja Sara Lunder Foto: Blaž Košak in arhiv Iskra Mehanizmi, d. d. Iskra Mehanizmi, d. d., iz Lipnice pri Kropi je dobavi-teljsko podjetje s petdesetletno tradicijo na področjih števne tehnike, aparatov, avtomobilske industrije in mehatronike. Podjetje, ki s 470 zaposlenimi predstavlja pomembnega delodajalca za bližnjo in daljno okolico Lipnice, nenehno raste, letno pa ustvari 32 milijonov evrov prihodkov. V zadnjem času se podjetje preusmerja v trženje znanja, tako za avtomobilsko industrijo kot tudi za industrijo električnih aparatov in števnih sistemov, saj se zavedajo, da bodo na svetovnem trgu obstali le tisti, ki stavijo na znanje. V Iskri Mehanizmi gradijo na ključnih tehnologijah, ki jih tako razvojno kot tudi procesno obvladujejo znotraj podjetja, za dodatne potrebe pa razvijajo dobaviteljsko bazo tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter drugje. Večji mejnik v zadnjem obdobju je podjetje doživelo med letoma 1990 in 1993, ko je izgubilo trge v drugih državah, nastalih na območju nekdanje SFRJ, razpadla pa je tudi Iskra, zato so morali na novo vzpostaviti trženje, predvsem pa najti donosen program. »Podjetje je dobilo nov zagon, ko je začelo sodelovati s Philipsom in Boschem. Pomemben mejnik pa je bil tudi konec 90. let, ko so se začeli ozirati po avtomobilski industriji,« je povedal glavni direktor Iskre Mehanizmi dr. Marjan Pogačnik. V zadnjih petih letih so se v Iskri Mehanizmi izoblikovali trije programi, in sicer Aktuatorji, Mehanizmi in Aparati. Približno 60 odstotkov proizvodnje predstavlja program Aparati, preostala dva pa imata po 20 odstotkov. Vrsta novih izdelkov Program Mehanizmi sega še v obdobje ustanovitve podjetja in je dolgo predstavljal glavnino proizvodnje v Lipnici. Z njim se je podjetje uveljavilo kot eden tradicionalnih proizvajalcev različnih vrst števcev, sistemov za prikazovanje časa in drugih informacij. Še danes so eni redkih svetovnih proizvajalcev impulznih in časovnih števcev, ki izpolnjujejo zahtevne standarde za vgradnje v igralne avtomate, letala in druge naprave, ki morajo iz različnih vzrokov zagotavljati kakovostno štetje informacij. Zaradi potrebe po obvladovanju ključnih tehnologij so v zadnjem času obnovili obrat stiskalnic, ki zagotavlja proizvodnjo tako za lastne potrebe kot tudi za zunanje kupce in obsega strojni park do 160 ton. Program so v zadnjih letih nadgradili z razvojem, proizvodnjo in trženjem sistemov za prikazovanje, kjer so razvili tako programski kot mehanski del sistema in ga uspešno implementirali za različne namene, to je od letaliških prikazovalnikov, prikazovalnikov na avtobusih in vlakih do industrijskih prikazovalnikov. Program Aparati, ki za podjetje predstavlja glavnino prihodkov, obsega razvoj in izdelavo malih gospodinjskih aparatov, aparatov za osebno nego ter drugih elek- Najnovejši proizvod iz podjetja Iskra Mehanizmi, d. d. 1RT Oktober 5 I Zgodovina Podjetje Iskra Mehanizmi je nastalo leta 1956. Prvi proizvodni program je obsegal razvoj in proizvodnjo ur, telefonskih števcev in drugih izdelkov s področja finomehanike in števne tehnike. Po letu 1976 je podjetje začelo postajati sistemski dobavitelj velikim tujim podjetjem, leta 1994 pa je osvojilo nove programe električnih aparatov za Philips in prikazovalnikov za Bosch. Tri leta pozneje se je program razširil na področje avtomobilske industrije. Leta 1995 je podjetje pridobilo certifikat ISO 9001, čez 4 leta ISO 14001, leta 2001 VDA 6.1., pred tremi leti certifikat »Vlagatelj v ljudi«, leta 2004 pa še certifikat ISO/TS 16949. "Ö —^ n> CL- isi i-h QJ < a 3 o tričnih aparatov z vgrajenimi malimi motorji. Z izdelavo električnih aparatov so v Lipnici začeli v okviru sodelovanja s Philipsom leta 1994. Sčasoma so se iz klasičnega dobavitelja razvili v tako imenovanega OEM-dobavitelja, saj poleg proizvodnje zagotavljajo tudi razvoj izdelka in procesa za kupce, med katerimi prevladujeta Philips in BSH Nazarje. Proizvodnja za program Aparati poteka na dveh lokacijah v Sloveniji, in sicer v Lipnici in Kamniku, s skupaj 135 zaposlenimi. V Kamniku imajo obrat brizganja plastike in montaže s 13 stroji. Drugi del proizvodnje na programu Aparati je v Bosni. Da bi zagotovili zahtevano kakovost, so se v Iskri Mehanizmi odločili za investicijo v stroje za brizganje plastičnih delov do velikosti 300 ton zapiralne sile z možnostjo dvokomponentnega brizganja za zahtevne dele. Večino drugih tehnologij, od tiskanja do štancanja in izdelave malih motorjev, zagotavljajo sami, delno pa tudi prek globalno razvite dobaviteljske verige. V zadnjem obdobju veliko pozornosti namenjajo novih izdelkom, tako so letos za Philips razvili visokokakovosten palični mešalnik najvišjega cenovnega razreda, ki so ga v Lipnici začeli izdelovati septembra letos. Program Aktuatorji vsebuje dele za avtomobilsko industrijo in izdelke, kot so držala žarnic, senčniki, reduktorji, stikala, elektromagnetni ventili, ter mehatronske rešitve. Avtomobilska industrija zahteva tesno sodelovanje s kupci tako v obdobju razvoja kot tudi uvajanja in obvladovanja proizvodnje. Do končnih OEM-kup-cev večinoma nastopajo prek TIER1- in TIE-R2-podjetij, ki jim nudijo konkurenčne rešitve. Program je razvojno zelo intenziven, saj je ena glavnih usmeritev avtomobilske industrije elektronska podpora na vseh področjih (mehatro-nika). Za premikanje mnogih manjših delov, za katere je potrebna manjša moč, kot so zrcala pri inteligentnih žarometih, lopute pri klimatskih sistemih, pogoni ventilov in drugo, se običajno uporabljajo majhni mehatronski aktuatorji z malimi motorji in mikromotorji. Zaradi velikih količin in s standardiziranjem pogonskih sistemov pa cene le-teh padajo. Zato skupaj s kupci potekajo novi razvoji na skupni platformi malih motorjev nove generacije, ki temeljijo na najsodobnejših tehnoloških rešitvah, kot so 3D MID, sintranje kovinskega praha, brizganje kovin in drugo. Štancanje in montaža kovinskih komponent. Na sliki so senčniki žarnic v žarometih. Proizvodnja aktuatorjev za premikanje zunanjih ogledal. Proizvodne linije so bile zasnovane v podjetju, izdelane pa v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. 1RT Oktober 5 51 I Montaža miniaturnih komponent se pogostokrat izvaja tudi pod povečevalnim steklom. Vsi koračni motorji, ki se proizvajajo v podjetju so plod lastnega znanja in razvoja. Iskra Mehanizmi ima poleg obratov v Lipnici in Kamniku tudi obrat v Bosanski Gradiški, kjer imajo 50 zaposlenih. V Bosni večinoma izdelujejo gospodinjske aparate, predvsem pa sestavljajo podsklope in končne izdelke za Philips. Del proizvodnje, nekatere podsklope, so v Bosno prenesli tudi iz programa Mehanizmi. »Bosna je za nas zelo zanimiva, zato bomo najverjetneje tja kmalu preselili še del proizvodnje,« pravi Pogačnik. S svojima podjetjema se Iskra Mehanizmi pojavlja tudi v Rusiji in na Kitajskem, kjer imajo podjetje s še dvema partnerjema. Tamkajšnji podjetji nista povsem zaživeli, saj so po Pogačnikovih besedah tržno osredotočeni predvsem na Evropo. Prihodnje leto za četrtino višja rast prometa »Podjetje v zadnjih letih beleži stalno rast, kar je osnovno zagotovilo za prihodnost. Za nadaljevanje takega trenda pa ob zahtevani učinkovitosti posebno težo namenjamo predvsem kakovosti in inovativnosti,« pravi Pogačnik. V Iskri Mehanizmi načrtujejo, da bo prihodek letos približno na ravni lanskega, ki je znašal 31,4 milijona evrov. Pogačnik za prihodnje leto napoveduje 25-odstotno rast prometa. »Konec letošnjega leta bomo imeli odstotno toliko novih izdelkov, katerih prodaja letos raste, da smo za prihodnje leto že ustvarili nekaj več kot 10 milijonov evrov prometa samo s temi novimi izdelki,« dodaja Pogačnik. V prihodnjem letu največji delež od prodaje pričakujejo z novim izdelki: paličnim mešalnikom, depilatorjem in reduktorji ter releji za avtomobilsko industrijo. Mali koračni motorji, ki se vgrajujejo v števce električne energije. Lani so v Iskri Mehanizmi ustvarili 30 tisoč evrov dobička, kar je približno na ravni prejšnjega leta. Letos naj bi ustvarili 300 tisoč evrov dobička, prihodnje leto pa naj bi ga podvojili. Povečujejo tudi dodano vrednost na zaposlenega. Ta je lani zna- Nastaja največji avtomobilski koncern Upravni odbori avtomobilskih kon-cernov Renault, Nissan in General Motors (GM) so odobrili začetek pogovorov o morebitnem partnerstvu. Koncerna Renault-Nissan sta za pogajanja pooblastila izvršnega direktorja obeh koncernov Carlosa Ghosna. Renault se zanima za partnerstvo enakih, ki bi spoštovalo vsa podjetja in njihove blagovne znamke. Upravni odbor GM je že pooblastil vodstvo družbe, da izdela analizo o morebitnih sinergijah in jo posreduje upravnemu odboru. Povezovanje avtomobilskih koncer-nov bi zmanjšalo stroške razvoja in proizvodnje ter omogočalo izmenjavo tehnologij. Naveza bi hkrati pokrila tudi tri največje avtomobilske trge: evropski Renault, azijski Nissan in ameriški GM. Skupaj bi omenjeni proizvajalci dosegli četrtino trga do 60 milijonov prodanih avtomobilov letno. Renault-Nissan proda letno 6 milijonov avtomobilov, GM pa kot največji proizvajalec avtomobilov 9 milijonov. Drugi največji proizvajalec avtomobilov je Toyota, ki ima 13-odstotni tržni delež. Hidria in Gorenje z Revozom Hidria in Gorenje sta septembra v Velenju ob rob predstavitvi novega modela avtomobila Renault Megane Scenic predstavila svoje sodelovanje z Revozom in skupino Renault. Hidria je bila razvojni dobavitelj odlitkov za omenjeni model, njeni strokovnjaki pa so inovativnim rešitvam za volanski mehanizem novega renault Megane Scenic namenili dve leti razvojnega dela. Razvoj v Hidrii je potekal hkrati z razvojem v globalni japonski korporaciji NSK, prek katere Hidria dobavlja svoje izdelke Renaultu. Nov volanski mehanizem je okolju prijaznejši, odlikujejo ga tišje delovanje, manjša poraba goriva in boljša povratna informacija. Volanski mehanizem zavzema manj prostora, zmanjšana pa je tudi njegova teža. Ob tej priložnosti je večletno sodelovanje podjetja z avtomobilsko industrijo, natančneje z novomeškim Revozom in skupino Renault, predstavila tudi uprava Gorenja. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je povedal, da Gorenje ni le velik izdelovalec gospodinjskih aparatov, saj marsikatero orodje in industrijska oprema avtomobilskih tovarn prihaja prav iz Gorenja. V okviru Gorenja namreč deluje tudi orodjarna, ki ima po Bobinčevih besedah bogato tradicijo, podprta pa je tudi z visoko tehnologijo. Trenutno orodjarna zaposluje 200 delavcev, v njej pa izdelujejo progresivna in transferna orodja za avtomobilsko industrijo. šala 20 tisoč evrov, leta 2004 21, letos naj bi 22, prihodnje leto pa 26 tisoč evrov. Iskra Mehanizmi na tuje trge proda približno 85 odstotkov celotne proizvodnje. Največ prodaje ustvarijo s programom Aparati, kjer so vezani predvsem na Philips in delno na BSH iz Nazarij. Izdelke iz programa Mehanizmi prodajajo tudi v Sloveniji, najpomembnejša kupca pa sta Iskraeme-co in ameriški Honeywell. V programu Aktuatorji je zelo pomemben kupec Oechsler iz Nemčije in ZKW iz Avstrije, ki dobavlja BMW-ju. »Pomemben kupec je tudi Iskra Avtoelektrika, s katero smo v okviru ACS razvili rele in DC-stikalo. Izdelovati smo jih začeli pred kratkim, pričakujemo pa, da bomo v prihodnjem letu prodali za približno pol milijona evrov tovrstnih izdelkov,« je povedal direktor prodaje mag. Gregor Žerovnik. Nudijo celovito rešitev V Iskri Mehanizmi pravijo, da imajo kar nekaj prednosti pred konkurenco. »S programoma Aparati in Aktuatorji smo v primerjavi z drugim proizvajalcem v Zahodni Evropi cenovno še vedno precej ugodni, vendar občutimo velik trend selitve proizvodnje na območje Azije in Vzhodne Evrope. Ključne tehnologije, ki jih imamo in jih razvijamo v podjetju, so tudi določena prednost pred konkurenco. »Velik del prodaje predstavljajo izdelki, ki niso bili razviti v Iskri Mehanizmi. S širjenjem kompetenc na področju razvoja lahko kupcem nudimo celovito Mag. Gregor Žerovnik, direktor prodaje v Iskra Mehanizmi rešitev od razvoja do proizvodnje izdelka. Usmerjamo se v zahtevnejše razvojne projekte, kjer so nujna specialna znanja in specifične zahteve izdelkov, kamor konkurenca težje vstopa. V teh projektih se Novi izdelki in razvojni projekti se gradijo na osnovi znanj in izkušenj pridobljenih z razvojem in proizvodnjo malih motorjev namenjenih za uporabo v električnih aparatih. GAZELA tìte: Ti2N Od rezova nje Prebijanje Tlačno litje Preoblikovanje Tribologija nACRo r^MTPP TPOfU PPPUI FIT GAZELA PLATIT d.o.o. C.K.Ž. 56, 8270 KRŠKO Tel.: 07 488 0 488, fax: 07 488 0 489 mail: infa@gazefa.si, web: www.gazela.si Še posebno so zahtevni motorji za pogon številčnikov v električnih števcih, kjer se zahteva mala poraba in nizka glasnost motorja. Sodelovanje s Philipsom se nadaljuje tudi na področju programa osebne nege. V Mehanizmih izdelujejo različne brivnike in depilatorje najvišje svetovne kakovosti. Aktuator za premikanje zunanjega ogledala pri tovornjakih in avtobusih. namreč velika podjetja z masovno proizvodnjo zaradi manjših količin ter specifičnih in izrednih zahtev ne najdejo,« pravi Žerovnik. Dodaja, da je na področju mehanizmov podjetje še vedno znano kot visokokakovosten proizvajalec. V prihodnje želijo v Iskri Mehanizmi postati svetovno priznan dobavitelj tehnološko visokozah-tevnih rešitev na področju mehatronike, avtomobilske industrije ter OEM-dobavitelj za električne aparate. Glavni izziv podjetja bo tako graditi na obstoječih temeljih in nadgrajevati znanje in izkušnje na področju mehatronike, avtomobilske industrije in kot OEM električnih aparatov. Pri tem bodo še naprej krepili osnovne tehnologije, ki 50-letnica delovanja Najpomembnejša letošnja investicija je bila investicija v delno avtomatizirano linijo z 28 postajami. Vrednost linije, na kateri izdelujejo reduktor za obračanje zunanjih ogledal za tovornjake, je znašala približno 350 tisoč evrov. Kljub investiciji pa še vedno ne morejo narediti toliko izdelkov, kot imajo že naročil. Letos so kupili nov stroj za dvo-komponentno brizganje Krauss-Maffei zapiralne sile 300 ton, za katerega so odšteli približno 350 tisoč evrov, lanska največja investicija pa je bila stiskalnica v skupni vrednosti nekaj manj kot pol milijona evrov. Po Pogačnikovih besedah so jim te investicije zagotovile predvsem rast na ključnih tehnologijah. jih potrebujejo za zagotavljanje kakovostnih izdelkov in storitev za svoje kupce, predvsem pa bodo nadgrajevali kompetence. »Razvijati se moramo na področju ponujanja rešitev. Včasih je bil slogan podjetja »Odsev zahtev«, saj smo bili usmerjeni v proizvodnjo izdelkov po kupčevih specifikacijah, danes pa imamo slogan »Ponujamo rešitve«, kar pomeni, da izdelek razvijemo skupaj s kupcem in in ga tudi proizvajamo,« je povedal Žerovnik. Dodaja, da bi, če bi imeli več kompetentnih ljudi v programu Aktuatorji, lahko naredili še veliko več in da bodo v nekaj letih s projekti, ki jih imajo trenutno v razvoju, zelo prepoznavni v slovenskem prostoru dobaviteljev avtomobilske industrije. Ožemalniki citrusov - začetek sodelovanja s Philipsom. Kakovost je predpogoj za uspešno delo, zato podjetje sledi vseh novim smernicam menedžmenta kakovosti, ki ga redno letno preverja. Pogačnik dodaja, da imajo v zadnjem letu precejšen pritisk na razvoj, trenutno pa delajo na štirih razvojnih projektih, ki jih je plačal kupec. Proizvodnja za prvi izdelek bo stekla prihodnje leto, zadnji pa bo predvidoma luč sveta ugledal leta 2009. »V izboljšave skušamo vključiti vse zaposlene. Lani smo imeli približno 400 izboljšav. Vsako izboljšavo, ki jo uporabimo, tudi ustrezno nagradimo«. Iskra Mehanizmi letos praznuje 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so septembra pripravili več pomembnih dogodkov. Konec septembra so imeli v Ribnem piknik za zaposlene in nekdanje zaposlene, za kupce pa so pripravili poseben dogodek. stroinistvo.com križišče strojnikov MIREN SPANEC ! CAJHEN Rezilna orodja Matjaž CAJHEN inž.str.,s.p., 3270 LAŠKO, Sp. Rečica 80a, tel; + 386 (0)3 573 15 02, fax; + 386 (0)3 734 14 62, www.cajhen.com Iskra Mehanizmi, d. d. Intervju: Primož Egart, direktor razvoja v Iskra Mehanizmi, d. d. ''Kupcem ponujamo namensko rešitev'' Sonja Sara Lunder Foto: Blaž Košak Stalna krepitev razvoja, tako kadrovsko kot tudi v opremi, je pogoj za nove izdelke, ki jih razvijamo sami ali v sodelovanju s partnerji in kupci. Pri tem uporabljamo različna orodja, od konstruiranja s programi ProEngineer in Catia, P-CAD do FEM-orodij za simulacije delovanja nastajajočega izdelka. Ker je čas od zamisli do izdelka vse krajši, že nekaj časa uporabljamo način vzporednega inženiringa na osnovi projektnega vodenja, v proizvodnji pa se vedno skušamo približati idealnim rešitvam tako imenovanega sinhronega proizvodnega sistema. Slednji zagotavlja kratke pretočne čase in veliko fleksibilnost z U-celicami, metodami, kot so Kanban in Just in time, SMED in »Poka Yoke«, za zagotavljanje stalne kakovosti za naše kupce, pojasnuje direktor razvoja v Iskra Mehanizmi Primož Egart.. Primož Egart, direktor razvoja V katerem programu vašega podjetja je razvoj najintenzivnejši? Najintenzivnejši razvoj poteka na področju razvoja aktuatorjev, v smislu nadgradnje pa pri mehatronskih sklopih. Koliko sredstev letno namenite razvojni dejavnosti? Letno za razvoj namenimo 1,5 milijona evrov, kar je približno 5 odstotkov letnega prometa. Koliko strokovnjakov imate trenutno zaposlenih v razvojnem oddelku in kako pridobivate nove strokovnjake za razvojno delo? Ali svoje strokovnjake vzgajate sami, jih privabljate iz akademske sfere, uvažate iz drugih držav ali kako drugače? Trenutno imamo zaposlenih 24 strokovnjakov in 11 tehnikov. Nove strokovnjake pridobivamo tudi z vzgojo lastnih kadrov. Od leta 2004 štipendiramo predvsem študente zadnjih letnikov fakultete za strojništvo in fakultete za elektrotehniko. Trenutno imamo 5 štipendistov. Poleg tega šolamo tudi zaposlene, tako da imamo v tem šolskem letu 3 zaposlene, ki študirajo ob delu. Svojo razvojno dejavnost predstavljamo tudi na informativnih dnevih tako na srednjih šolah kot fakultetah. Sodelujemo tudi z akademsko sfero, vendar za zdaj uporabljamo vire z institucij znanja. V preteklem mesecu smo zaposlili strokovnjaka iz Italije, saj kljub dolgotrajnemu iskanju nismo uspeli pridobiti iskanega kadra, kar kaže na pomanjkanje visokousposobljenega tehničnega kadra. Čemu namenjate največji poudarek pri vašem razvojnem delu? V našem podjetju imamo v sektorju razvoja oddelek predrazvoja in oddelek razvoja izdelka in procesa. Na predrazvojnem delu poudarjamo spremljanje globalnih smernic po področjih, ki jih je podjetje prepoznalo kot strateška. Predvsem skušamo načrtno izvajati razvojno-raziskovalne dejavnosti z namenom pridobivanja novega znanja, ki služi razvoju novih izdelkov in procesov oziroma bistvenim izboljšavam (predvsem stroškovni vidik) obstoječih izdelkov, in procesom z namenom večanja dodane vrednosti izdelkom. Predvsem skušamo kupcem ponuditi rešitev, ki bo namenska. V razvojnem delu, tukaj mislim predvsem na razvoj izdelka ali procesa, v zadnjem času veliko pozornosti namenjamo procesu razvoja, predvsem kakovosti, hitrosti in strošku, saj skušamo optimirati sam proces razvoja. Na kateri dosežek razvojnega oddelka ste v zadnjem letu najbolj ponosni in kaj vam je prinesel? V zadnjem letu smo dosegli kar nekaj odmevnih rezultatov. Pridobili smo prvo naročilo za razvoj in industrializacijo izdelka s strani našega dolgoletnega kupca Philips, ki je v fazi poskusne proizvodnje, od katerega že v prihodnjem letu pričakujemo približno 4,5 milijona evrov letnega prometa. Pridobili in realizirali smo tudi naročilo za razvoj miniaturnega brezkrtač-nega DC-motorja za potrebe avtomobilske industrije; pri brezkrtačnem DC-motorju z zunanjim rotorjem, premera 15 mm, smo namesto klasičnega tiskanega vezja uporabili tehnologijo MID (molded interconnect devices). Novembra pričakujemo naročilo za serijska orodja. Pridobili in realizirali smo še naročilo za (pred)razvoj koračnega motorja za avtomobilsko industrijo - gre za aplikacijo v bližini pogonskega agregata visoke zahteve glede temperaturne obstojnosti, odpornosti proti vibracijam in dolge življenjske dobe. Razvili smo tudi montažne linije z 28 postajami. Na liniji je integriranih 8 ročnih delovnih mest, 6 stoodstotnih kontrolnih postaj, v linijo pa je vključen tudi robot. Kako v vašem podjetju spodbujate in nagrajujete inovativnost zaposlenih? V podjetju se zavedamo, da je inovativnost ključ do uspeha v prihodnosti. Inovativnost zaposlenih spodbujamo tako na področju procesov, ki potekajo v podjetju, kot tudi na področju razvoja in optimizacije izdelkov. V prihodnje brez inovativnih izdelkov in procesov podjetje v tej regiji ne bo moglo preživeti. Za osnovo imamo v podjetju organizacijski predpis, ki spodbuja inovativnost, tako manjše predloge kot tudi inovacije, ki jih patentiramo. Inovativnost spodbujamo tudi z denarnimi nagradami. Na splošno pa uporabljamo različne metode za spodbujanje inovativnosti zaposlenih, predvsem z delavnicami v okviru minidružb. Katere tehnologije uporabljate v vašem podjetju? Uporabljamo brizganje plastike, preoblikovanje pločevine - izsekavanje, navijanje tuljav, magnetenje (patentirano), tamponsko Najnovejša pridobitev v Iskri Mehanizmih v obratu v Kamniku je stroj za dvokomponentno brizganje izdelkov. Na sliki je tudi izdelelek, ki ga brizgajo na tem stroju (ročaj novega paličnega mešalnika). tiskanje, označevanje izdelkov, razne vrste varjenja, kot so ultrazvočno varjenje plastike, uporovno varjenje, lasersko varjenje in spajkanje. Uporabljamo še spajkanje TIV, montažne tehnologije in pranje kovinskih delov po zahtevah okoljskega standarda ISO 14 001. V kolikšni meri uporabljate informatizacijo in avtomatizacijo? Za informatizacijo trenutno uporabljamo različne industrijske prikazovalnike, tako da imamo pokritih približno 20 odstotkov proizvodnje, predvsem montažne linije. V pripravi je projekt informatizacije, in sicer ALFLETH ## iJMI.HI III J ## Alfleth Engineering k.d., Vodiška 14, SI -1217 Vodice, Slovenija, Tel.: + 386 1 833 20 83, Fax: + 386 1 833 20 84, Internet: www.alfleth.com, E-mail: mail@alfleth.com pdiii.'.ij.'.'e rìhs nOBBI mrl EFFIZIENZ AUS SYNERGIE WEILER 0 WERKZEUGMASCHINEN WE i nadzorni sistem procesa za visokoproduk-tivne stroje. Glede avtomatizacije je odločitev vezana na količine in kompleksnost izdelka, tako imamo v podjetju linijske montaže s paletnim sistemom, robotizira-no montažo in namenske (pol)avtomate. Katere tehnologije ste v zadnjih petih letih uporabili za dvig produktivnosti in znižanje proizvodnih stroškov? V zadnjih letih smo za dvig produktivnosti v podjetju vpeljali optimizacijo montažnih postavitev (uporaba metod POKA YOKE, SMED, KANBAN, FIFO), avtomatizacijo snemanja izdelkov iz orodij, tiskanja in paletiziranja na brizgalnih strojih, avtomatizacijo navijanja tuljav, kombinirane montažne paletne sisteme z ročnimi individualnimi delovnimi mesti in avtomatskimi postajami ter robotizacijo. V procesu štancanja smo uvedli nadzorne sisteme, ki omogočajo štancanje brez nadzora, tako imenovano »Ghost shift«, ki zaznajo različna odstopanja, ki nastopijo pri cikličnem procesu štancanja. Vpeljali smo tudi različne tehnologije varjenja, zabrizgavanje sestavnih delov in večkomponentno brizganje. Koračni motor, namenjen za vgradnjo v »motor-sko« aplikacijo, značilnost visoka odpornost proti vibracijam in povišani temperaturi delovanja nologije brizganja kovinskih prahov, natančneje MIM oziroma PIM, in tehnologije magnetenja. Načrtujemo še posodobitev obrata štancanje ter informatizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov ter nadzornih sistemov. Tehnologija PIM je kombinacija štirih zaporednih tehnoloških postopkov (mešanje, brizganje, odstranjevanje veziva in sintranje), ki vplivajo na končne lastnosti izdelka. Najprej se s postopkom mešanja praha in veziva izdela granulat, ki mora biti čim bolj homogen. Nato se s postopkom briz- ganja izdela »zeleni kos«, ki pa ima slabe mehanske lastnosti in predstavlja končni izdelek samo pri izdelavi plastomagnetov. Iz zelenega kosa se z različnimi postopki odstrani vezivo, tako nastane »rjavi kos«, ki obliko obdrži samo zaradi trenja med delci in njihovimi oblikami, zato je zelo krhek in ga je za pridobitev končnih mehanskih, kemičnih in dimenzijskih lastnosti treba sintrati. Sledijo lahko toplotne, kemične in mehanske obdelave, ki izboljšajo lastnosti izdelka. Tako izdelani izdelki imajo sin-trane gostote v povprečju večje od 95 %. Končne mehanske lastnosti so malo slabše, v nekaterih primerih enake lastnostim izdelkov, narejenih po klasičnih postopkih. Pred leti ste v Kamniku odprli nov obrat, ki se ukvarja s predelavo umetnih mas. Katere tehnologije uporabljate? Na voljo imamo tehnologije za brizganje, tudi večkomponentno, tampotisk tiskanje, paletiranje, robota za posluževanje, centralni dozirni sistem in vodno baterijo. Katere stroje za brizganje imate in katere velikosti? Za brizgajne imamo en stroj Krauss-Maffei 2K 300 t, dva Krauss-Maffei 125 t, dva Kra-uss-Maffei 2K 110 t, tri Krauss-Maffei 80 t, štiri Krauss-Maffei 50 t in enega Arburg Allrounder 27 t. ■ Brezkrtačni DC- motor; miniaturizacija in inovativni razvoj. Kako ste občutili dvig cen surovin in energije? Na dvig cen surovin in energije smo se v podjetju odzvali z več ukrepi. Intenzivno smo začeli iskati nove dobavitelje, optimi-rali pa smo tudi tehnologije izdelave, kar pomeni, da smo izbrali cenejše in razvili nove tehnologije. Prav tako se poskušamo povezovati z ostalimi partnerskimi podjetji, z namenom razvoja skupne dobaviteljske baze in s tem doseganja boljših nabavnih pogojev. Razvijamo tudi kompleksne izdelke, pri katerih material in s tem dvig cen surovin in energije še ne pomenijo glavne postavke v lastni ceni izdelka. Katere investicije v tehnologije pričakujete v prihodnjih dveh letih? V prihodnjih dveh letih načrtujemo investicije v različne avtomatizacije montaže, predvsem na področju malih motorjev, tehnologije brizganja plastomagnetov, teh- Toyota napoveduje povečanje prodaje Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota Motor namerava leta 2008 prodati 9,8 milijona vozil, kar bi bilo 20 odstotkov več kot leta 2007. Toyota si zelo prizadeva, da bi prehitela ameriško družbo General Motors, ki je na prvem mestu med največjimi avtomobilskimi proizvajalci na svetu. Lani je Toyota prodala 8,13 milijona vozil, letos pa naj bi jih skupno 8,85 milijona. Toyota namerava prodajo povečati tudi v Evropi. Tako je japonska družba spremenila napoved, da bo leta 2010 na stari celini prodala 1,2 milijona avtomobilov. Ta cilj naj bi namreč dosegla že leta 2008. Hitra rast naj bi bila mogoča predvsem na ruskem trgu in na trgih Vzhodne Evrope. Lani je Toyota v Evropi prodala 964.208 vozil, letos pa naj bi prodaja presegla milijon. Toyota bo še naprej gradila nove tovarne, s katerimi bo razširila svojo ponudbo predvsem na razvijajočih se trgih. V podporo hitri rasti pa bo Toyota do leta 2010 zaposlila še dodatnih 8000 tehničnih delavcev. Fiat povečuje tržni delež Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je avgusta povečal prodajo na domačem in na tujih trgih. V Italiji je imel avgusta 31,7-odstotni tržni delež, kar je najboljši rezultat, odkar je torin-sko družbo prizadela velika poslovna kriza. Fiat je povečal tržni delež kljub neugodnim razmeram na italijanskem avtomobilskem trgu, ki je avgusta utrpel 2,26-odstotni upad. V Fiatu želijo do leta 2010 osvojiti pe-todstotni tržni delež v Rusiji, kar pomeni, da bi tam letno prodali približno 80.000 osebnih avtomobilov. Že v prihodnjem letu naj bi v Rusiji prodali 36.500 vozil, pri čemer računajo predvsem na prodajo novih modelov grande Punto, panda in croma. V želji po uspešnem nastopu na ruskem trgu se je Fiat povezal z ruskim avtomobilskim proizvajalcem Sever-stal Auto, ki je del jeklarskega koncerna Severstal. Uvedla bosta skupno proizvodnjo, v okviru katere naj bi v Rusiji leta 2007 izdelali 24.000 vozil modela Fiat albea. Hkrati naj bi Severstal Auto v Turčiji začel proizvajati vozila novega modela Fiat D200. Seminar Informatizacija v proizvodnih procesih Celovitost v združitvi in uglasitvi »Celovita rešitev upravljanja in informacijske podore proizvodnje je združitev in uglasitev posameznih rešitev,« je glavno sporočilo enodnevnega seminarja Informatizacija v proizvodnih procesih, ki ga je 28. septembra letos organiziralo združenje za informatiko in telekomunikacije Gospodarske zbornice Slovenije, kjer je prireditev tudi potekala. Dr. Tomaž Perme Seminar je bil namenjen slovenskim proizvodnim podjetjem, ki jih zanima prilagodljiva in vitka proizvodnja ter ki želijo z informatizacijo vplivati na standardizacijo, odpraviti nedorečenost poslovnih procesov in avtomatizirati ponavljajoče se upravljavske postopke. Popolnoma zasedena velika dvorana na Gospodarski zbornici Slovenije je najboljši dokaz pomembnosti in zanimivosti tem, ki jih je predstavilo sedem domačih strokovnjakov in en tuji. Proizvodna podjetja se zavedajo, da lahko ostanejo ali pa ponovno postanejo konkurenčna le, če dolgoročno načrtujejo, uvajajo in tudi dopolnjujejo ustrezne rešitve za upravljanje in informatizirajo proizvodnih procesov. Kljub temu zavedanju pa stanje na področju poslovne informatike v srednje velikih in velikih slovenskih podjetjih kaže precejšen zaostanek za primerljivimi podjetji v tujini. Vzrok za to so po ugotovitvah dr. Aleša Groznika z inštituta za poslovno informatiko Ekonomske fakultete v Ljubljani predvsem premajhna, strukturno neustrezna in v tehnologijo usmerjena vlaganja. Podjetja uvajajo informacijske tehnologije (IT) brez ustrezne analize resničnih potreb, v prešibki povezavi s prenavljanjem poslovnih procesov in s premalo presoje o vplivu na zagotavljanje konkurenčnosti. To je posledica tudi trenutne vloge in znanja služb za informatiko, ki so predvsem tehnološko usmerjene. Tako stanje ni odvisno samo od informati-kov in njihove vloge v proizvodnem podjetju, temveč tudi od neposrednih uporabnikov informacijskih tehnologij, od tistih, ki odločajo o vizijah in smereh razvoja podjetja, in ne nazadnje od ponudnikov rešitev, ki morajo znati od uporabnika izvedeti, kaj resnično potrebuje. Pomembno je tudi, da ponudniki svoje rešitve predstavijo uporabnikom in da le-ti spoznajo možnosti in tudi usmeritve rešitev, ki jim lahko pomagajo pri uvajanju ustrezne informacijske podpore in s tem pri zagotavljanju konkurenčnosti. Zato so bile v nadaljevanju seminarja predstavljene številne rešitve in usmeritve, ki pa so večinoma obravnavale in reševale dokaj ozko usmerjena področja obvladovanja proizvodnje. Celovite rešitve povežejo in prisilijo ljudi v to, da se pogovarjajo. Največkrat omenjena besedna zveza v prvem delu predstavitev je bila nedvomno vitka proizvodnja oziroma proizvodnja brez nepotrebne porabe časa in sredstev. Veliko je bilo govora o pomenu, opredelitvi in načinih zagotavljanja vitke proizvodnje, od naprednih sistemov načrtovanja in razvrščanja (APS - Advanced Planning and Scheduling), preko proizvodnega modula sistemov celovitih rešitev ERP (Enterprise Resource Planning), do uporabe prave kombinacije metod in orodij ob pravilnem razumevanju resničnih problemov. Drugi del seminarja se je začel z opisom funkcionalnosti in koristi proizvodnega informacijskega sistema za podporo vodenju celotnega proizvodnega ciklusa. Predstavljen je bil sistem skladiščnega poslovanja, ki z ustrezno informacijsko podporo sistemsko rešuje problem celotne logistike podjetja. Pomemben prispevek je obravnaval informacijsko podporo vzdrževanja strojev, brez katere ni mogoče kakovostno upravljanje strateških sredstev v proizvodnji. Za zaključek predstavitev sta bili opisani še tehnologiji črtne kode in radiofrek-venčnega ugotavljanja istovetnosti (RFID), predstavljen pa je bil tudi praktičen primer uporabe RFID v proizvodnji. Razprava je odprla kar nekaj pomembnih vprašanj, kot so na primer: kdo je nosilec prenove poslovnih procesov in uvajanja IT kot njihove podpore, kako začeti projekt informatizacije, kakšno vlogo imata pri tem uporabnik in ponudnik rešitev ter kaj pomeni celovita ponudba oziroma rešitev informatizacije proizvodnih procesov. Splošnega odgovora na ta vprašanja ni, kot tudi ni splošnega znanja in splošne rešitve. Vse večja delitev dela, pristojnosti in odgovornosti vodijo v specializacijo, zato je celovita rešitev možna samo z združitvijo in uglasitvijo posameznih rešitev. Povezovanje je usmeritev in nuja, predvsem pa je pomembna dobra komunikacija med uporabniki in ponudniki, med tehnologijo in storitvami ter ne nazadnje med poslovnim in proizvodnim delom podjetja. ■ Zanimanje za informatizacijo v proizvodnji je bilo nad pričakovanji organizatorja. Zgradbe, energija in okolje 2006 Pasivne hiše so dobra poslovna priložnost Vse dražji energenti za ogrevanje prostorov in sanitarne vode vodijo investitorje v iskanje novih načinov gradnje za čim bolj energetsko učinkovito bivanje. Tako je tudi pri nas vse več novogradenj nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Da postaja tovrstna gradnja trend tudi v Sloveniji, je konec septembra dokazala velika udeležba arhitektov in projektantov strojnih inštalacij na posvetu v Podčetrtku z naslovom »Zgradbe, energija in okolje 2006«, ki sta ga organizirala Slovensko društvo za sončno energijo in podjetje Kubus inženiring, sofinanciral pa Ekološki sklad Republike Slovenije. Franc Fritz Murgelj Dvajset predavateljev je nekaj več kot 400 udeležencem predstavilo usmeritve in izkušnje glede načrtovanja, gradnje in podporne tehnologije pasivnih hiš. Osrednji gost posveta je bil utemeljitelj koncepta pasivne hiše dr. Wolfgang Feist. Predstavljene so bile izkušnje graditeljev prvih sedmih pasivnih hiš v Sloveniji, gostje pa so predstavili tudi uspešne rešitve pasivne gradnje večsta-novanjskih zgradb in poslovnih objektov. Naša država po eni strani spodbuja, po drugi strani pa upravne enote z rigidnimi prostorskimi in urbanističnimi zahtevami zelo ovirajo in dražijo gradnjo pasivnih hiš, ker »nam država vsiljuje, da kar naprej ponavljamo gradnjo po gabaritih kozolca, ki se je izkazal za prostorsko, energijsko in ekonomsko najbolj potratno zgradbo,« kot se je slikovito izrazil eden od udeležencev posveta. Pasivna hiša je izraz za hišo, ki je tako dobro izolirana in tako uspešno izkorišča sončno sevanje, toploto električnih aparatov in celo toploto, ki jo oddajajo ljudje, da ne potrebuje nobenega ogrevalnega sistema. V primerjavi s klasično grajenimi hišami se v pasivni hiši porabi le desetina energije. Prvo tako hišo na svetu so pred skoraj petnajstimi leti zgradili v Nemčiji, pred desetimi leti pa je bila zgrajena tudi prva avstrijska pasivna hiša. Do leta 2035 naj bi bilo devet desetin novih hiš v Avstriji in Nemčiji zgrajenih po principu pasivnih hiš. V obeh državah, ki sta že usvojili princip gradnje pasivnih zgradb, nastaja vse več zgradb družbenega pomena, kot so šole, vrtci, državne inštitucije, pa tudi večja naselja nepridobitnih in socialnih stanovanj, ki ustrezajo oznaki pasivna stavba. Pri nas se gradnje pasivnih hiš lotevajo ekološko ozaveščeni samouki, ki se soočajo z velikimi ovirami tako na strani arhitektov in projektantov kot tudi samih izvajalcev, ki principa gradnje in delovanja pasivne hiše (še) ne poznajo in se na prvih primerih tovrstnih gradenj šele učijo osnov. Na žalost gredo vse začetniške napake na račun investitorjev. Država na različne načine spodbuja gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš ter sanacijo obstoječih, energijsko potratnih zgradb. Državljani lahko informacije o principih gradnje dobimo pri energetskih svetovalcih, lahko pa tudi zaprosimo za ugodna posojila Ekološkega sklada. Po zgledu Nemčije in Avstrije, ki s subvencij ami spodbujata gradnjo nizkoenergij skih hiš in izrabo sončne energije, bomo morda v bližnji prihodnosti tudi pri nas deležni podobnih spodbud. Po drugi strani je pri tovrstni gradnji pomembna komunikacija vseh udeležencev v procesu načrtovanja in gradnje, ki je Pasivna večstanovanjska zgradba v Freiburgu, Nemčija. Primer kompaktne naprave za prezračevanje, gretje in hlajenje. danes vse prej kot prisotna, saj je edini vezni člen investitor oziroma nadzornik. Za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje v pasivnih zgradbah skrbijo kompaktne enote, ki vsebujejo prezračevalno napravo z rekupe-ratorjem toplote, hranilnik toplote (grelnik sanitarne vode) s priklopom na sončne sprejemnike toplote, toplotno črpalko zrak/voda in z električnim dogrevanjem ter pregretje vtočnega zraka s toplotno črpalko. Te kompaktne enote so na slovenskem trgu še zelo redke (prihajajo iz uvoza), verjamem pa, da je tudi pri nas marsikatero podjetje sposobno razviti spekter rešitev kompaktnih enot za eno- in večdružinske pasivne hiše ter pasivne poslovne objekte. Pasivna gradnja je namreč ena od tržnih niš tako za graditelje kot tudi za projektante in ponudnike rešitev za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje, ki se bo v nekaj letih razvila. Pasivna gradnja tako predstavlja predvsem dobro poslovno priložnost za vsa razvojno usmerjena podjetja z lastno proizvodnjo in tehnološke grozde. Avtor modelov je TIPS d.o.o.(www.tips.si), narejeno z Autodesk Inventor Series 11 AUTODESK INVENTOR" SERIES kompletna rešitev za 3D in 2D konstruiranje več na www.basic.si Paket vsebuje: - Autodesk Inventor - Autocad - Genius 2D - tehnično podporo - namestitev programske opreme - 3 dni šolanja B Al s| '1 C CAD CAM 01 5830 100 basic@basic.si BASIC d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana V Embalažnem grafičnem podjetju EGP Škofja Loka informatizirali in avtomatizirali proizvodnjo »Vsak odstotek je pomemben.« »V hudi tržni tekmi je pomemben vsak odstotek povečanja produktivnosti,« pravi Aleksander Troha, direktor Embalažnega grafičnega podjetja EGP iz Škofje Loke, v katerem kar 40 odstotkov proizvodnje zavzema izdelava škatel in embalaže za farmacevtsko industrijo. S 126 zaposlenimi in dobrima dvema milijardama načrtovanega prometa v letošnjem letu se podjetje uvršča v sam vrh slovenske kartonažne industrije. Z avtomatizacijo in informatizacijo proizvodnje, ki so jo zaključili pred kratkim, bodo svoj tržni položaj še utrdili. Aleksander Troha, direktor Embalažnega grafičnega podjetja EGP iz Škofje Loke V podjetju so konec junija zaključili testno obdobje informatizacije in avtomatizacije proizvodnje, v katero so vključili tiskarske stroje, dodelavne stroje in ročna zajemna delovna mesta. Projekt vključuje integracijo sistema @Tiskar, ki so ga skupaj s strokovnjaki podjetja Abit prilagodili EGP-jevim potrebam in infrastrukturi. Kot je povedala Tonči Cerar, pomočnica direktorja v podjetju Abit, je bila to prva prilagoditev programske rešitve @Tiskar posebej za kartonažno industrijo, saj so doslej sistem uporabljali v tiskarnah. »Projekt je zahteval veliko angažiranja in dela. Verjamem, da bo prinesel tudi ustrezne rezultate,« poudarja Aleksander Troha in dodaja, da »tektonskih premikov« ne pričakujejo, saj je proizvodnja v podjetju EGP že sedaj precej optimizirana. »Govorimo o nekaj odstotkih. Gre za tiste malenkosti, ki nas bodo v prihodnje ločevale od konkurentov in zaradi katerih bo naše poslovanje še boljše.« Glavni cilj informatizacije in avtomatizacije proizvodnje je bil zagotoviti čim bolj natančno spremljanje proizvodnje, ki bi omogočilo odkrivanje neizkoriščenih, skritih notra- njih zalog, ki obstajajo v vsaki proizvodnji. Informatizacija vodstvu podjetja zagotavlja kakovostne in verodostojne informacije, na osnovi katerih lahko menedžment bolj suvereno in utemeljeno sprejema odločitve in uvaja rešitve, ki omogočijo čim bolj kakovostno in čim cenejšo proizvodnjo. »Nesporne pridobitve avtomatizacije proizvodnje so: spremljanje proizvodnje, kar zagotavlja neposreden nadzor nad delom v vsakem trenutku; možnost ukrepanja na osnovi informacij z možnostjo poseganja v sistem na daljavo; hitro in preprosto časovno terminiranje delovnih operacij; pa tudi poenostavljeno pridobivanje podatkov. Vse te pridobitve nam bodo v prihodnje pomagale zagotoviti še bolj konkurenčno proizvodnjo,« je povedal Andrej Eržen, vodja proizvodnje v podjetju EGP. »Podatki meritev dejansko opravljenega dela nam bodo v pomoč pri boljšemu načrtovanju in s tem pri boljšemu izkoriščanju strojev, kapacitet, časa, natančnejšega upoštevanja rokov ...,« pa ocenjuje direktor Troha in dodaja, da so podjetje Abit izbrali po preučitvi trga in opravljeni analizi domačih in tujih ponudnikov. »Veliko je po- Panel za avtomatski zajem podatkov iz stroja. Poleg aktualnega prikaza trenutnega stanja omogoča tudi arhiviranje in pregled zgodovine podatkov, ki jih je mogoče primerjati skozi čas in po posameznih strojih. menila referenca, ki jo ima Abit v Gorenjskem tisku. Sodelovanje je bilo ves čas projekta korektno in uspešno,« je povedal Troha. Posebnost, na katero opozarjajo v večini podjetij, kjer uvajajo sisteme informatizacije in avtomatizacije, pa je komunikacija z zaposlenimi. Tudi v podjetju EGP so na dotik občutljivi zasloni in čitalniki za zajem črtne kode med zaposlenimi najprej naleteli na nezaupanje in negodovanje. »Na začetku je bilo veliko težav in napak, saj ljudje težko sprejemamo novosti. Zdaj, po končanem testnem obdobju, je odziv zelo dober, saj že več kot dva meseca ni nobenih pripomb. Sistem je uporabniku prijazen in zaposleni ga učinkovito uporabljajo,« je povedala Anita Lubec, koordinatorica projekta v podjetju EGP. V avtomatizacijo je vključenih dvanajst strojev in štiri ročna zajemna delovna mesta, ki pokrivajo več kot 20 ročnih delovnih mest in nekaj manjših dodelavnih strojev. Na strojih se podatki osvežujejo nekajkrat na minuto in prikazujejo, za katero delovno mesto gre, kateri delovni nalog se izvaja na posameznem stroju, katera naloga se izvaja (npr. priprava, obratovanje, malica), kdaj je stroj začel obratovati in kdaj je prenehal, hitrost, s katero obratuje, in število izdelkov, ki je bilo v tem času izdelano. @Tiskar poleg aktualnega prikaza trenutnega stanja omogoča tudi arhiviranje in pregled zgodovine Glavni cilj informatizacije in avtomatizacije proizvodnje je zagotoviti čim bolj natančno spremljanje proizvodnje, ki omogoča odkrivanje še neizkoriščenih in skritih notranjih rezerv v proizvodnji. podatkov, ki jih je mogoče primerjati skozi čas in med posameznimi stroji. Poleg programske opreme so pri Abitu pripravili funkcionalno specifikacijo, poskrbeli pa so tudi za izgradnjo industrijskega omrežja po proizvodnji in na delovna mesta namestili vso potrebno strojno opremo. Sistem so v celoti prilagodili že obstoječim proizvodnim procesom in niso v ničemer spreminjali poteka proizvodnje, kar je zlasti pomembno za hitro sprejetje novega sistema med zaposlenimi. Sistem @Tiskar poleg on-line spremljanja poteka proizvodnje, zajema podatkov in poročanja omogoča tudi popravke delovnih nalogov na daljavo, popolno sledljivost in izmenjavo podatkov s poslovnim informacijskim sistemom. Center za trde prevleke, Institut "Jožef Stefan" Ljubljanska 80/1,1230 Domžale, •• http://vwvw.ijs.si/ijs/f3/osnova1.html-l2 V Centru za trde prevleke na Institutu "Jožef Stefan" se že 20 let ukvarjamo z nanašanjem PVD trdih zaščitnih prevlek na rezalna orodja, orodja za hladno in toplo preoblikovanje, ploščice iz karbidne trdine in druga orodja. V Centru imamo dve Balzersovi napravi BAI 730 za nanos prevlek TiN in CrN pri temperaturi 450°C in CemeConovo napravo CC800 za nanos prevlek TiN, TiAIN, CrN, a-C ter prevlek v obliki večplastnih struktur, ki jih lahko nanašamo pri temperaturi 200°C ali 450°C. Največja dimenzija orodij, ki jih lahko prekrijemo, je 400 mm v premeru in 400 mm v višino. Dodatne informacije: Tel.: 01 7244315 Fax: 01 7244316 E-mail: ctp@ijs.si peter.panjan@ijs.si Srebrni trakovi za uporabo v elektroindustriji Zlatarna Celje, d. d., je leta 2004 pristopila k intenzivnemu razvoju tehnologije izdelave različnih vrst kovinskih trakov, ki so namenjeni samo za uporabo v elektroindustriji. Rezultate tega razvoja predstavlja poleg vseh usvojenih znanj in pridobljenih novih izkušenj tudi odločba o podelitvi patenta SI 21916A »Postopek izdelave srebrnih trakov«, podeljena junija letos. Dr. Rebeka Rudolf Bojan Albreht izr. prof. dr. Borut Kosec red. prof. dr. Alojz Križman V okviru industrijskega razvoja so osvojili postopek izdelave srebrnih trakov, ki imajo poleg zahtevanih dimenzij še ustrezno trdoto (več kot 70 HV), specifično električno prevodnost (61 ± 2 Sm/mm2 pri temperaturi 293 K) in natezno trdnost, večjo od 250 N/mm2. Izdelani trakovi so debeli od 0,02 do 0,22 mm in široki od 1,6 do 85 mm. Dimenzijske torelance, ki so zelo pomembna zahteva, pa so naslednje: do debeline 0,09 mm je toleranca +/-0,003 mm, od debeline vključno z 0,10 do 0,19 mm je toleranca +/-0,004 mm, od 0,20 mm naprej pa je toleranca +/-0,005 mm, medtem ko so tolerančne zahteve pri širini od 1 do 8 mm +/-0,04 mm, od 8 do 20 mm +/-0,15 mm, od 20 do 50 mm +/-0,20 mm, pri širini 50 m in več pa +/-0,30 mm. Zahtevana specifična električna prevodnost mora biti v mejah +/-2 Sm/mm2 pri 293 K. Na površini trakov ne sme biti oksidov ali katerih drugih napak. Na trgu je trenutno 75 dimenzijsko različnih srebnih trakov. Izdelani srebrni trakovi morajo biti iz srebra, čistosti 99,97 %, ne smejo biti lomljeni ali kakor koli drugače poškodovani. Trakovi morajo biti ravni, ne smejo biti valoviti, sabljavost pa je lahko le v dovoljenih tolerancah (1 mm/m). Srebrni trakovi z visoko stopnjo čistosti se uporabljajo za nadaljnjo izdelavo talilnih elementov za talilne vložke D0, D, NV, VV od 2 do 1250 A, za električne kontaktne elemente idr., v prihodnosti pa se jim obetajo še druga zanimiva področja aplikacije (npr. kot nosilna podnožja za superprevod-ne trakove). Trakovi, širine 1,6 in 3 mm, se uporabljajo za visokonapetostne talilne vložke (Slika 1), širši trakovi, širine 62 in 85 mm, pa za karakteristične talilne vložke Ultra Quick. Ob tem velja pripomniti, da bodo v prihodnosti imeli pomembno vlogo sistemi alternativnega pridobivanja energije in izkoriščanje energije vetra za pridobivanje električne energije. V obeh omenjenih primerih bo treba za pretvorbo enosmerne napetosti v izmenično (ki se lahko dodaja elektroenergetskim sistemom) uporabiti elektronske pretvornike, ki delujejo po principu močnostnih polpre-vodniških sistemov. Za zaščito močnostnih polprevodnikov se še vedno in se bodo tudi v prihodnje uporabljali talilni vložki različnih oblik - vendar vsi z enakim sistemom delovanja, torej talitev zelo precizno oblikovanega kovinskega traka (npr. srebrnega ali bakrenega), ki mora biti izdelan po posebnih postopkih, predstavljenih v nadaljevanju prispevka. Slika 1: Srebrni trak, izdelan v Zlatarni Celje, d. d. Na podlagi dobljenih rezultatov razvojnega dela je bila postavljena tehnološka shema izdelave za srebrne trakove z naslednjimi primarnimi postopki: taljenje, litje, postopki hladnega preoblikovanja, kot so profilno valjanje, vlečenje, polirno valjanje, toplotna obdelava, obrezovanje. V tehnološki shemi so opisana pravilna zaporedja postopkov, ki omogočajo izdelavo srebrnih trakov iz cilindričnih in ploščatih srebrnih ulitih pre-doblik z značilnimi vmesnimi toplotnimi obdelavami srebrne žice oziroma traka pri izbranih temperaturah. Rezultati raziskav so pokazali, da je čas vmesne toplotne obdelave odvisen od oblike srebrnega obdelovanca. V okviru razvojnega dela smo opravili tudi mikrostrukturne raziskave različno termo-mehansko obdelanih predoblik. Raziskave mikrostruktur posameznih stopenj polizdelkov in končnih srebrnih trakov brez vmesnega rekristalizacijskega žarjenja so pokazale, da imajo le-ti značilno hladno deformirano mikrostrukturo z usmerjenimi in razpotegnjenimi zrni. Pri opazovanju mikrostruktur so bile dobro vidne drsne črte, ki so nastale med hladno deformacijo in ki posledično kažejo ravnine drsenja dis-lokacij. Pri takem načinu izdelave srebrnih trakov je nastopila utrditev trakov, kar se je odražalo na visoki trdoti približno 95 HV in vrednosti specifične električne prevodnosti približno 50 Sm/mm2. Vzrok spremembe lastnosti srebrnih trakov lahko tako pripišemo spremembi mikro-strukture zaradi mehanizma utrjanja, ki je nastopilo pri hladni deformaciji. Ravno nasprotno pa smo opazili v primeru vmesnega žarjenja srebrnih polizdelkov, saj je le-to povzročilo rast zrn, ki so bila različno orientirana in dosegajo velikosti približno 400 p.m. V teh mikrostrukturah so bili dobro opazni tudi žarilni dvojčki, ki so nastali zaradi žarjenja pri visokih temperaturah. Dvojčki mejijo na sosednja zrna večinoma s koherentnimi in na nekaterih delih tudi z nekoherentnimi mejami. Zato je v žarje-nih srebrnih trakovih prišlo do povečanja specifične električne prevodnosti s 50 na 60 Sm/mm2 (posledica zmanjšanja števila točkastih napak), rahlo se je zmanjšala meja tečenja (s 410 na 350 N/mm2) in bistveno trdota (s približno 100 na 45 HV), kar je posledica bistvenega zmanjšanja števila negibljivih dislokacij. Navedena dejstva so potrdila eksperimentalna preizkušanja (mehanski preizkusi, meritve trdot in specifične električne prevodnosti). V zadnjem delu so raziskali še eno od možnih poti izdelave srebrnih trakov, tj. hitro strjevanje. Hitrostrjene trakove smo iz pripravljenih predoblik izdelali na laboratorijski napravi za hitro strjevanje kovinskih trakov (t. i. melt spinnerju) na Naravoslov- notehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. 350-gramske zatehte smo indukcijsko stalili v grafitnem talilnem loncu z notranjim premerom 48 mm in pravokotno izlivno odprtino, dimenzije 3 x 0,8 mm, v varovalni atmosferi argona. S kontroliranim nadtlakom argona 0,2 do 0,3 bara v talilnem loncu smo omogočili stacionaren tok taline skozi izlivno odprtino ter pri obodni hitrosti bobna 23 m/s izdelali neprekinjene hitrostrjene trakove, debeline približno 100 pm ter širine med 2 in 3 mm (Slika 2). Parametre litja pri hitrem strjevanju (velikost izlivne odprtine, nadtlak argona, obodna hitrost bobna) smo izbrali na osnovi rezultatov predhodnih raziskav. prereza je mikrostruktura vseh trakov sestavljena iz drobnih transkristalnih zrn. Zrna, ki so na samem spodnjem robu velika med 0,4 in 1 ^m, dosežejo pri nadaljnji rasti povprečno velikost 1,0 do 2,0 p.m. Zaradi močnega usmerjenega odvoda toplote so namreč zrna pri strjevanju rasla skoraj pravokotno na površino valja. S transmisijskim elektronskim mikroskopom smo ugotovili, da hitrostrjeni trakovi vsebujejo veliko število napak, kot so praznine, dislokacije, velikokotne meje, ki pa vsaka na svoj način vplivajo na končne mehanske in fizikalne lastnosti trakov. Tako je bilo z mehanskim preizkusom ugotovljeno, da so povprečno izmerjene vrednosti za srebrne tanke trakove naslednje: Rm = 155,62 N/mm2, A = 15,22 %, HV 0,05 = 62,3 in specifična električna prevodnost = 54 Sm/mm2. Slika 2: Hitrostrjeni srebrni trakovi Makroskopski pregled zgornje in spodnje proste površine izdelanih hitrostr-jenih srebrnih trakov je pokazal, da sta obe gladki. Le na topološki sliki spodnje kontaktne površine so bile opazne majhne votlinice oziroma plinski žepki, ki so nastali zaradi prisotnosti plinskih mehurčkov v livni peti. Na mikroskopskem posnetku so pri vseh trakovih na spodnji površini (površina je bila pred opazovanjem očiščena v alkoholu) vidna zelo drobna kristalna zrna, velikosti 0,4-1 pm, ki so pri strjevanju kristalizirala na površini hi-trovrtečega se valja. Na zgornji prosti površini pa je mikrostruktura hitrostrjenih trakov drugačna. Mikrostruktura srebrnih trakov je v prečnem prerezu sestavljena iz območja transkristalnih zrn, ki sega do zgornje proste površine, in iz območja globularnih zrn z dendritno obliko (Slika 3). V spodnjem začetnem delu prečnega Slika 3: Mikrostruktura hitrostrjenih srebrnih trakov (prečni prerez) S temi raziskavami smo poskušali ob sicer že uveljavljenih postopkih izdelave kovinskih trakov vpeljati še alternativne poti izdelave, ki bi lahko predstavljale eno od možnosti izdelave in bi lahko privedle celo do spremenjenih lastnosti. Rezultati raziskav pa so pokazali, da zaenkrat tako izdelani trakovi ne ustrezajo zahtevanim standardom. V okviru projekta smo naredili eksperimente s postopki hitrega strjevanja na vrtečem se kolutu. Ker omenjeni postopek in še nekateri drugi predstavljajo novo generacijo tehnoloških sprejemljivih postopkov, kjer naj bi dosegli želeno mikrostrukturo in lastnosti trakov že po tej stopnji izdelave, bodo raziskave kljub prvim neustreznim rezultatom potekale še naprej. Strokovna posvetovanja so namreč kljub temu pripeljala do sklepa, da je smiselno vztrajati pri razvoju teh postopkov, saj bi lahko ob boljšem poznavanju teh procesov izdelali take primarne trakove, ki bi imeli ustrezne lastnosti (sabljavost, primerne dimenzije, električno prevodnost itn.). Na podlagi zelo dobrih rezultatov razvojnega dela bo Zlatarna Celje, d. d., že leta 2007 pristopila k nakupu novega, sodobnega valjarniškega sistema. Predvidena oprema bo omogočala valjanje kovinskih trakov iz srebra in bakra z izhodno širino med 30 in 90 mm ter debelino 2 do 4 mm. Končne dimenzije trakov bodo: širine med 30 in 110 mm ter debeline med 0,05 in 0,30 mm s tolerancami debeline na intervalu +/-0,003 mm. Novi valjarniški sistem bo izdelan z najnovejšo tehnologijo, ki je trenutno dosegljiva na svetovnem trgu (izvor napetosti 400 V, 50 Hz, 3 PH), in bo zato naravnan v smeri čim manjše porabe električne energije in samodejnega izklapljanja v primeru prekinitve. To pa pomeni, da bo Zlatarna Celje, d. d., na podlagi rezultatov razvojnega dela z uvedbo tehnologije izdelave srebrnih in bakrenih trakov povečala lastno proizvodnjo, kar ne nazadnje predstavlja tudi boljše možnosti za njen razvoj. Še več, proizvodnja viso-kokakovostnih in cenovno konkurenčnih srebrnih in bakrenih trakov obetavno nakazuje tudi soliden dobiček pri njihovi prodaji, pa tudi možnost za prodor Zlatarne Celje, d. d., na tuje trge. ■ Dr. Rebeka Rudolf je zaposlena v Zlatarni Celje, d. d., kot vodja raziskovalne skupine Razvojna skupina Zlatarne Celje, d. d., in na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Inštitut za tehnologijo materialov. Bojan Albreht je direktor Zlatarna Celje, d. d. Izr. prof. dr. Borut Kosec je zaposlen na Naravoslovnotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani. Red. prof. dr. Alojz Križman je zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Niko Železniki dobil zlato priznanje za najinovacijo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je podelila že tradicionalna priznanja najboljšim inovatorjem preteklega leta na nacionalni ravni. Podjetje NIKO, d. d., Železniki, je dobilo zlato priznanje za izvedbo projekta Optimizacija oblike vpenjalnega mehanizma za registratole in integracija v industrijo. Projekt se nanaša na redizajn osnovne plošče mehanizma kot ključnega konstrukcijskega elementa. Profesionalno izvedene numerične simulacije na ljubljanski fakulteti za strojništvo, v Laboratoriju za numerično modeliranje in simulacije v mehaniki, so omogočile oblikovanje inventivnih ojačitev na osnovni plošči. Rezultat tega je 25 % manjša poraba vhodnega materiala. Boris Kavčič mag. Miroslav Halilovič Sodobna velikoserijska proizvodnja se meri s številom izdelanih kosov v časovni enoti. Značilen primer take proizvodnje je mehanizem za registratorje, ki ga podjetje NIKO izdela 400.000 kosov dnevno, saj globalna konkurenčnost na trgu zahteva proizvodnjo na visoki tehnološki ravni. Glavni kupci podjetja NIKO so veliki evropski koncerni, ki letno naredijo nekaj milijard evrov prometa in so tržno vodilni proizvajalci pisarniških potrebščin v Evropi. Ker je njihova proizvodnja v celoti avtomatizirana, si zaradi neustrezne kakovosti na račun dobaviteljev ne morejo privoščiti zastojev na montažnih linijah. Zagotavljanje kakovosti, točni dobavni roki, hitri odzivni časi in fleksibilnost so dejavniki, s katerimi je podjetje NIKO do sedaj uspelo konkurirati cenenim azijskim proizvajalcem. Z izpeljavo projekta, za katerega smo bili tudi nagrajeni, pa smo sedaj korak pred konkurenco. Izhodišče za projekt je bila ocena, da bi osnovno ploščo kot ključni sestavni del mehanizma lahko izdelovali iz tanjše vhodne pločevine, vendar pa bi pri tem ojačitve morale biti drugače oblikovane in z mehanskega vidika pravilno porazdeljene. Na drugi strani bi nenadzorovana minimalizacija vgrajenih materialov lahko predstavljala veliko tveganje, saj bi se s tem zmanjšala togost mehanizma, pa tudi funkcijske in kakovostne lastnosti zato ne bi bile več ustrezne. Zlato priznanje za najinovacijo podjetju NIKO Železniki. Avtorji inovacije: Boris Kavčič, Miran Pokorn, Rok Jereb, Marjo Šmid, Ivan Ču-far, Bojan Bertoncelj, mag. Miroslav Halilovič, prof. dr. Boris Štok, dr. Pino Koc in dr. Nikolaj Mole Posodobljeni mehanizem za registratorje Sistematski pristop k izvedbi projekta Dejstvo je, da je osnovna plošča kot sestavni del mehanizma tisti konstrukcijski element, ki pri uporabi mehanizma prenaša vse obremenitve. Torej njen relief oz. gravura še zdaleč ne spada na področje industrijskega oblikovanja, ampak so ključne ojačitve, ki dajejo plošči ustrezno togost, celotnemu mehanizmu kot končnemu izdelku pa ustrezno funkcionalnost in kakovost. Ker vse to predstavlja klasičen mehanski oz. trdnostni izziv, se je podjetje NIKO povezalo s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, in sicer z Laboratorijem za numerično modeliranje in simulacije v mehaniki (LNMS), ki ga vodi prof. dr. Boris Štok. Laboratorij ima bogate izkušnje s simuliranjem tehnoloških procesov, od trdnostnih preračunov v jedrski tehniki, procesa kontinuirnega litja, masivnega preoblikovanja in predvsem do preoblikovanja pločevine, z mehanizmom za registratorje pa se strokovno dotlej še ni srečal. Poleg tega je bil že takratni mehanizem dovolj kakovosten, z vidika porabe materiala že tako eden najracionalnejših na trgu, saj osnovnih plošč za tak tip mehanizma noben svetovni proizvajalec ni izdeloval iz pločevine, tanjše od 0,8 mm. Člani laboratorija, mag. Miroslav Halilovič, dr. Pino Koc in dr. Nikolaj Mole, so bili tako pred težko nalogo, saj je bilo zaradi omejitev zelo malo manevrskega prostora za konstruiranje izrazitih ojačitev. Za izhodišče je bila strategija reševanja problema zasnovana v treh stopnjah. Na prvi stopnji je bila izvedena analiza obstoječega stanja tehnološkega postopka izdelave mehanizma in njegove uporabe, z namenom dobiti numerični model z enako odzivnostjo, kot je realno stanje. Na osnovi prve je na drugi stopnji sledil razvoj iska- nja optimalne gravure na osnovni plošči. Iz izhodiščnega modela so se iterativno iskale nove oblike in porazdelitve ojačitev po osnovni plošči, odziv vsake različice pa je bil tudi numerično preizkušen. Zunanjih gabaritov zaradi predpisanih standardov ni bilo mogoče spreminjati. Inventivne zamisli pri konstruiranju so nas pripeljale do rešitve ciljne funkcije, saj je bil nume-rični odziv nove oblike gravure izdelan iz pločevine 0,6 mm boljši kot pri tedanji obliki, kjer je bila osnovna plošča izdelana iz pločevine, debele 0,8 mm. Na tretji stopnji je bilo treba to znanje prenesti še v prakso, in sicer izdelati nova progresivna orodja za preoblikovanje pločevine ter prirediti avtomatizirane montažne linije za novo obliko osnovne plošče. Prva stopnja: posnetek stanja Pri numeričnih simulacijah mora vedno obstajati dvom o tem, ali so rezultati simulacije verodostojen pokazatelj dejanskega stanja in dogajanja v materialu. Pravilnost rezultatov smo tako preverjali z meritvami na takratnem izdelku. Celotna simulacija je vključevala naslednje stopnje: • Priprava geometrije za numerični model, temelječ na metodi končnih elementov • Identifikacija snovnih lastnosti materiala • Simulacija večstopenjskega vleka osnovne plošče, krivljenja in sprostitev • Obrez plošče iz pločevinastega traka in sprostitev notranjih napetosti • Primerjava rezultatov simulacije globokega vleka in krivljenja z dejanskim stanjem • Sestava in zapiranje mehanizma - nadgradnja numeričnega modela • Primerjava rezultatov iz numeričnega modela z dejanskim stanjem Rezultati iz numeričnega modela so bili preverjeni z meritvami pomikov na 14 merilnih točkah na mehanizmu. Meritve so bile izvedene s koordinatnim merilnim strojem na tedanjem izdelku. Izkazalo se je, da je bilo največje odstopanje med simulacijo in meritvami 0,056 mm. To kaže na zelo dober numerični model, saj je odziv le-tega skoraj enak dejanskemu stanju. Druga stopnja: razvoj nove gravure Verodostojen numerični model je bil tako odlično izhodišče za naslednjo stopnjo - razvoj novih ojačitev in pravilna porazdelitev po osnovni plošči. Ko smo naredili prve spremembe na plošči, je kmalu postalo jasno, da je mehanski odziv mehanizma kot celote zelo kompleksen in da neka sprememba na plošči, ki izboljša eno last- Numerična simulacija sestavljenega mehanizma nost mehanizma, lahko bistveno poslabša drugo. Kot primer za to lahko navedemo, da dodaten utor za ojačitev, zaradi katere se eden od robov potem manj zvije, lahko bistveno zmanjša kontaktno silo v spoju ali pa poveča ukrivljenost drugega roba, kar pomeni, da je tak mehanizem neustrezen. Zato smo morali narediti kar 25 iterativnih preračunov različnih oblik in njihovih porazdelitev po osnovni plošči, pri čemer smo iskali tiste lastnosti gravure, ki imajo čim manj slabih učinkov ali pa se le-ti v medsebojni kombinaciji uspešno izničijo. Ob tem ni odveč dodati, da je bilo pri iskanju teh novih karakteristik zelo pomembno zgledno sodelovanje med Nikom in LNMS, saj so morale biti vse uvedene karakteristike poleg njihove skozi simulacijo izkazane koristnosti kajpak tudi take, ki bi se dale tehnološko izdelati. Na koncu je nastala inventivna oblika plošče, ki je v letu 2005 v veliko serijski proizvodnji v celoti nadomestila prejšnjo. Tretja stopnja: integracija v industrijo Podjetje NIKO ne bi imelo nobenih koristi, če vsega tega, kar je bilo izračunano na fakulteti, ne bi uspeli prenesti v serijsko proizvodnjo. Da bi posodobljeni izdelek čim hitreje uvedli na trg, je vzporedno z razvojem nove gravure potekala tudi konstrukcija novih orodij. Čeprav je bila prejšnja progresivna tehnologija izdelave osnovnih plošč že zelo dobro razvita, je bilo treba zaradi povsem spremenjene oblike osnovne plošče razviti tudi povsem nov koncept progresivnega preoblikovanja in krivljenja. Inovativnost na vseh področjih, odlična projektna skupina, veliko lastnega znanja in dolgoletna tradicija s področja orodjarstva so dejavniki, ki so pripomogli k temu, da nam je uspelo razviti to novo progresivno tehnologijo, ki obratuje z večjo produktivnostjo kot prejšnja. Gre za progresivno orodje, v katerem se izvajajo operacije globokega vleka, krivljenja, kali-briranja in rezanja pločevine. Pomembno je, da so montažne linije za izdelavo mehanizma ostale enake, kar je bila zahteva že na začetku. Odličen lasten servis je pripomogel k temu, da je prehod na Numerična simulacija globokega vleka in krivljenja pločevine Meroslovje samostojna znanost Meroslovje v Sloveniji se bo še naprej razvijalo kot samostojna znanstvena disciplina, ki bo sledila evropskim in globalnim smernicam in bo podpora razvoju drugih področij znanosti in tehnologije, je ob svetovnem dnevu meroslovja, v Celju poudaril predsednik Strokovnega meroslovnega sveta Janko Drnovšek. Po njegovih besedah je cilj slovenskega meroslovja zadržati trenutne tendence razvoja v Sloveniji in položaj v Evropi. Po mnenju Drnovška je treba za nadaljevanje in nadgradnjo distribui-ranega meroslovnega sistema nacionalnih etanolov v Sloveniji nujno okrepiti koordinacijo med posameznimi institucijami tega sistema. Tako bi zagotovili bolj uravnoteženo in izrazitejše razvoj no-razisko- valno delo, še bolj bi se približali konceptu delovanja posameznih institucij ter izboljšali sodelovanje z drugimi elementi tehnične infrastrukture. Direktor MIRS-a Ivan Skubic pa je dejal, da je cilj urada doseči večjo kakovost zakonodaje v Sloveniji na področju merjenj ter izboljšati strokovnost in učinkovitost dela meroslovnega nadzora. Zavzel se je tudi za večjo meroslovno ozaveščenost malih in srednjih podjetij ter izboljšanje informacijskega sistema MIRS. MIRS je ob tej priložnosti v Celju odprl prenovljene prostore. Vrednost naložbe, ki je znašala 24 milijonov tolarjev, bo pripomogla k izboljšanju delovnih pogojev urada, ko gre za izvajanje zakona o izdelkih iz plemenitih kovin. novo obliko osnovne plošče s tanjšo debelino pločevine na montažnih linijah potekal brez večjih zapletov. Patentna zaščita Ker na trgu že obstaja kopija (kitajskih konkurentov) naše stare oblike osnovne plošče mehanizma (tako dobra kopija, da jih povprečen kupec ne loči), smo med projektom ves čas imeli v mislih tudi patentno zaščito. Oblike ojačitev in njihova porazdelitev po osnovni plošči so se izkazale za inventivne, za kar smo lahko zahtevali patentno varstvo. Tako imamo objavo evropskega patenta (EP 1 606 122 A1), v naslednjih mesecih pa pričakujemo tudi pravnoformalno podelitev. Lani se je na trgu s strani češkega konkurenta že pojavila kopija naših inventivnih ojačitev in razporeditev po osnovni plošči. Z uveljavljanjem pravic iz patentnega varstva smo konkurentu preprečili kopiranje in si tako pri kupcih pridobili ugled strateškega pomena. Rezultati inovacije Navajamo nekaj kazalnikov kot rezultate izvedenega projekta: - Vhodna surovina - pločevina za izdelavo osnovne plošče se je stanjšala za 25 %, z 0,8 na 0,6 mm, kar pri proizvedeni količini 86 milijonov kosov v letu 2005 znaša 595 ton prihranka. - Prihranek, izražen v denarju, znaša 535.000 EUR v letu 2005. Ob povečanem obsegu proizvodnje v letošnjem letu za 30 % so prihranki temu sorazmerni. - Tanjša debelina vhodne pločevine vpliva tudi na manjše transportne stroške. Ker pločevinasti koluti na kamionu ne zavzemajo veliko prostora, se sedaj za novo obliko osnovne plošče z enim prevozom pripelje za 25 % več pločevine kot prej. V letu 2005 smo Primerjava stare (levo) in nove (desno) oblike osnovne plošče: iz enake teže vhodnega materiala se namesto treh sedaj izdelajo štiri osnovne plošče. tako prihranili 25 kamionskih prevozov. - Rezultati projekta vplivajo tudi na nižje stroške transporta končnih izdelkov. Masa izdelka je povprečno 13 % nižja, kar pomeni, da lahko kamion obremenimo s 13 % več mehanizmov, ali povedano drugače, pred spremembo smo naložili na kamion povprečno 162.000 mehanizmov, sedaj pa približno 183.000 kosov. V letu 2005 je to pomenilo 60 tovornjakov manj in temu primerno manjše obremenjevanje okolja. - Ker izdelke prodajamo le znanim kupcem (proizvajalcem registratorjev), smo pri njih z novo obliko postali bolj prepoznavni. S patentnim varstvom smo se zaščitili pred konkurenco in si tako pripravili teren, da si lahko povečujemo tržni delež. V letu 2004 je le-ta znašal 21 %, v letu 2005 smo ga že povišali na 23 %, leta 2006 pa načrtujemo 28-od-stotni tržni delež v Evropi. - Realizacija projekta je pripomogla tudi k pridobitvi evropske antidampinške zaščite za mehanizme, proizvedene na Kitajskem, katere pobudniki smo bili kot največji evropski proizvajalec mehanizmov za registratorje. Z dejstvom, da je bila naša stara oblika enostavno kopirana s strani kitajskih proizvajalcev, je opisani izum antidampinško komisijo pomagal prepričati, da smo si to pravico tudi pravno pridobili. Sklep Po mnenju ocenjevalne komisije na GZS ima projekt vse elemente idealnega razvoja: povezovanje industrije z institucijo znanja v obdobju razvoja, inventivne rešitve, patentna zaščita, prenos znanja v industrijo, trženje in ne nazadnje tudi že uveljavljanje patentne zaščite. Realiziran projekt predstavlja vzorčen prikaz moči in prednosti snovanja izdelkov preko profesionalno izdelanih računalniških simulacij v primerjavi s klasičnim intuitivnim konstruiranjem. Po besedah Mihe Vrhunca, predsednika ocenjevalne komisije na GZS, ni nujno, da se inovacija nanaša na »high-tech« proizvode, bistveno je, da prinaša denar. Realizirani projekt tako predstavlja vzorčen primer izkoriščanja sinergijskih učinkov med industrijo in institucijo znanja. Podeljeno priznanje za avtorje inovacije pomeni ogromno: na eni strani gre za moralno zadoščenje in priznanje odličnega preteklega dela, na drugi strani pa je to velika motivacija za nadaljnje delo na razvojno-razisko-valnih projektih. ■ Boris Kavčič je zaposlen v podjetju NIKO d.d., Železniki. Mag. Miroslav Halilovič je zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo v Laboratoriju za numerično modeliranje in simulacijo v mehaniki. Avtorji izuma na podelitvi priznanja (z leve proti desni): prof. dr. Boris Štok, Miran Pokorn, Rok Jereb, mag. Miroslav Halilovič, Ivan Čufar, Marjo Šmid in Boris Kavčič. Manjkajo: Bojan Bertoncelj, dr. Niko Mole in dr. Pino Koc. Partner za CNC-obdelavo in robotizacijo zastopa in prodaja: HYUNDAI AVTO TRADE d.o.o. Brnčičeva 45, 1231 Ljubljana - Črnuče Tel.: (01)530 77 20 Faks: (01) 530 77 22 ROMI "E line" Družina CNC-stružnih centrov ROMI "E line": - Modularna izvedba, tipi izvedb: - od: 1 vreteno, 1 revolver - do: 2 vreteni, 2 revolverja, Y-os, rotacijska orodja - Krmilnik: FANUC - Standardna oprema za fleksibilno delo, MANUAL GUIDE i, Fanuc ROMI "M line" Družina "TEACH IN" stružnic ROMI "M line": - Modeli od M 420 do M 1300 - Krmilniki: SIEMENS, FANUC - Standardna oprema za fleksibilno delo, Manual Turn, Siemens, MANUAL GUIDE, Fanuc ROMI "D line' Družina CNC-vertikalnih obdelovalnih centrov ROMI: - Velikosti do: X 1250 mm, Y 610 mm - Krmilniki: SIEMENS, FANUC - Standardna oprema za fleksibilno delo, SHOPMILL, Siemens, MANUAL GUIDE i, Fanuc CNC-stružni centri "HYUNDAI-KIA Družina CNC-stružnih centrov HYUNDAI-KIA: - Serije: SKT100/200, SKT15, SKT21, SKT28... - Krmilnik: FANUC - Oprema za fleksibilno delo: Manual Guide i, Fanuc Obdelovalni center za kompleksno obdelavo HYUNDAI-KIA SKT2500MT Vertikalni in horizontalni obdelovalni centri "HYUNDAI-KIA" Družina vertikalnih obdelovalnih centrov HYUNDAI-KIA: - Velikosti do: X 2450 mm, Y 900 mm Družina horizontalnih obdelovalnih centrov HYUNDAI-KIA: - Dvo-ali večpaletna izvedba - Velikosti mize: 400x400, 500x500, 630x630 mm - Krmilnik: Fanuc CLEANMIST sistem filtracije zraka: - Oljne megle delovnega prostora stroja. CUEANffl5 Litostroj Ulitki na Kitajsko poslal izredni tovor Družba Litostroj Ulitki, v kateri so se zadnjega pol leta ukvarjali s proizvodnjo velike turbine za kitajsko vodilno podjetje za izdelavo energetske opreme Dong Fang, je na brniškem letališču na drugo največje transportno letalo na svetu Antonov 124 natovorilo del turbine - 70 ton težek pesto gonilnika Francis. Zadnji del turbine je največji ulitek, izdelan v Sloveniji, poganjal pa bo 375-MVA generator Manwan hidroelektrarne na reki Lancang. Po besedah vodje kakovosti v Litostroju Marka Tandlerja je bil celoten projekt izdelave turbine vreden približno tri milijone ameriških dolarjev, medtem ko je samo pesto gonilnika s premerom 5,47 metra stal milijon dolarjev. Posel je za družbo izjemen uspeh, saj potrjuje dejstvo, da gre za eno največjih podjetij med slovenskimi neto izvozniki na Kitajsko, ki se dokazuje v niši tehnološko najzahtevnejših izdelkov, za katere so usposobljena le podjetja v industrijsko najbolj razvitih državah. Turbina Francis je sestavljena iz treh delov. 30-tonski venec gonilnika in lopatice Francis s skupno težo 75 ton so že pri naročniku na Kitajskem, kamor so jih iz družbe Litostroj Ulitki poslali po morju iz luke Koper do pristanišča v Šanghaju. Za transport pesto gonilnika Francis se je kupec odločil za letalo, saj bo z letalskim prevozom skrajšal rok sestave turbine iz treh delov za približno dva meseca, kar pomeni približno 500.000 megavatnih ur prihranka energije oziroma vsaj 12 milijonov evrov prihodka od prodaje. Težo 70 ton lahko prepelje le Antonov 124, ki je drugo največje transportno letalo na svetu in lahko vzdrži do sto ton, zato so za prevoz najeli omenjeno letalo, ki je priletelo iz Ukrajine. To je največje transportno letalo, ki je kadar koli pristalo na brniškem letališču, vendar pa na Brniku ni pristalo prvič, saj ga včasih uporabljajo tudi za redne tovore. ■ Z naložbo Noži Ravne načrtujejo nadaljnjo rast Ravensko podjetje Noži je odprlo nove poslovne prostore in zagnalo novo vakuumsko peč v skupni vrednosti 511 milijonov tolarjev. Peč je direktor Nožev Darko Ravlan na novinarski konferenci označil kot strateško, saj računajo, da bodo nove zmogljivosti pripomogle k nadaljnji rasti podjetja. Naložba v vakuumsko peč je znašala 266 milijonov tolarjev in je rezultat lastnega znanja, ima pa tudi nekatere edinstvene tehnološke rešitve. Noži Ravne, ki spadajo v skupino SIJ, izdelujejo industrijske nože za kovino, les, plastiko in papir. V svoji panogi spada podjetje, ki zaposluje 198 ljudi, med pet največjih podjetij na svetu in ima približno triodstotni tržni delež na svetovnem trgu industrijskih nožev. Podjetje izdelke izvaža v več kot 50 držav sveta, v države EU, vključno s Slovenijo, pa prodajo dobri dve tretjini proizvodnje. Podjetje je v zadnjih letih doseglo od 10- do 15-odstotno letno rast. Lansko poslovno leto so izdelali 1500 ton gotovih izdelkov in ustvarili za 12,5 milijona evrov prihodkov. Letošnji načrt predvideva 14,1 milijona evrov prihodkov, v prihodnjih petih letih pa naj bi se prihodki zvišali na 21 milijonov evrov. Noži v prihodnosti načrtujejo nadaljnjo krepitev proizvodnje na Ravnah, ki bo do- bavljala nože evropskim podjetjem, hkrati pa zaradi potreb in načrtov po širitvi trga načrtujejo prevzeme tujih sorodnih podjetij. Ravensko podjetje, ki ima trenutno edino tuje predstavništvo v Bolgariji, v drugih tujih državah pa pooblaščene prodajalce, se ozira po sorodnih podjetjih predvsem na južnoameriških trgih, rasli pa bi radi tudi na trgih Daljnega vzhoda, sta povedala direktor Nožev Ravlan in direktor komerciale Janko Miklavc. Da širitev družbe zahteva večje osvajanje trgov, je na slovesnosti ob zagonu nove peči menil tudi predsednik uprave SIJ Šimonka. »Do danes ste kupovali predvsem prazne hale, veliko strojev in naprav, v prihodnje pa bo treba kupovati hale, vendar polne, z ljudmi, s programom in trgom,« je poudaril Šimonka, ki verjame v uspešno prihodnost slovenskega jeklarstva. Volvo uspešno v drugem četrtletju Švedski proizvajalec vozil Volvo je uspešno končal drugo trimesečje leta. Zabeležil je rekordnih 8,96 milijarde dolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal za 19 odstotkov na 640 milijonov dolarjev. Sicer pa naj bi Volvo v zadnjem četrtletju letos predstavil svoje avtomobile tudi v Indiji. Nova podružnica avtomobilskega koncerna, Volvo Car India, bo imela sedež v Delhiju. Na indijskem trgu bo Volvo sprva predstavil modela volvo S80 in volvo XC90, nato pa še druge modele. Volvo bo med letoma 2006 in 2009 predstavil tri povsem nove modele, volvo C70, volvo S80 in volvo C30, po letu 2009 pa nameravajo v Volvu predstaviti še več novih modelov. Švedska družba Volvo Cars, ki je od leta 1999 del družbe Ford Motor, letno proda približno 450.000 avtomobilov. Družba s približno 27.000 zaposlenimi deluje na več kot 100 trgih po svetu. Tehnike in tehnologije varjenja ter spajanja za popravila in dodelavo Ko govorimo o globalizaciji v ekonomskem smislu, se premalokrat zavedamo, da smo v Sloveniji poleg tradicionalnih, klasičnih industrijskih vej zelo izpostavljeni tudi strojniki in celotna strojna industrija. Kako se z globalizacijo soočiti, je vprašanje, na katerega moramo prav vsi najti odgovor. Na splošno lahko zapišemo, da se globalizaciji najlaže upremo, če jo sprejmemo in se na njena pravila navadimo oziroma prilagodimo ter soočimo s svetovno konkurenco. To zahteva kar nekaj naporov, boljšo izrabo časa in materialov, povečanje produktivnosti ter zniževanje stroškov na vseh ravneh. V okviru prilagajanja svetovnim usmeritvam, konkurenci in globalizaciji pa najpomembnejšo vlogo igrajo stroški in njihovo zniževanje. Na strojniškem področju in v vseh branžah industrije, v kateri se uporabljajo postrojenja, stroji, orodja in drugi strojni elementi, je prav vzdrževanje zelo pomembno področje zmanjševanja stroškov. V okviru vzdrževanja pa so metalizacija rabljenih in novih elementov, reparaturno varjenje in navarjanje razpokanih, obrabljenih ali kako drugače poškodovanih strojnih delov eno pomembnejših opravil. To še posebno velja danes, ko imamo izjemno veliko materialov za varjenje in veliko varilnih postopkov za sanacijo poškodovanih delov. Celo več, danes lahko z me-talizacijo ali navarjanjem novih izdelkov z uporabo ustreznih dodajnih materialov in s poznejšo toplotno obdelavo izboljšamo mehanske, trdnostne, toplotne, obrabne in še katere druge lastnosti površin in jim s tem podaljšamo življenjsko dobo. Na razpokanih ali obrabljenih delih lahko z žleb-ljenjem s plamenom, z oblokom, s plazmo ali z laserjem odstranimo razpoke in jih nato z varjenjem saniramo in ponovno usposobimo za delo. V zadnjem obdobju je bil na področju metalizacije, navarjanja in drugih postopkov največji napredek pri razvoju novih materialov in novih postopkov. Novi keramični materiali, nove umetne snovi in nove kovinske zlitine nudijo široko paleto možnosti izdelave površin z želenimi lastnostmi. Metalizacijo z navarjanjem in drugimi postopki danes uporabljamo v skoraj vseh vejah industrije. Zelo je prisotna v gradbeništvu, kjer navarjamo funkcionalne površine zob pri bagrih, najbolj obremenjene površine črpalk za tekoči beton in druge obremenjene površine koles, zobnikov in podobno. V avtomobilski industriji in industriji vozil metalizacijo uporabljamo za obnovo obrabljenih gredi in ventilov ter glav motorjev z notranjim zgorevanjem. V lesni industriji lahko z metalizacijo izboljšamo obstojnost vseh vrst rezilnih nožev in žag. V energetiki izdelujemo tlačne posode iz platiranih pločevin, notranjost uparjalnikov in izmenjevalnikov toplote navarjamo pod praškom s tračno elektrodo iz nerjavnega jekla, lopatice turbin obnavljamo z navarjanjem, ležaje turbinskih gredi nabrizgavamo plamensko z ležajnimi kovinami in podobno. Keramične materiale zaradi visokega tališča na kovino nanašamo predvsem s plazmo. V svetu pa še vedno nastajajo novi materiali, novi postopki in nove potrebe po obnavljanju površin z nanosom novega materiala. ■ rD co Prof. Dr. Janez Tušek Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani CO O "O Tehnike metalizacije in spajanja Metalizacija za obnovo površin in izboljšanje mehanskih lastnosti Metalizacija je proces spajanja materialov, kar pomeni nanos kovinskega materiala na strojni element za izboljšanje mehanskih, korozijskih, lepotnih ter drugih lastnosti in/ali za obnovo obrabljenih površin na poljubnih strojnih elementih. Poleg kovinskih materialov lahko pri metali-zaciji uporabimo keramiko in nekatere druge umetne snovi, ki jih moramo vedno s toplotno energijo raztaliti ali pa samo ogreti in s čim višjo kinetično energijo transportirati na površino obdelovanca. Danes poznamo različne postopke metalizacije. Razlikujemo jih po vrsti in obliki dodajnega materiala, po viru energije, ki jo uporabljamo, po stopnji avtomatizacije, znani pa so še nekateri drugi kriteriji. K postopkom metalizacije štejemo navarjanje, nabrizgavanje in naparjanje. Vsak od njih pa ima še kar nekaj različnih izvedb, ki so med seboj večinoma sorodne in se ene bolj, druge manj uporabljajo tudi v praksi. Plamensko nabrizgavanje Pri plamenskem nabrizgavanju uporabimo plamen kot vir energije za taljenje in transport tekoče kovine na obdelovanec. Plamen dobimo z gorenjem gorljivega plina in kisika. Postopek je shematsko prikazan na Sliki 1. V mešalno šobo gorilnika dotekata gorljivi plin, ki je običajno acetilen, in kisik. Ko se razmešata, je mešanica dovedena v izstopno šobo, kjer se vžge in gori kot plamen. V plamen pa je doveden tudi kovinski prah, ki ga rabimo za nabrizgavanje. V plamenu se prah raztali, je pospešen, da dobi ustrezno kinetično energijo, ki jo nato odda na površino varjenca. Postopek danes uporabljamo predvsem za taljenje barvnih kovin. Večinoma pa nam služi za nanos ležajnih zlitin za drsne ležaje večjih gredi pri vodnih turbinah in pri drugih večjih postrojenjih. Lahko ga uporabljamo tudi za nanos korozijsko obstojnih materialov ali materialov za dekoracijo. V praksi so poleg opisane naprave znane tudi izvedbe plamenskega nabrizgavanja s kovinsko žico. V plamen se lahko dovaja ena ali celo dve žici hkrati. Maksimalna temperatura taline oziroma plamena je več kot 3000 °C, hitrost delcev je od 50 do 200 m/s, v eni uri pa lahko pre-talimo do 8 kg dodajnega materiala. Obločno nabrizgavanje Obločno nabrizgavanje uporabljamo za kovinske materiale različnih vrst. Dodaj-ni material mora biti izdelan v obliki žice. Uporabiti moramo dve žici, kot je prikazano na Sliki 2, ker med njima gori oblok. Če je tok izmenični, se obe žici odtaljujeta enako hitro. Če pa uporabimo enosmerni tok, je odtaljevanje žice, ki je priključena na negativni pol, hitrejše od tiste, ki je priključena na pozitivni pol vira toka. Talina, ki nastane v obloku iz obeh žic, je nato s plinom pod pritiskom pospešena proti po- slika 1: Plamensko nabrizgavanje: 1 - dovod gorljivega plina, 2 - dovod kisika, 3 - mešalna šoba, 4 - dovod praha kot dodajnega materiala, 5 - zaščitna stena, 6 - plamen s tekočo kovino, 7 - nabrizgana plast, 8 - obdelovanec, 9 - izstopna šoba, 10 - optimalna razdalja gorilnika od obdelovanca, 11 - mešalna komora plina in kovinskega praha Slika 2: Obločno nabrizgavanje z dvema žicama: 1 - prva žica, 2 - druga žica, 3, 4 - priključka električnih stikov za vir toka, 5 - varilni oblok, 6 - nabrizgana plast, 7 - dovod plina (zrak, dušik, argon) pod tlakom za prenos taline od obloka na varjenec vršini varjenca, ki ga navarjamo. Lahko uporabimo zrak ali dušik ali pa argon. Vrsto plina izbiramo glede na vrsto materiala, ki ga talimo. Hitrost taline mora biti visoka, da med prehodom od obloka do varjenca ne oksidira, da se na površini varjenca »razleze« in da dobimo čim bolj gladko površino, brez por, lunkerjev in drugih napak. Vrsto dodajnega materiala oziroma žice izbiramo glede na vrsto osnovnega materiala in predvsem glede na namen uporabe. Žici sta lahko enake ali različne kemične sestave, lahko sta enakega premera, v nekaterih primerih pa tudi različnega. Lahko nabrizgavamo z masivnimi ali strženskimi žicami. Postopek večinoma uporabljamo za nanos različnih vrst jekel. Nabrizgana plast ima lahko zelo različne lastnosti osnovnega materiala. Najpogosteje z njo izboljšamo mehanske, trdnostne, termične, obrabne, korozijske ali le vizualne lastnosti obdelo-vanca. Postopek lahko uporabimo za nabrizgavanje novih izdelkov ali pa le za sanacijo obrabljenih površin različnih strojnih elementov. Temperatura v obloku je do 10.000 °C, kar pomeni, da ima material, ki ga talimo, približno 4.000 °C. Hitrost delcev od obloka proti površini obdelovanca je približno 150 m/s. V eni uri s tem postopkom lahko pre-talimo do 20 kg dodajnega materiala. Nabrizgavanje s plazmo z neprenesenim oblokom Plazma je ionizirana električnoprevodna snov, za katero sta značilni visoka temperatura in visoka hitrost pretoka. Obe te lastnosti dobro izkoriščamo v varilni tehniki. Plazmo za varjenje, navarjanje in nabrizgavanje dobimo iz klasičnega varilnega obloka, če ga na kateri koli način stisnemo in če uporabimo ustrezen plin. Idealen plazemski plin bi bil tisti, ki ima čim večjo atomsko maso, čim višjo toplotno prevodnost in čim nižjo ionizacijsko energijo. Take zahteve pa najlažje dosežemo z mešanico več plinov. Najpogosteje za plazemski plin uporabljamo mešanico plinov argona in vodika. Lahko pa uporabimo tudi druge pline, kot so helij, dušik, zrak, kisik in še nekatere druge. Nabrizgavanje s plazmo z neprenesenim oblokom se je uveljavilo predvsem za nanose keramičnih in drugih visokotaljivih materialov. Na Sliki 3 je shematsko prikazana naprava za nabrizgavanje materiala na površino obdelovanca s plazmo z neprenesenim oblokom. Lahko vidimo, da plazemski oblok gori prosto in da obdelovanec ni vključen v električni tokokrog. To pomeni, da ni nujno, da je obdelovanec električno prevoden. Temperatura plazemskega obloka znaša do 25.000 °C, hitrost masnih delcev pri nabriz-gavanju je do 450 m/s in v eni uri pretalimo do 10 kg dodajnega materiala. Visokohitrostno plamensko nabrizgavanje Modificiran postopek klasičnega plamen-skega nabrizgavanja je prikazan na Sliki 4. Pri tem postopku izkoriščamo več fizikalnih termodinamskih principov, ki omogočijo visoko temperaturo, tlak in zato visoko hitrost raztaljenim delcem, ki jih nanašamo na obdelovanec. V posebno komoro dovajamo gorljivi plin in kisik, ki v komori zgorevata, ustvarita temperaturo več kot 3000 °C in tlak več kot 10 barov. Izhod iz komore je posebej oblikovan s šobo, ki omogoča visoko hitrost zgorelih plinov. Pri izstopu plamena se v drugi del komore dovaja kovinski prah, ki se tali in je močno pospešen. Raztaljeni kovinski delci pri izstopu iz gorilnika skupaj s plinom dosegajo hitrosti več kot 2000 m/s, kar je skoraj sedemkratna hitrost zvoka. Ti delci imajo visoko temperaturo, visoko hitrost in zato tudi visoko toplotno ter kinetično energijo. To energijo delci oddajo na površino obdelovanca, kar prispeva k dobri spojitvi med osnovnim in dodajnim materialom ter h gladki površini nabrizgane plasti. Slika 4: Visokohitrostno plamensko nabrizga-vanje: 1 - dovod gorljivega plina, 2 - dovod iskre, 3 - dovod kisika, 4, 6 - hladilna voda, 5, 8 - dovod kovinskega praha, 7 - visokotlačna in visokotemperaturna komora, 9 - smer gibanja plamena s plini in raztaljenimi delci Pri tem postopku je temperatura plamena podobna kot pri klasičnem plamenskem nabrizgavanju, hitrost masnih raztaljenih delcev je mnogo višja in znaša do 550 m/s, v eni uri pa povprečno pretalimo do 10 kg dodajnega materiala. Navarjanje (nabrizgavanje) s plazmo s prenesenim oblokom Omenili smo plazmo z neprenesenim ob-lokom. Prikažimo pa postopek metalizacije s prenesenim oblokom. To napravo lahko uporabimo za zvarjanje, navarjanje, na- Slika 3: Nabrizgavanje s plazmo z neprenesenim oblokom: 1, 2 - dovod plazemski - hladilna voda, 4 - volframova elektroda (katoda), 6 - priključek na vir toka (an> vod praha za nabrizgavanje brizgavanje in toplotno rezanje. V praksi jo večinoma uporabljamo za navarjanje in toplotno rezanje. O plazemskem navarjanju govorimo, če dodajni material prosto leži na varjencu ali pa na površino varjenca pada prosto zaradi gravitacije brez zunanje dodatne sile ali energije. Če pa uporabimo zunanjo silo, s katero tekoč ali strjen material transportiramo na površino obdelovanca, govorimo o nabrizgavanju. Podobno velja tudi za druge načine in postopke spajanja materialov. Kaj je plazma, smo opisali zgoraj. Ko govorimo o prenesenem obloku, pomeni, da plazemski oblok gori med varilno šobo in varjencem, kar je prikazano na Sliki 5. V tem primeru je obdelovanec vključen v električni tokokrog, zato mora biti električno prevoden. Ta postopek večinoma uporabljamo za navarjanje in manj za na-brizgavanje. Zaradi visoke temperature, ki jo ima plazma, je postopek zelo primeren za navarjanje keramičnih materialov. Dodajni material v večini primerov na mesto taljenja dovajamo v obliki praha, kar lahko vidimo tudi na Sliki 5. Možno pa je uporabiti dodajni material tudi v obliki žice ali dveh žic hkrati ali pa celo v obliki traka. Slika 6: Lasersko navarjanje s kovinskim prahom: 1 - dovod kovinskega praha, 2 - dovod zaščitnega plina, 3 - mesto navarjanja, 4 - laserski žarek dodajni material različne vrste kovin in keramike v obliki praha (Slika 6). Prah, ki ga želimo raztaljenega nanesti na površino obdelovanca, lahko dovajamo v laserski žarek, v katerem se raztali in tekoč pada na površino. Druga možnost pa je, da ga na-sipamo na mesto navarjanja pred laserski žarek in ga nato s toploto žarka pretalimo. Druga smer razvoja laserskega navarjanja pa je posvečena ročnemu navarjanju s tan- Slika 5: Navarjanje s plazmo s prenesenim oblokom: 1 - dovod plazemskega plina, dovod kovinskega ali keramičnega praha s plinom, 3 - dovod zaščitnega plina, 4 - pilotni oblok, 5 - preneseni plazemski oblok Lasersko navarjanje (nabrizgavanje) Laserski vir toplote se v tehnikah in tehnologijah spajanja materialov in metalizacije uporablja vedno pogosteje. To je vir toplote z največjo gostoto energije. Ta je tako visoka (1010 W/m2), da lahko z laserskim žarkom v trenutku raztalimo vsak kovinski in tudi nekovinski material. Na Sliki 6 je shematsko prikazano avtomatsko lasersko navarjanje z dodajnim materialom v obliki praha. Lasersko navarjanje in nabrizgavanje se v zadnjem obdobju razvijata v več smereh, značilni pa sta dve. Prvo opisujemo v tem članku. Pri tej napravi najpogosteje za laserski vir uporabljamo laser CO2 in kot ko žico. Pri tej izvedbi laserskega navarjanja uporabljamo predvsem laser Nd:YAG, redkeje tudi diodni laser. Najpogosteje ta postopek uporabljamo za reparaturno na-varjanje orodij za različne namene. Po številu naprav, ki delujejo danes po svetu, je ta druga izvedba mnogo bolj uporabna in množična, kot tista, ki je prikazana na Sliki 1. Nabrizgavanje v hladnem To je relativno nov postopek, ki pa se v praksi že uporablja. O nabrizgavanju v hladnem govorimo, kadar temperatura do-dajnega materiala, ki ga nabrizgavamo, ne preseže 500 °C. Njegova prednost je predvsem v zelo majhnem vplivu toplote na osnovni ma- terial. Delci materiala, ki ga navarjamo, imajo nizko temperaturo in visoko hitrost, kar pomeni, da imajo visoko kinetično energijo. Kovinski prah, ki ga uporabljano za hladno nabrizgavanje, je iz šobe na obdelovanec transportiran z vročim plinom, ki je pod visokim tlakom, kar pomeni, da ima visoko hitrost. Najpogosteje je to nevtralen plin. Delci dodajnega materiala, ki so med nabriz-gavanjem prisotni, ostanejo v trdnem stanju. To pomeni, da je za spajanje med dodajnim in osnovnim materialom najpomembnejša kinetična energija masnih delcev. Postopek lahko uporabljamo predvsem za zelo žilave materiale, kot so aluminij, avste-nitno nerjavno jeklo, baker, titan in njihove zlitine. Sklep Metalizacija je prav gotovo tehnologija, ki bo v prihodnje vedno bolj pomembna. Z metalizacijo lahko novim izdelkom oziroma strojnim elementom izboljšamo številne lastnosti in na obrabljenih delih obnovimo površine z zaželenimi lastnostmi. Izbira postopka je odvisna predvsem od namena uporabe strojnega elementa, ki ga nabrizgavamo. Pri odločanju o načinu oziroma postopku metalizacije moramo upoštevati vrsto osnovnega materiala, vrsto obdelovanca, ki ga navarjamo, in lastnosti, ki jih ima oziroma mora imeti navarjena in/ali nabrizgana plast. Žal pa moramo zapisati, da v Sloveniji in slovenski industriji vse premalo izkoriščamo možnosti, ki jih nudijo številni postopki metalizacije. ■ Dr. Janez Tušek je zaposlen na Fakulteti za strojništvo, Univerza v Ljubljani. DMT Hermle patent • 6 aluminijastih puš • prevzamejo kinetično energijo pri naletu ter posledično obvarujejo vretenske ležaje in motor pred uničenjem • varnostna sklopka kot dodatna zaščita A KITAMURA CITIZEN □ MT • Šolanje Siming, d.o.o., Jožeta Jame 14, SI-1000 Ljubljana KITAMURA My Center Super Cell 400 Visoko natančni 5-osni obdelovalni center • max. delovno področje: 0 400 x 300 • število palet: 20 (40/80/120) • X-Y-Z: 510x510x510 DMT - ciklične cnc stružnice Odlikujejo jih velika točnost ter enostavno programiranje. KITAMURA - japonski vertikalni in horizontalni obdelovalni centri za serijsko proizvodnjo Tel. : 01 500 95 55 Fax.: 01 500 95 56 info@siming.si www.siming.si aiming vreteno pred trkom <=> po trku NOVO: C 50 - Hermle 5 osni obdelovalni center nagibna vrtljiva miza: 0 1150 mm obremenitev: 2000 kg višina obdelave: 900 mm nagibna vrtljiva miza: 0 700 mm obremenitev: 2000 kg vpenjalne plošče: 1200x700 mm • Zastopstva in prodaja novih strojev Pooblaščeni servis Prodaja in obnova rabljenih strojev HERMLE flCViaariD Procedura za reparaturno zvarjanje in navarjanje V času globalizacije, svetovne konkurence, kontrole, direktiv in nadzora ter vedno številčnejše splošne »papirologije« je pisanje procedur in postopkov izvajanja del v vseh dejavnostih skoraj obveznost. To še posebej velja za zelo zahtevna opravila, katerih izvedba je odvisna od več dejavnikov, in dela, pri katerih lahko slaba izvedba povzroči hude posledice. Med ta zelo zahtevna opravila vsekakor lahko štejemo varjenje, reparaturno zvarjanje in navarjanje. Popravila poškodovanih strojnih delov in najrazličnejših elementov pri različnih popravilih in drugih vzdrževalnih delih si danes skoraj ne moremo predstavljati brez varilskih tehnik in tehnologij. Dr. Janez Tušek Pri vsakem varjenju je prisotnih več različnih dejavnikov, ki morajo biti ustrezno izbrani in izvedeni, če želimo delo kakovostno izvesti. Med te dejavnike štejemo pripravo osnovnega materiala, izbiro do-dajnega materiala, izvedbo vseh dodatnih ukrepov pred varjenjem, med njim in po njem, izbiro varilne in pomožne opreme ter osebje, ki mora biti izobraženo ter izkušeno. Priprava na reparaturno varjenje Pred vsakim varjenjem moramo narediti številna opravila, da pozneje proces sanacije z varjenjem poteka brezhibno. Varnost. Nobeno opravilo ni tako nujno, da ne bi mogli poskrbeti za zaščito in varnost pri delu. Zelo veliko varilskih del poteka na prostem, ki ni primerno za varjenje, na strojih, ki imajo gibljive dele, na vozilih, v katerih je vnetljivo in eksplozivno gorivo, ali v stanovanjih, kjer je veliko gorljivih snovi. Vse to pomeni, da moramo pred začetkom del prevzeti številne ukrepe za varnost osebja in okolja ter med delom postaviti požarno stražo, ki nenehno spremlja izvajanje del in ki je sposobna ustrezno ukrepati v primeru nesreče. Čistoča. Pogostokrat srečamo ljudi, ki še vedno mislijo, da je varjenje le neka neprijetna bleščeča svetloba, dim in prah. To je mogoče veljalo v preteklosti, danes pa je to povsem drugače, saj so tehnike spajanja »high-tech« tehnologije povsod po svetu. Osnovno pravilo pri vseh varilskih delih je, da moramo delati v čistem okolju, s poškodovanih varjencev pa temeljito odstraniti rjo, razne maščobe, olja ali barve. Metode čiščenja in uporaba sredstev ter orodja so odvisne od vrste materiala in okolja, v katerem se bo reparaturno varjenje izvajalo. Največkrat uporabljamo mehansko čiščenje z različnimi brusilkami ali toplotnimi viri, kot je čiščenje s plamenom. Pri nekaterih materialih moramo uporabiti tudi kemično čiščenje. Pri pripravi zvarnih stikov in pri odstranjevanju razpok lahko uporabimo opremo za mehansko obdelavo ali toplotne vire. To je lahko plamen, varilni oblok, plazma ali laserski žarek. Poleg čistega okolja in čistega varjenca moramo uporabiti tudi čist dodajni material. Pri zahtevnih opravilih moramo površino dodajnega materiala obrusiti z brusnim papirjem in obrisati s čisto krpo, pomočeno v aceton. Demontaža. Pred reparaturnim varjenjem je pogostokrat treba stroje, orodja in druge sestavne dele razstaviti. Naročniki repara-turnega varjenja to delo zelo neradi izvajajo, saj je povezano s težkim delom, časom in stroški. Orodja za tlačno litje barvnih kovin ali za brizganje plastike so pogostokrat sestavljena z več gnezdi in več jedri. Demontaža teh orodij je precej zahtevna, zato se vedno pogosteje vari neposredno na stroju, ker s tem prihranimo mnogo truda, časa in stroškov. Pri tem se moramo zavedati, da je varnost varilca na strojih veliko bolj ogrožena kot pri delu v urejenih delavnicah. Splošno pravilo je, da je postrojenja, stroje in sestavljena orodja pred reparaturnim varjenjem treba razstaviti, jih sanirati in ponovno sestaviti. Zaščita okolice, strojev v soseščini in površin v okolici varjenja. Če strojnih elementov ne varimo v varilnici, ampak neposredno na stroju, moramo pred varjenjem sosednje stroje in površine drugih delov na stroju, ki ga varimo, zaščititi. Pri vseh postopkih talilnega varjenja se del materiala upari, del izbrizga in del odgori, kar pov- zroča dim. Vsi ti masni delci se lahko usedajo na površine vodil, merilnih delov stroja in drugih delov, zato moramo te površine zaščititi. Pri tej zaščiti moramo uporabiti negorljive materiale in materiale, ki slabo prevajajo toploto. Za zaščito lahko uporabimo pločevino in umetne negorljive snovi, ki se lahko kot blago oziroma kot blazine najrazličnejših velikosti kupijo na trgu. Varilni postopek. Varilni postopek in varilne parametre izbiramo predvsem glede na material in vrsto ter debelino zvarnega stika. Zelo koristno je, da pred reparaturnim varjenjem izdelamo atest postopka. Spenjanje in pritrjevanje. Podobno kot pri varjenju kompleksnih postrojenj, naprav in varjenih konstrukcij moramo pogostokrat tudi pri reparaturnem varjenju posamezne elemente speti ali drugače pritrditi na želeno mesto, preden začnemo variti. Pri tem lahko uporabimo zelo različne vpenjalne priprave, ki se lahko kupijo na trgu in so prirejene prav za vpenjanje ter pritrjevanje varjencev, vpe-njalne naprave, jih izdelamo sami ali uporabimo spenjalne varke. V nekaterih primerih so primernejše vpenjalne čeljusti, v drugih pa spenjalni varki. Spenjanje z varki je cenejše in hitrejše. Slabost je v tem, da med varjenjem spenjalni varki motijo varjenje, pogostokrat zaradi magnetnega polja odklanjajo oblok, preprečijo globoko penetracijo in v obdelovance vnesejo zaostale napetosti. Zelo pomembno je, da spenjalne varke polagamo v pravem vrstnem redu in na prava mesta, da ne deformirajo varjencev in ne povzročajo pomembnejših strukturnih sprememb v varjencu. Pogostokrat lahko s spenjalnimi varki preddeformiramo varjenec, ki ga zvarjamo ali navarjamo, da pozneje z deformacijami med varjenjem dosežemo pravo lego. V nekaterih primerih pa je koristneje, da varjenec leži prosto brez vpetja in da se med varjenjem zaradi dilatacij prosto elastično širi in po varjenju med ohlajanjem prosto krči. To velja predvsem za simetrične varjence, kot so različne okrogle cevi, zobniki, koluti in drugo. Pri teh prostole-žečih varjencih je zelo pomembno, da pravilno izberemo vrstni red varjenja in varke pravilno polagamo v posamezen var. Predgrevanje. Predgrevanje varjencev izvajamo zaradi več razlogov. Prvi je ta, da zmanjšamo temperaturno razliko med mestom varjenja in okolico, drugi, da upočasnimo odvod toplote z mesta varjenja, in tretji, da znižamo hitrost ohlajanja po varjenju in s tem preprečimo neugodne metalurške procese. Temperaturo predgrevanja lahko izračunamo ali določimo izkustveno. Za izračun višine temperature predgrevanja lahko uporabimo eno od metod za izračun, ki je opisana v literaturi. Na višino temperature predgrevanja v največji meri vplivata kemična sestava materiala, ki ga varimo, in debelina varjenca. Izračunano temperaturo predgrevanja moramo vzdrževati tudi med varjenjem. Ne sme se zvišati ali znižati. Pred varjenjem predgrevamo skoraj vsa legirana jekla, razen nerjavnih avstenitnih jekel, in skoraj vse barvne kovine. Žlebljenje. Pri reparaturnem varjenju je pogostokrat treba žlebiti razpoke in zvarne stike, da dobimo ustrezno obliko zvarnega žleba. Žlebimo lahko z mehansko ali toplotno energijo. V večini primerov je ugodneje, da uporabimo toplotno energijo. Med naprave za žlebljenje s toplotno energije uvrščamo plamen, ki nastane z gorenjem plina in kisika, varilni oblok, plazmo in laserski žarek. V vseh primerih s toplotno energijo raztalimo ali celo uparimo (laser) material, ki ga žlebimo. Poleg tega s toplotno energijo iz razpoke ali zvarnega stika odstranimo razna olja, maščobe in druge nečistoče. To so prednosti, ki jih ima toplotno žlebljenje v primerjavi z mehanskim (brušenje, rezkanje itn.). Če žlebimo zelo toplotno občutljive materiale, jih moramo predgreti in šele nato toplotno žlebiti. Oprema za reparaturno varjenje. Podobno kot velja za druga varjenja, velja tudi za re-paraturno, da moramo uporabiti samo brezhibno in certificirano opremo. Danes uporabljamo za reparaturna varjenja predvsem inverterske vire toka, ki so lahki, imajo zanesljiv vžig obloka in stabilno gorenje obloka. Osebje za reparaturno varjenje. Varilno osebje za reparaturno varjenje mora biti atestirano za dela, ki se izvajajo, in za materiale, ki se uporabljajo. Pred začetkom del mora- mo preveriti, ali atesti za osebje in dela, ki jih je treba opraviti, še veljajo. Atest varilca se nanaša na material, ki ga varimo, varilni postopek, vrsto dodajnega materiala, lego varjenja, vrsto zvarnega spoja in drugo. Dodajni material. Vrsto dodajnega materiala in njegovo obliko določimo glede na vrsto osnovnega material in glede na vrsto varilnega postopka. Dodajni material precej vpliva na kakovost izvedenih reparaturnih del. Reparaturno varjenje Po temeljiti pripravi okolice, varjencev, opreme in osebja lahko začnemo variti. Dolžnost varilca je, da natančno izvaja predpisano proceduro, kot je opisano zgoraj in ki je določena predvsem z atestom postopka. Naloga nadzornega je, da izvajanje prepisanega postopka nadzoruje in zapisuje. Če je potrebna požarna straža, jo organiziramo in ji posredujejo potrebna navodila. Vrstni red varjenja. Podobno kot pri drugih varjenjih mora biti tudi za reparaturno varjenje vrstni red določen pred varjenjem in se mora natančno upoštevati. Za preprečitev deformacij varjencev moramo variti kratke varke s preskokom ali po sistemu t. i. »pil-gerjevega koraka«. Poleg varilnih parametrov imajo pri polaganju varkov pomembno vlogo tudi vrsta osnovnega, vrsta dodajnega materiala in vrsta varilnega postopka. Namizna proizvodnja NextEngine skener l(|J)( NextEngine SolidWorks Office Premium 2007 Contex 3D tiskalnik ZAJEMI OBDELAJ IZDELAJ SolidWorks Authorized Reseller ib-CADdy d.o.o., Dunajska 106, SI-1000 Ljubljana tel: 386 1 566-12-55, www.ib-caddy.si/solidworks, e-pošta: solidworksßib-caddy.si Polaganje varkov. Pri reparaturnem zvarja-nju in navarjanju moramo pogosto variti v več potezah. Prav pri reparaturnem varjenju je način polaganja varkov zelo pomemben. Vrstni red varjenja in polaganja varkov v zvarni žleb ali na prosto površino je pomemben zaradi stopnje razmešanja z osnovnim materialom, deformacij in drugih metalur-škofizikalnih procesov, ki vplivajo na mehanske in predvsem na trdnostne lastnosti vara. V splošnem velja, da moramo prve varke variti z nižjo jakostjo toka in večjo hitrostjo. Pri tem moramo biti pozorni, da dosežemo dovolj globoko penetracijo. Brušenje korenskega varka. Če pri reparaturnem varjenju zvarjamo dva ali več varjencev, je priporočljivo, da korenski varek izžlebimo, seveda če je to mogoče, in ga ponovno varimo. Kovanje varkov. S kovanjem varkov zmanjšamo v spoju zaostale napetosti in izboljšamo strukturo vara. Varke moramo kovati točno po sredini temena vara, in sicer s kladivom, ki ima primerno zaokroženo konico, da na temenu vara ne naredimo ostre zajede. S kovanjem smo var nekoliko »raztegnili« in v njem vsaj delno zaostale natezne napetosti spremenili v tlačne. Dodajni material. Vrsto in obliko dodaj-nega materiala za varjenje določimo pred varjenjem, kot smo zapisali zgoraj. Med varjenjem moramo skrbeti za čistost do-dajnih materialov, da so suhi in da imajo primerno temperaturo. Varilni protokol. Varilec mora med varjenjem na predpisane obrazce zapisovati varilne parametre in se po zaključku del podpisati na varilni protokol. Odstopanja od procedure. Če izvajalec del ali kontrolor med varjenjem ugotovi odstopanje od predpisanega postopka, se mora delo ustaviti, pregledati, ugotoviti razloge za odstopanje in ustrezno ukrepati. Opravila po varjenju Ko je varjenje končano, moramo izvesti še nekaj opravil, preden reparaturno zavarjeni element predamo v obratovanje. Odpravljanje napetosti. Pri vsakem varjenju v varjencih oziroma v celotnem spoju nastanejo zaostale napetosti, ki lahko med uporabo povzročijo napake ali celo zlome. Zaostale napetosti po varjenju lahko do neke stopnje odstranimo ali vsaj omilimo njihov vpliv. Za odpravljanje napetosti lahko uporabimo dve metodi. Prva je toplotno popuščanje in druga mehanska obdelava. Kontrola kakovosti varov. Obvezna je vizualna kontrola. Z njo ugotovimo geometrijske iz-mere in morebitne netočnosti, obrobne zajede in druge morebitne napake na površini vara. Če z vizualno kontrolo ugotovimo, da je zvar oziroma navar sprejemljiv, potem lahko zvar mehansko obdelamo. Pri bolj zahtevnih repa-raturnih varih moramo izvesti še rentgensko ali ultrazvočno kontrolo. V mnogih primerih je koristno, da zvar mehansko obdelamo in ga po obdelavi z ultrazvokom zelo natančno pregledamo. O vseh teh pregledih moramo voditi zapise in jih tudi primerno dolgo hraniti. Sklep Reparaturno varjenje je izjemno zahteven postopek, ki zahteva poleg dobre tehnične izvedbe tudi veliko pisanja in shranjevanja podatkov o izvedbi del. To so za podjetje in predvsem za vzdrževalno službo zelo pomembni podatki. ■ Seminar o napredku pri uporovnem varjenju Seminar z naslovom Napredek pri uporovnem varjenju organizirata podjetji Swantec in Fronius v okviru mreže Innovative Resistance Welding Netvork (innoweld.net). Potekal bo v avstrijskem Welsu od 14. do 16. novembra 2006. Na enajstih vabljenih predavanjih bodo predavali svetovno priznani strokovnjaki iz industrije in inštitutov. Predavanja bodo obsegala prikaz inovacij in razvoja na področju uporovnega varjenja, novosti na področju varilne opreme ter varjenja materialov. Poudarek tokratnega seminarja bo na predstavitvi novih varilnih tehnik ter na aplikacijah za varjenje težje varjenih materialov, kot so npr. napredni visokotrdnostni materiali in aluminij. Več informacij o programu in poteku seminarja najdete na www.fronius.com, kjer se na seminar lahko tudi prijavite. Avtomatski sistemi laserskega varjenja za popravila orodij Z integriranjem razširjenega laserskega fo-kusirnega sistema Autofocus v opremo za lasersko varjenje je podjetje OR Lasertechnologie GmbH izdelovalcem orodij na področju plastike ponudilo možnost izvajanja popravil na površini in v orodju. To je mogoče s povsem samodejnim laserskim varjenjem po treh oseh. Inovacija omogoča neprekinjeno delovanje obdelovalnih laserjev po vertikalni osi, pri čemer je delovanje izjemno natančno in ne potrebuje ročnih prilagoditev. Podjetje ponuja Laser-Autofocus s tremi stroji: mobilni sistem laserskega varjenja HTS za usposobitev majhnih in velikih orodij; kompaktni in modularni sistem laserskega varjenja LRS, katerega dodatna funkcija laserskega rezanja povečuje fleksibilnost in produktivnost, ter lasersko delovno postajo YAG. Laser-Autofocus omogoča povsem samodejno varjenje po treh oseh. Osi X in Y sta programabilni, Z-os pa se upravlja neodvisno, z natančnostjo 50 |im. Fokusirni sistem Autofocus je bil prvotno razvit za ročno površinsko varjenje za izdelovanje orodij. Z-os je moral upravljavec nastavljati ročno, kar je postalo problematično z naraščajočo kompleksnostjo tridimenzionalnih geometrij pri orodjih in natančnih izdelkih. Razširjen fokusirni sistem Autofocus pa nenehno vzdržuje določeno gorišč-no razdaljo laserja. Meritev brez stika se opravi na poti, po kateri potujejo žarki obdelovalnega laserja. Rezultat je natančnost, ki se giblje med 25 in 500 |im, sorazmerno s širinami rezov, ki pa so med 50 in 200 mm. Z avtomatskim laserskim fokusiranjem se produktivnost na dinamični Z-osi opazno dvigne. Tudi kakovost je izboljšana, kar se še posebno pozna pri varjenju zapletenih tridi- menzionalnih kosov. Podjetje OR Lasertechnologie je sistem optimiziralo s številnimi izboljšavami. Tehnologija omogoča nove aplikacije pri izdelovanju orodij, ki z ročnimi fokusirnimi sistemi ne bi bile mogoče. www.or-laser.de ä *t \ \ ^^ t> < Ol Panoga: avtomobilska industrija. Izziv: kratki cikli modelov, najodličnejša kakovost, izjemno ostra konkurenca. Rešitev: popolni sestavni elementi po najnižjih stroških po kosu. Praksa: idealna rešitev za obdelavo vsakega sestavnega elementa; uresničena s pomočjo našega obsežnega programa orodij za popolno obdelavo (struženje, vrtanje, rezkanje). Rezultat: stabilni postopki, dolge življenske dobe, najvišja stopnja ekonomičnosti. Kdaj boste stavili na pravega tigra TigeMec®? Llj H ( r i Tiger tec Odrezovalna tehnika je preteklost. Zdaj je na vrsti tiger. MONTANWERKE WALTER Werkzeug-Ges.m.b.H., Podružnica Trgovina Ptujska cesta 13 2204 Miklavž na Dravskem polju telefon: 02 629-01-30, fax: 02 629-01-33 www.walter-ag.com WALTER Mobilna laserska naprava za reparaturno varjenje - realnost ali utopija Poškodbe na postrojenjih, strojih, orodjih in drugih strojnih elementih so vsakdanji pojav, ki se mu ne moremo izogniti. Vsaka poškodba na opremi, ki se uporablja na linijah v serijski proizvodnji, povzroči dve vrsti stroškov. Prvi strošek se nanaša na popravilo, drugi pa na zastoj v proizvodnji. Zato je zelo pomembno, da je sanacija izvedena v čim krajšem časovnem roku in kar se da zanesljivo. Dr. Janez Tušek Slika 1: Mobilna laserska naprava za reparaturna in druga varjenja na terenu Večinoma moramo za sanacijo poškodbe poleg drugih postopkov uporabiti tudi varjenje. Z reparaturnim varjenjem lahko ob optimalni tehnologiji v številnih primerih saniramo poškodbe, obrabo, odkruške in razpoke na najrazličnejših strojnih elementih. Čim hitrejše je v takih primerih ukrepanje in čim bolj zanesljiva je sanacija, tem manjša je škoda v proizvodnji zaradi zastoja. Pri sanaciji poškodovanih delov z varjenjem imata zelo pomembno vlogo še dva dejavnika. Prvi je pravilna izbira varilnega postopka in celotne tehnologije ter drugi optimalna izvedba. Pri slednjem ima odločilno vlogo osebje, ki varjenje izvaja. Varilec mora biti za tako varjenje izjemno izkušen, spreten in psihično ter fizično pripravljen za reparaturno varjenje. Zavedati se moramo, da poteka večina sanacij z varjenjem na zapleteno oblikovanih orodjih ročno. Lasersko reparaturno varjenje se je danes pri nas in v svetu uveljavilo predvsem za sanacijo manjših obrab, razpok, odrgnin in drugih poškodb na orodjih za tlačno litje barvnih kovin, brizganje plastike in tudi za preoblikovanje pločevine. Z laserskim varjenjem na orodjih odpravljamo predvsem manjše poškodbe, pri katerih moramo z varjenjem nanesti dodajni material v obliki tanke žice. Vari so izdelani v zelo ozkem tolerančnem območju, kar orodjarjem po varjenju omogoča zelo enostavno in hitro dodelavo navarov do predpisane mere. Z zelo natančnim varjenjem in ročno obdelavo orodja po varjenju se je porodila zamisel o sana- ciji poškodovanih orodij na stroju, ne da bi ga bilo treba demontirati. S tem bi se čas reparature bistveno skrajšal in proizvodnjo bi hitreje spravili v ponoven tek. Sanacija poškodb na orodjih neposredno na strojih brez demontaže je z več vidikov izjemno zahtevno opravilo. Poleg tehnologije varjenja, ki se izvaja v prisilnih legah, je tu še neprijazno okolje za varilca z neprijetnim vonjem in pogostokrat z visoko temperaturo, ki jo imajo predvsem orodja za tlačno litje. Danes v Sloveniji sanacijo poškodb na orodjih za tlačno litje barvnih kovin precej uspešno izvajamo neposredno na strojih z varjenjem. Pri tem skoraj izključno uporabljamo varjenje TIG. To je mogoče izvesti samo z izjemno izkušenimi varilci, ki so psihično stabilni in imajo dovolj fizične kondicije. V Sloveniji imamo po naši oceni le približno pet takih varilcev, ki so sposobni izvajati reparaturna dela na poškodovanih orodjih brez demontaže. Poleg kakovostnega osebja moramo imeti še ustrezno opremo, ki je kakovostna, zanesljiva in prenosljiva. Kot vir toka moramo uporabiti inverter. Za natančnejše reparaturno varjenje neposredno na strojih bi potrebovali mobilni laser. To pomeni vir laserskega žarka in sistem za prenos žarka po optičnem kablu na mesto varjenja. V industrijsko razvitem svetu v Evropi je več proizvajalcev mobilnih naprav. Še več podjetij pa take naprave tudi uporablja in nudi usluge. Taka mobilna laserska naprava je prikazana na Sliki 1. Ali je uporaba take naprave smiselna ali ne, je zelo težko vprašanje. V Sloveniji take naprave še ni. Po naši oceni je nakup in uporaba mobilne laserske naprave v naši industriji iz več razlogov zaenkrat še neekonomična. Trditev naj utemeljimo z več vidikov. Prvi je ta, da je velikost orodij, ki jih slovenska industrija uporablja, zelo raznolika. Za tlačno lit- je se večinoma uporabljajo manjša orodja, ki jih je mogoče sorazmerno enostavno in hitro demontirati ter dostaviti v lasersko varilnico. V Sloveniji je v tem trenutku manj kot 10 orodij za tlačno litje, ki tehtajo več kot 10 ton. To pomeni, da je naprava, ki jo vidimo na Sliki 1, celo premajhna, saj z njeno roko ne bi dosegli vseh delov na orodju. Drugi razlog je v napravi. Laserske naprave so zelo občutljive na tresljaje, nenadne sunke, visoke temperature in na nečisto okolje. Vse to je prisotno pri »mobilnem« laserskem varjenju v livarnah in drugih okoljih. Predvsem so v teh napravah občutljive bliskovne luči in optični kabli ali ogledala za prenos laserskega žarka na mesto varjenja. Nadomestni deli pa so dragi in pridobljeni iz tujine. To so praktične izkušnje, ki jih ne more ovreči noben proizvajalec teh mobilnih naprav, ki jih propagira na trgu. Tretji razlog je ekonomski. Cena naprave je zelo visoka, stroški vzdrževanja so visoki, transport laserske naprave med podjetji je zahteven, stroški amortizacije so visoki in drugo. V vsakem primeru pa mora taka laserska naprava povprečno delovati vsaj štiri ure na dan, da bi ekonomsko upravičila nakup. Vse to pomeni, da bi ena ura neposrednega varjenja stala približno od 30.000 do 40.000 SIT. Sklep Po naši oceni, ki temelji na praktični izkušnjah laserskega varjenja in na poznavanju slovenskega trga za reparaturno varjenje, še niso izpolnjeni vsi pogoji za ekonomsko upravičenost nakupa mobilne laserske naprave. To še posebno velja, če imamo na voljo zelo kakovostne in spretne varilce, ki lahko napake na orodjih popravijo z varjenjem TIG ali z mikroplazmo. Taki varilci so v podjetju TKC, d. o. o., v Ljubljani, kar dnevno dokazujejo z izvajanjem reparaturnega varjenja neposredno na strojih v več slovenskih livarnah za tlačno litje barvnih kovin. ■ Z najemom do manjših stroškov pri laserskih popravilih orodij Letni stroški popravil in sanacije orodij za tlačni liv lahko znašajo tudi do več tisoč evrov za srednje velika podjetja. Pri tem je treba omeniti tudi izgubo produktivnega časa, ki nastane zaradi kompleksnih nastavitev, transporta in odvisnosti od datumov, določenih za popravila. Podjetje Rofin-Ba-asel Lasertech sedaj ponuja dobrodošlo al- ternativo: program ekonomičnega najema opreme za visokokakovostna popravila na samem mestu proizvodnje, izvedena s pomočjo varilnega sistema z mobilnim laserjem StarWeld Tool Open, ki je trenutno na voljo samo v Nemčiji. Najemniški paket je na voljo podjetjem, ki bi želela koristiti prednosti laserskega varjenja, vendar pa se pri tem ne bi rada finančno obvezala. Kompakten in integriran sistem je mogoče najeti za en mesec, kar pomeni, da je stranki na voljo 24 ur na dan. Izkušnje so pokazale, da se sistem za varjenje splača tudi v primerih, ko se uporablja samo občasno, npr. optimizira odzivni čas pri oblikovanju in drugih modifikacijah. Sofisticirana in uporabniku prijazna oprema tudi začetnikom omogoča, da dosežejo kakovostne rezultate že po kratkem času usposabljanja. Dve od značilnosti sistema StarWeld Tool Open sta z utežjo uravnotežena konzolna ročica in nastavljive osi. Namestitev sistema traja samo nekaj minut. Z ročico, ki ima do- seg, večji od 1,70 m, lahko namestimo varilno glavo tik nad obdelovancem, pri čemer samega orodja ni treba odstraniti s stroja oz. premeščati. Poravnava osi vzporedno z zvarom poenostavi postopek varjenja. Celoten mobilni sistem se krmili s krmilno palico. Popravilo je hitro in na sam obdelo-vanec nima velikega toplotnega vpliva. ■ www.ablasers.com E-mail: remic@lasersko-varjenje.com 535330232348482330232353022348232353232348913248233023 Navarjanje pod praškom s tračno elektrodo Varjenje pod praškom z okroglo žico in tračno elektrodo je znano že več kot pol stoletja. Ta postopek se poleg zvarjanja z eno ali več žicami in/ali z enim ali več trakovi uporablja tudi za navarjanje. Večinoma pa za navarjanje v praksi uporabljamo eno samo tračno oblikovano elektrodo. Kljub številnim novim varilnim postopkom za navarjanje, nabrizgavanje in naparjanje oziroma splošno za metalizacijo je navarjanje pod praškom s tračno elektrodo še vedno vodilni postopek za navarjanje večjih površin in za raztalitev večje količine dodajnega materiala ob zelo nizki stopnji raz-mešanja z osnovnim materialom. To pa pomeni, da je osnovni material zelo malo toplotno prizadet, kar je prednost v številnih praktičnih aplikacijah, pri reparaturnem varjenju in pri sanaciji obrabljenih delov. Dr. Janez Tušek Slika 1: Shematski prikaz varjenja pod praškom s tračno elektrodo: 1 - navar, 2 - strjena žlindra, 3 - ne-raztaljen prašek, 4 - tračna elektroda, 5 - naprava za pogon tračne elektrode, 6 - varjenec, 7 - vodilo za zaščitni prašek, 8 - vir varilnega toka Navarjanje s tračno elektrodo uporabljamo povsod tam, kjer rabimo visokoproduktiven postopek. Postopek je še toliko bolj pomemben, ker s tračno elektrodo lahko navarjamo različne materiale med seboj v več plasteh. Zelo pogosto navarjamo nerjavno jeklo na navadno konstrukcijsko jeklo ali pa abrazijsko odporne materiale na navadno konstrukcijsko jeklo in podobno. Številni uparjalniki v termoelektrarnah so v notranjosti navarjeni s tračno elektrodo iz korozijsko odpornega avstenitnega visokolegiranega nerjav-nega jekla. To velja tudi za oba nova uparjalnika v nuklearni elektrarni v Krškem. Pri navarjanju s tračno elektrodo je elektroda v obliki traka postavljena prečno na smer varjenja, kot prikazujeta Sliki 1 in 2. Opis postopka Na Sliki 1 vidimo shematski prikaz navarjanja s tračno elektrodo. Med tračno elektrodo in varjen-cem gori en ali pa celo več oblokov istočasno, ki talijo dodajni material in del osnovnega materiala. Varilni oblok oziroma obloki gorijo pod praškom in so za človeško oko nevidni. Del praška se med varjenjem raztali in iz njega dobimo žlindro, ki ščiti oblok in talino pred atmosfe- ro, pospeši ionizacijo, stabilizira gorenje obloka, legira talino vara in oblikuje teme vara. Del praška pa ostane nespremenjen in ga lahko ponovno uporabimo pri naslednjem varjenju. Tračna elektroda je najpogosteje debela od 0,5 do 2,0 mm in široka od 20 do 80 mm. Pomembni varilni parametri pri varjenju s tračno elektrodo so jakost toka, hitrost varjenja in hitrost dovajanja tračne elektrode na mesto varjenja. Pri načrtovanju tehnologije varjenja s tračno elektrodo moramo uskladiti kemično sestavo osnovnega materiala, tračne elektrode in zaščitnega praška. Hitrosti navarjanja, ki jih dosegamo pri navarjanju pod praškom, so od 0,08 pa do 0,3 m/min. Talilni učinek pri varjenju je količina pretaljenega dodajnega materiala v časovni enoti. S tračno elektrodo lahko v eni uri pretalimo od 4 pa do 20 kg dodajnega materiala. V izjemnih primerih, če varimo z več elektrodami, tudi do 70 kg. Primer uporabe navarjanja s tračno elektrodo Omenili smo, da navarjanje s tračno elektrodo pod praškom uporabljamo predvsem povsod tam, kjer moramo navariti večje količine dodajnega materiala. Prav tako smo omenili, da ta postopek zelo pogosto uporabljamo za navarjanje korozijsko odpornih plasti in obrabno obstojnih navarov. Pogosto pa moramo z navarjanjem doseči obe prej omenjeni lastnosti; da na površini strojnega elementa ali posode dobimo čim bolj trdo in čim bolj kemično odporno plast. Na Sliki 2 vidimo primer navarjanja valja z dvema tračnima elektrodama. S prvo elektrodo navarimo vmesno plast, ki mora biti iz materiala, ki je kom-patibilen z osnovnim in dodajnim materialom, ki ga bomo na valj navarili z naslednjim navarja-njem. Običajno je tračna elektroda, ki jo navarimo kot prvo na osnovni material, iz močno legiranega krom-nikljevega jekla s približno 7-odstotnim do- datkom mangana. Naslednji navari pa so lahki iz nerjavnega avstenitnega, nerjavnega martenzitne-ga ali pa nerjavnega feritnega jekla ali pa tudi iz drugih vrst jekla. Osnovna ugotovitev je, da s tračno elektrodo lahko navarjamo pod praškom, da z njo lahko navarimo večje plasti v zelo kratkem času in da pri navarja-nju v več plasteh lahko dosežemo skoraj poljubne mehanske, korozijske, toplotno odporne in druge lastnosti. Slika 2: Navarjanje obrabljenega valja z dvema tračnima elektrodama v več plasteh MinarcMig™ Adaptive 180 prejel rdečo piko za odličen dizajn Vir varilnega toka MinarcMig™ Adaptive 180 podjetja Kemppi je prejel nagrado red dot za odličen industrijski dizajn. Nagrado podeljuje Essen Desing Zentrum Nordrhein Westfalen od leta 1955. Nagrada, pridobljena v mednarodni konkurenci, je pomemben indikator bodoče uspešnosti izdelka na trgu. Varilni viri serije MinarcMig 150 in 180 Adaptive so majhni, lahki in kompaktni inverterski viri, namenjeni za varjenje MIG/MAG. Zaradi majhne mase 9,4 kg oz. 9,8 kg so primerni za delo na terenu ter različna montažna dela. Primerni so za varjenje konstrukcijskega jekla, nerjavnega jekla, aluminija in pocinkanih pločevin. Debeli- ne varilnih žic so od 9 0,6 mm do 9 1 mm. Dodatna prednost teh varilnih virov je adaptivno krmiljenje va- rilnih parametrov. To pomeni, da varilec na zaslonu naprave izbere vrsto in debelino materiala, ki ga bo varil, varilna naprava pa izbere optimalne varilne parametre. S tem se izognemo zamudnemu iskanju optimalnih varilnih parametrov. Na LCD-zaslonu se izpisujejo nastavljene vrednosti za debelino pločevine, vrsto zvarnega spoja in hitrost žice ter priporočena debelina varilne žice in optimalni zaščitni plin. Na osnovi teh podatkov varilec lažje razume varilni proces in vplive posameznih nastavitev na kakovost www.kemppi.com Varjenje v hladnem prinaša moč in natančnost v popravilo orodij Serija sistemov WS za varjenje v hladnem podjetja SST iz Francije, specializiranega za mikrovarjenje, vsebuje napredno tehnologijo, ki omogoča visoko zmogljivost pri popravilu orodij za rezanje, stiskanje, tlačno litje, brizganje plastike in ekstrudiranje. Pet modelov v seriji ima moč 5100, 7000 ali 9200 A. Omogoča varjenje z enim pulzom ali z do 50 impulzi na sekundo. Vari so zelo enakomerni in skoraj nevidni. Visokonatančno varilno napravo lahko uporabimo za varjenje in navarjanje na kovinske materiale tudi na območjih, ki so sicer nedostopna za popravila po klasičnih postopkih. Narediti je mogoče popolnoma homogene vare s trdoto od 36 do 62 HRc. Ker sistem ne ustvarja toplote, ni težav z deformacijami, krčenjem in drugimi poškodbami, ki so posledica višjih tempera- tur. Sistem je varen, preprost za uporabo in postavljanje ter ergonomsko oblikovan. Naprave WS 5100, WS 5100 S in WS 7000 S delujejo pri hitrosti 12 ali 16 impulzov na sekundo, proizvajajo 50-Hz impulzni tok in uporabljajo 0,8- ali 1,0-mmžico in 0,2- ali 0,3-mm trak. Oba, WS 8000 in WS 8000 S, omogočata 25 in 50 impulzov na sekundo in 4000-Hz visokofrekvenčni tok ter uporabljata 1,2-mm žico ali 0,4-mm trak. Intenziteto in frekvenco točk, število točk v ciklu in varilni cikel pa je mogoče nastaviti. ■ www.sst.microwelding.com J tehnike metalizacije in spajanja Ročno lasersko navarjanje s tanko žico Kljub vedno večji mehanizaciji, avtomatizaciji, robotizaciji in računalniškemu vodenju procesov še vedno obstajajo potrebe po ročnem delu. To velja predvsem za izdelavo unikatnih izdelkov, procese ter postopke izdelave v maloserijski proizvodnji in tudi za najrazličnejša reparaturna dela. Med te vsekakor spada popravilo orodij za tlačno litje barvnih kovin, za brizganje plastike in za sanacijo drugih vrst orodij. Dr. Janez Tušek Klemen Pompe Slika 1: Ročno lasersko navarjanje orodja za brizganje plastike Ta orodja so večinoma izdelana iz kakovostnih, visokolegiranih jekel, ki so toplotno utrjena. S toplotno obdelavo dosežemo predvsem višjo trdoto in trdnost. Kljub temu se ta orodja obrabljajo, razpokajo in drugače poškodujejo. Večina orodij je zelo kompleksnih oblik z več gnezdi in več jedri. Posamezni deli orodja so med litjem različno obremenjeni, kar povzroča različne obrabe in poškodbe. V splošnem lahko poškodbe razdelimo v štiri skupine, in sicer na razpoke, obrabo, nalepe in erozijo. Razpoke nastanejo predvsem zaradi termične obremenitve orodja. Med tlačnim litjem se material orodja širi in krči, kar povzroča utrujanje. Obraba na orodjih nastane predvsem na stikih posameznih delov orodja, ko se orodje odpira in zapira. Na ulitih izdelkih zaradi obrabe orodja nastane srh. Nalepi na orodju nastanejo zaradi spri-jemanja materiala, ki ga lijemo na površino orodja. Erozija pa je posledica pretakanja tekoče litine v orodje pri litju vsakega izdelka. Ta najpogosteje nastane na dolivku in na ostrih robovih ter kotih orodja. Vse te napake je na orodjih mogoče odpraviti le z varjenjem. Ker so napake običajno zelo majhne, jih najelegantneje odpravimo z laserskim navar-janjem. Natančnost laserskih navarov lahko merimo v desetinkah milimetra. Tudi obdelava teh Dovod zaščitnega plina Optični kabel laserskih varov po varjenju je zaradi natančne izdelave zelo hitra in nezahtevna. Zaradi zapletenih oblik orodij moramo varjenje pogosto izvajati v različnih legah, ozkih špranjah, na navpičnih stenah in v majhnih ter ostrih kotih. Prav zato je smiselno, da varjenje izvajamo ročno. Vsako programiranje varjenja ali avtomatizacija ali celo robotizacija bi bilo v teh primerih prezahtevno in stroškovno nerentabilno. Splošno o ročnem laserskem navarjanju Na Sliki 1 vidimo izvajanje ročnega laserskega varjenja na laserski napravi. Na sliki varilec leži v prisilni legi, da proces krmili skozi optični sistem in da vodi žico na mesto varjenja popolnoma ročno. Kljub zelo fleksibilni optiki, ki varilcu omogoča delo v kar se da sprejemljivem položaju, mora imeti varilec poleg tehnoloških in tehničnih znanj kar nekaj spretnosti in fizičnih sposobnosti. Varilec mora med laserskim varjenjem voditi žarek z mehansko napravo in popolnoma ročno dovajati varilno žico na mesto varjenja. Pred varjenjem operater na laserski napravi izbere varilne parametre, kot so moč laserskega bliska, frekvenca bliskov, vrsta in oblika laserskega bliska, lega fokusa ter njegov premer. Izbere tudi vrsto in premer varilne žice. Hitrost varjenja, ki jo uravnava z mehansko napravo in lego, ter hitrost dovajanja žice na mesto pretaljevanja pa mora varilec določati med samim varjenjem. Vsi parametri, ki smo jih navedli zgoraj, so odvisni od vrste poškodbe na orodju in jih na podlagi izkušenj določi varilec. In prav zato mora biti varilec zelo izobražen, spreten in izkušen. Zavedati se moramo, da je premer laserskega žarka v žarišču le od 0,2 do 1,6 mm, kar je odvisno od laserske naprave, in da so premeri žic najpogosteje od 0,3 do 0,6 mm. Prav zato mora varilec spremljati Laserski vir Orodje-varj enee Ročno dovajanje tanke žice Slika 2: Shematski prikaz ročnega laserskega navar-janja: 1 - laserski žarek, 2 - varilna žica, 3 - varjenec (poškodovano orodje), 4 - žarišče laserskega žarka, 5 - optični sistem za regulacijo laserskega žarka, 6 - dovod zaščitnega plina celoten proces, opazovati in krmiliti preko optičnega sistema, kot lahko vidimo na Sliki 1. Natančen prikaz taljenja tanke žice pod laserskim žarkom in dovod zaščitnega plina sta prikazana na Sliki 2. Na Sliki 2 lahko vidimo, da laserski žarek s svojim fokusom pada na konico žice in jo s svojo energijo tali. Tako se celoten konec žice segreje enakomerno, odtali od žice in zaradi mehanskih in drugih sil preide v navar. Premer laserskega žarka v fokusu mora biti od 20 do 50 odstotkov večji, kot je premer varilne žice. Varilec na podlagi svojih izkušenj in seveda na podlagi velikosti ter vrste poškodbe določa količino žice, ki jo bo pretalil na enem mestu in v enem laserskem blisku. Običajno je dolžina vara enaka dolžini porabljene žice. To pomeni, da sta velikost prečnega preseka vara in velikost prečnega preseka žice enaki. Seveda pa sta različnih oblik. V nekaterih primerih je treba na enem mestu pre-taliti več žice. To se zgodi pri zalivanju razpok ali pri varjenju pripravljenega žleba in podobno. Praktičen primer ročnega laserskega navarjanja Primer, ko je treba sorazmerno veliko dodajnega materiala pretaliti na enem mestu, je prikazan na Sliki 3. Na levi strani vidimo okrušen nož. Nož je izdelan iz visokolegiranega jekla in ima trdoto približno 58 HRc. Na nožu manjka približno 160 mm3 materiala. To količino dodajnega materiala z laserjem pretaljujemo več ur. Čas varjenja je večinoma odvisen od moči laserskega žarka in premera žice, ki jo uporabimo. Toda moč žarka ne sme biti prevelika, da ne poškodujemo osnovnega materiala okoli vara. Pri tako zahtevnih varjenjih priporočamo, da se varjenec predgreje. Višino temperature predgretja določimo na podlagi izkušenj in predhodne toplotne obdelave oziroma zadnjega toplotnega popuščanja noža. Dodajni material izberemo na podlagi kemične sestave osnovnega materiala in trdote, ki jo ima orodje, ki ga varimo. Po varjenju ne izvajamo več nobene toplotne obdelave. To pomeni, da mora imeti var po ohladitvi trdoto, kot jo ima orodje. Kljub vsem ukrepom, ki smo jih navedli zgoraj, se lahko zgodi, da se navar odlušči od osnove in da je toplotno vplivano območje preveč prizadeto, da ima spremenjeno strukturo in da je trdota na tem delu previsoka ter žilavost prenizka, zato pride do porušitve. V takih primerih si moramo pomagati z metodo »sendvič«. To pomeni, da med osnovni in dodaj-ni material navarimo vmesno plast iz mehkega in žilavega materiala, ki mora biti kompatibilen z osnovnim in dodajnim materialom ter ne toplotno občutljiv ali zakaljiv. Tak material je lahko avstenitno jeklo, ki je legi-rano s kromom in nikljem, ali zlitina na osnovi niklja ali kateri tretji material. Z ročnim laserskim varjenjem lahko saniramo poškodovana orodja. Orodja so lahko iz različnih materialov in zelo zapletenih oblik. Pomembno je, da imamo pravo opremo in pravilno izbran dodajni material. Najpomembneje pa je, da imamo pravega varilca, ki mora biti izobražen, izkušen in v dobri fizični ter psihični kondiciji. ■ Dr. Janez Tušek je zaposlen na Fakulteti za strojništvo, Univerza v Ljubljani. Klemen Pompe je zaposlen v podjetju TKC, d. o. o. iz Ljubljane. Slika 3: Primer poškodovanega vogala rezalnega noža (levo) in sanacija poškodbe z ročnim laserskim varjenjem Nove tehnologije v mikroizdelavi Mikroproizvodnja je ena od najhitreje rastočih vej industrije z vedno večjim trgom novih izdelkov. Svetovni trg mikrotehnologij je ocenjen na 40 milijard evrov z 20-odstotno letno rastjo. Po drugi strani je samo evropski trg izdelkov, ki vsebujejo mikrokomponente, ocenjen na 550 milijard evrov letno.1 V drugi polovici dvajsetega stoletja je na področju mikrotehnologije prevladovala izdelava mikroelektronskih izdelkov iz silicija, v zadnjih letih pa se je pojavilo veliko povpraševanje po mikroizdelkih iz različnih materialov. Zato se intenzivno razvijajo nove tehnologije ter nadgrajujejo obstoječe z namenom doseči zahteve in izzive, ki jih predstavljajo mikroobdelave. Pomembni področji uporabe mikroizdel-kov sta medicina in biotehnologija. Razvoj diagnostičnih naprav, kot je laboratorij na ploščici (Lab-on-a-Chip), omogoča zgodnje odkrivanje ter učinkovito spremljanje in zdravljenje različnih bolezni. Ker so take aplikacije namenjene široki uporabi po vsem svetu, je treba razviti zanesljivo in cenovno ugodno metodo proizvodnje, kar velja predvsem za izdelavo orodij. Po drugi strani je pri razvoju novih mikroizdelkov ključnega pomena možnost hitre in poceni izdelave prototipov. Vodni curek elektroda MEDM elektroda orodje Vtiskovanje orodje izdelek izdelava mikro orodij Predlagana strategija izdelave mikroorodij za masovno proizvodnjo. masovna proizvodnja Laboratorij za alternativne tehnologije na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je od leta 2004 vključen v evropsko mrežo odličnosti 4M2 v okviru 6. evropskega okvirnega programa. Na podlagi izkušenj s področja obdelave z vodnim curkom (VC) in elek-troerozijske obdelave (EDM) potekajo v sodelovanju z Univerzo v Grenoblu raziskave o možnostih uporabe vodnega curka za izdelavo elektrod, namenjenih za mikro EDM (MEDM). Tako izdelane elektrode se v postopku MEDM uporabijo za izdelavo orodij za masovno proizvodnjo mikroizdelkov. Običajno za izdelavo elektrod uporabljamo postopke odrezavanja, kot je frezanje oz. v tem primeru mikrofrezanje. Omejitev freza-nja je v velikosti orodja, saj so trenutno na trgu frezala z najmanjšim premerom 100 ^m. Po drugi strani so na področju obdelave z MEDM-elektroda, orodje in uporabljena vodna šoba vodnim curkom vodne šobe, dostopne na trgu, premera 80 ^m, kar obenem predstavlja širino orodja oz. vodnega curka. Načelno lahko proizvajalci vodnih šob še pomanjšajo premere z minimalnimi stroški. Slabost tehnologije obdelave z vodnim curkom v primerjavi s frezanjem je v nezmožnosti nadzora globine penetracije vodnega curka v material elektrode, kar pomeni, da je ta pristop primeren le za izdelavo dvodimenzionalnih oblik, kot so mikrokanali. Slednje je bilo preizkušeno na poenostavljeni obliki laboratorija na ploščici (Lab-on-a-Chip). Elektroda za MEDM je izdelana iz bakra z vodnim curkom, premera 100 p,m, tlakom vode 3000 barov ter s podajalno hitrostjo 10 mm/s. V tem primeru je znašal čas izdelave elektrode manj kot 5 minut. V naslednjem koraku se orodje izdela s postopkom MEDM. Bistvena razlika med EDM in MEDM je v nastavitvi procesnih parametrov. Zaradi manjše površine erodiranja se pri MEDM uporablja nižje toke razelektritev (do 3 A), krajše razelektritve (do 50 |is) ter krajše premore med razelektritvami (do 200 |is) v primerjavi z navadno EDM. Oba postopka lahko potekata na istem stroju. INFORMACIJE Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za alternativne tehnologije Aškerčeva 6,1000 Ljubljana E-pošta: lat@fs.uni-lj.si Poleg izdelave bakrenih elektrod za MEDM trenutno potekajo intenzivne raziskave o možnostih obdelave grafitnih elektrod. Prvi rezultati nakazujejo, da je obdelava grafita s stališča tehnologije vodnega curka v primerjavi z bakrom bistveno bolj ugodna. Med obdelavo grafita je potreben tlak vode le 600 barov, kar bistveno poenostavi in poceni izdelavo. Poleg tega je podajalna hitrost za obdelavo grafita 100 mm/min., kar bistveno skrajša čase izdelave elektrod. Izkaže se, da dosežemo boljše rezultate pri obdelavi finejšega grafita. Predstavljeni rezultati so zelo obetajoči, predvsem na področju razvoja novih mikro-fluidnih aplikacij, saj predlagana strategija izdelave mikroorodij odpira možnosti hitre cenovno ugodne izdelave prototipov. ■ 1 Nexus MST Market Analysis, 2002. 2 4M: Multi-Material Micro Manufacture Technology and Applications (www.4m-net.org) Grafitna MEDM-elektroda, izdelana z VC Švica letos najbolj konkurenčna Švica se je letos povzpela na prvo mesto med najkonkurenčnejšimi svetovnimi gospodarstvi, sledita pa ji Finska in Švedska. Po podatkih, objavljenih v poročilu o globalni konkurenčnosti (The Global Competitiveness Report 2006-2007), ki jih objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF), je Slovenija med 125 državami zasedla 33. mesto. Švica in nordijske države so si najboljše ocene zaslužile zaradi uspešnega upravljanja na makroekonom- ski ravni in kakovostnega delovanja javnih ustanov. Poleg tega primerno pozornost namenjajo izobraževanju, osredotočajo pa se tudi na razvoj tehnologije in inovacij. Prav tako imajo te države primerno razvit institucionalni okvir, učinkovit pravni sistem, delovanje javnih ustanov pa zaznamujeta transparentnost in odgovornost. Dodatna pozitivna lastnost pa je po ocenah foruma tudi odlična infrastruktura. Prvo deseterico zaključujejo Danska, Singapur, ZDA, Japonska, Nemčija, Nizozemska in Velika Britanija, v primerjavi z lanskim poročilom pa naj- bolj izstopajo ZDA, ki so iz lanskega prvega mesta letos padle na šesto. Članice Evropske unije so sicer v primerjavi z letom prej zasedle približno enaka mesta in izkazale stabilnost. Najbolje sta se odrezali Nemčija in Velika Britanija, po lestvici navzdol pa je spet zdrsnila Italija, ki je izgubila štiri mesta in pristala na 42. mestu. Najslabše se je med članicami Unije izkazala Poljska, ki je zasedla 48. mesto, le mesto pred njo pa je uvrščena Grčija. Ti dve državi zelo zaostajata za Estonijo (25.), Češko (29.) in Slovenijo (33.), ki jih v povzetku poročila navajajo kot najuspešnejše države Srednje in Vzhodne Evrope. N7 TB MB l'TQQL S ■ DIA B4.01) kompromisov - SolidCAM® za SolidWorks NI« QB3 C3-.1 N1B G141 Mie QSe IM=suo H fa'»7 rjTÖ QQL! C3.1 NW074 Z-1 LI hl81V4 K-700 > tsiaa ri"? N83 003 C3=1 N84 M3Q NBOOEa N5 (... " 5X-SELECTED-FACEB 1 ■TH"'""1 NB OQ XB7.B51 Y47.39B Z13Q CO B1B.3 VISOKPHrTROS i nEubdelave Ugodna ponudba programskih paketov SolidCAM + SolidWorks! • 2.5D rezkanje • 3D rezkanje + VHO • 3+2 večstransko rezkanje • Sočasna 5-osna obdelava • Struženje (gnana orodja, XYZBC, dve vreteni....) • 2/4-osna elektroerozijska žična obdelava (WEDM) Popolno programsko orodje za CN ■ Certified Gold Product H Certified CAM Product C programiranje CAD/CAM ing. in CNC stroji Jernej Lokovšek s.p. Bajtova ul. 3,1000 Ljubljana, tel.: +386 1 42 24 904, faks: +386 1 422 4905, e-pošta: info@solidcam.si, www.solidcam.si Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO • Strokovni in znanstveni prispevki • Iz prakse za prakso • Ventil na obisku • Novice - zanimivosti • Aktualno iz industrije • Novosti na trgu • Podjetja predstavljajo ° Ali ste vedeli ISSN 1318-7279 I 12/2006 Spoštovani! Revija Ventil izhaja že dvanajsto leto in je edina specializirana strokovna serijska publikacija v slovenskem jeziku za področja fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike. Na Ventil je naročenih oziroma ga prejema brezplačno preko tisoč strokovnjakov in vodilnih ljudi v podjetjih in ustanovah s področja strojne, elektro, kemijske, farmacevtske in živilskopredelovalne industrije. Hkrati prejema revijo več kot sto knjižnic po Sloveniji in prav toliko podjetij, institucij in knjižnic izven nje. Revijo je moč dobiti na oddelku strokovne literature v knjigarni Mladinske knjige, več tekočih informacij o njej pa je na voljo na njeni spletni strani (www.fs.uni-lj.si/ventil). Revija je prisotna tudi na pomembnih dogodkih, kot so posveti, konference, strokovna srečanja in strokovni sejmi, kjer sodeluje kot medijski sponzor ali soorganizator. Izdajatelj revije je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, pri njenem vsebinskem oblikovanju pa sodelujejo poleg članov znanstveno-strokovnega sveta tudi drugi priznani strokovnjaki tako iz univerz, inštitutov kot iz industrije. Revija je tudi skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko (SDFT) in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije, aktivno pa sodeluje tudi z Društvom avtomatikov Slovenije (DAS). Ime Ventil je nastalo v času, ko je bila revija še bilten društva SDFT, zato je danes ne smemo soditi samo po tem, pač pa predvsem po vsebini. Ime želimo ohraniti tudi v bodoče, saj smo prepričani, da se je do sedaj Ventil že dokazal z izbrano vsebino in doseženimi cilji. Vsebinsko želi revija v bodoče postati še bolj razpoznavna na širšem področju avtomatizacije, ki je neločljivo povezano tako s fluidno tehniko kot z mehatroniko, hkrati pa se držati svoje poti h glavnemu cilju, ki je posredovanje informacij iz prakse v teorijo in obratno, ter pri tem skrbeti tudi za ustrezno terminološko raven. Zavedamo se, da je danes ta povezava zamegljena in nekje med črnim in belim, zato želimo prispevati svoj delež k temu, da iz te sivine naredimo sodelovanje med raziskovalno in razvojno dejavnostjo ter industrijo v živahnih in konstruktivnih barvah. Če želimo, da bo ta družba inovativna, potem moramo to postati tudi sami. Koliko je lahko strokovna revija sama po sebi inovativna oziroma da vsaj posreduje inovativnost drugim, bo pokazal čas, vsekakor pa lahko pri tem sodelujete tudi vi, tako s prispevki kot z oglasi. Saj ni potrebno, da je oblika sporočila inovativna, za prihodnost je bolj pomembno, da je inovativna vsebina. ndustrijska AmANTECH anything possible Več o reviji na spletni strani www.fs.uni-lj.si/ventil revija Ventil Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6,1000 Ljubljana Tel.: 01/4771 704, Faks.: 01/2518 567, 01/4771 761 E-poš*Bventil@fs.uni-lj.si, Internet: www.fs.uni-lj.si/ventil dogodki in dosežki Tehnološka mreža TVP in Evropski sklad za regionalni razvoj Vodenje za konkurenčnost V Portorožu je v okviru vsakoletne elektrotehniške in računalniške konference ERK 06 potekala tudi predstavitev rezultatov prve skupine demonstracijskih projektov, izvedenih v okviru celovitega projekta Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga je leta 2004 na razpisu ministrstva za gospodarstvo za sredstva strukturnih skladov pridobila tehnološka mreža Tehnologije vodenja procesov. Dr. Tomaž Perme Enajst vodilnih podjetij za inženiring na strokovnih področjih avtomatizacije in informatizacije industrijskih procesov v Sloveniji, tri slovenske raziskovalne inštitucije, na katerih poteka večina tovrstnih raziskav, in 12 uglednih slovenskih proizvodnih podjetij uporabnikov je pod okriljem tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov (TVP) na razpisu ministrstva za gospodarstvo za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj leta 2004 pridobila obsežen projekt z naslovom Sodobne tehnologije vodenja za povečanje konkurenčnosti, ki se zaključuje letos. Vsebina projekta, ki je razdeljen v tri projektne sklope, vključuje trinajst razvojno-raziskovalnih projektov in izvedbo trinajstih tako imenovanih demonstracijskih projektov s strokovnega področja uporabe tehnologije vodenja ter njihovo predstavitev zainteresirani strokovni in širši javnosti. Rezultati projektov Rezultate prvih osmih demonstracijskih projektov, ki so jih pripravile članice projekta INEA, d. o. o., METRONIK, d. o. o., Synatec, d. o. o., ROBOTINA, d. o. o., Cinkarna, d. d., TELEM, d. o. o., Institut Jožef Stefan in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, so predstavili 27. septembra, na zadnji dan tridnevne konference ERK 06 v hotelu Metropol v Portorožu. V uvodnem nagovoru k predstavitvam rezultatov posameznih projektov je dr. Zoran Marinšek iz podjetja INEA, ki je tudi nosilec celotnega projekta, predstavil delovanje mreže in orisal potek pridobivanja in izvedbe celotnega projekta. Pri tem je poudaril pomen projekta za spodbujanje in krepitev sodelovanja med znanstvenoraziskovalnimi inštitucijami in industrijo. To so pokazali tudi rezultati demonstracijskih projektov, kjer je bil izvajalec običajno član TVP, uporabnik pa podjetje iz industrije. Opozoril je tudi na administrativne ovire, predvsem glede skrbnikov virov financiranja iz strukturnih skladov, ki dajejo pomisleke na gospodarnost tovrstnih sodelovanj. Dva sklopa projektov Predstavljene projekte bi glede na tematiko lahko razdelili na dva sklopa. V prvem je bil poudarek predvsem na vodenju in spremljanju kosovne proizvodnje. Predstavnik podjetja Robotine je predstavil sistem za spremljanje in upravljanje proizvodnje Integra ARTIS, ki so ga uvedli v podjetju Škrlj, d. o. o., iz Batuj z namenom, da bi izboljšali operativno obvladovanje proizvodnje, ki prehaja iz obrtniške v industrijsko in izdeluje veliko različnih izdelkov v malih serijah. Podjetje Synatec je za podjetje Kolektor Pro, d. o. o., iz Idrije razvilo sistem za samodejno spremljanje dela v proizvodnji za potrebe sistema SAP R/3, ki temelji na prepletanju zajema podatkov o količinah neposredno na strojih v proizvodnji in beleženju proizvodnih dogodkov. V ta sklop projektov spada tudi prenova visokore- galnega skladišča, ki ga je INEA izvedla v podjetju Liv Postojna, d. d., z namenom, da bi zmanjšali zastoje in zagotovili boljšo podporo uporabniku, vključno z napredno diagnostiko. Inovativnost projekta se kaže v razvitem algoritmu samodejnega transporta in skladiščenja. Drugi sklop je bil bolj procesno obarvan. Podjetje Metronik je za tovarno zdravil Krka, d. d., iz Novega mesta razvilo sodoben računalniški sistem vodenja šaržnega procesa s poudarkom na upoštevanju strogih standardov in priporočil za farmacevtsko industrijo, zahtev po veliki prilagodljivosti ob hkratni visoki stopnji samodejnosti, povezave s proizvodno informacijsko rešitvijo (MES) in zasnove brezpapirne proizvodnje. Podjetje Telem, d. o. o., iz Maribora je razvilo namenski programski regulator za optimizacijo izkoristka geotermalnih sond kot del zasnove, izvedbe in verifikacije energetsko varčnega sistema ogrevanja in klimatizacije zgradb z obnovljivimi viri energije. Vodja tehnološke mreže TVP dr. Zoran Marinšek med predstavitvijo mreže in poteka projekta Tehnološka mreža TVP Tehnologije vodenja procesov (TVP) je ena od štirih tehnoloških mrež, ki trenutno delujejo v Sloveniji. Združuje enajst podjetij in tri institucije znanja, ki oblikujejo in zasledujejo skupen poslovni cilj. TVP ima jasno vizijo z globalnim ciljem povečati konkurenčnost podjetij izvajalcev in podjetij uporabnikov z novim razvojem in uvajanjem tehnologije vodenja. Temu so podrejene strateške usmeritve in operativno delovanje, ki je usmerjeno v pospeševanje razvoja novih in dopolnitev obstoječih proizvodov, storitev in tehnologij za izvajalce, pospešitev uvajanja ter razširjanje novih in obstoječih tehnologij med uporabnike in vzpostavitev inovativnega okolja. Področje njenega delovanja obsega celotno piramido vodenja procesov v podjetju na procesni, nadzorni in proizvodni ravni, pri čemer so prednostne smeri razvoja: proizvodna informatika, vodenje kompleksnih sistemov in procesov, odkrivanje napak in kontrola kakovosti, podpora logističnim procesom v proizvodnih podjetjih, tehnologije vodenja, ki dvigujejo kakovost bivanja in zmanjšujejo onesnaževanje okolja, avtomatizacija strojev in naprav ter tehnologije, ki omogočajo razvoj novih orodij ter gradnikov za sisteme vodenja. Prispevek k učinkovitejši rabi energije je tudi sistem za obvladovanje proizvodnje in porabe pare, ki ga je razvila in uporabila Cinkarna Celje, d. d. Sistem temelji na ustreznem hranilniku pare in algoritmu za usklajevanje delovanja porabnikov, kar omogoča celovito reševanje problema neizkoriščenih virov pare v proizvodnji. Učinkovito delovanje posameznih elementov daljinskega ogrevanja vpliva na porabo energije, česar se zavedajo tudi v podjetju Danfoss Trata, d. o. o., iz Ljubljane, zato so postavili testno progo, ki na podlagi simulacije predpisanih razmer delovanja daljinskega ogrevanja omogoča preverjanje ustreznosti delovanja prototipov na stopnji razvoja in izdelkov ob resničnih pogojih njihove uporabe. Načrt in izvedbo mehanskih in hidravličnih delov testne proge so izvedli v podjetju, zapleten sistem za samodejno vodenje in nadzor pa so razvili na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Dvig ravni tehnološke razvitosti in usposobitev podjetja za proizvodnjo in trženje naprav ter sistemov za delovanje v eksplozivnih okoljih sta samo dva učinka, ki jih od projekta razvoja in izvedbe inovativnega sistema za vodenje asinhronskega motorja velikih moči brez senzorja hitrosti, ki je potekal v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, pričakujejo v Premogovniku Velenje, d. d. Vroča razprava S tem se je zaključila predstavitev rezultatov projektov, prireditev pa se je nadaljevala z nadvse zanimivo in tudi vročo razpravo o že v uvodnem nagovoru omenjeni problematiki. Nedvomno prikazani rezultati, sodelovanje v takem obsegu in tempu ne bi bili mogoči brez podpore države in Evrope, v tem primeru strukturnih skladov, kar je tudi njihov osnovni namen. Podjetja, predvsem tista, ki imajo izoblikovano vizijo in izdelan načrt lastnega razvoja, se morajo zavedati pomembnosti sodelovanja za dolgoročno rast in razvoj, zato so toliko bolj presenetljive ugotovitve sodelujočih, da se pri tako zaostrenih pravilih, predvsem nadzora porabe sredstev, kot so jih srečali pri tem projektu, z ekonomskega vidika to komaj splača. K temu se je s svojimi izkušnjami pridružil tudi prof. dr. Karl Jezernik z mariborske univerze, ki je izpostavil pred- vsem nenehno spreminjajoča se pravila sodelovanja in več kot šestmesečni zamik izplačila dogovorjenih finančnih sredstev, ki lahko nekatere inštitucije pripelje tudi v izgubo. Splošno mnenje je bilo, da ni dovolj, če ima vlada sprejete ukrepe za spodbujanje sodelovanja med inštitucijami znanja in industrijo, treba je imeti tudi ustrezno opredeljeno njihovo izvrševanje, ki bi vodilo in med seboj usklajevalo posamezna pristojna ministrstva in delo njihovih uradnikov, po drugi strani pa tudi nalagalo neko odgovornost. Zato je dr. Marinšek predlagal, da se odgovorni v državi resno lotijo dela na transparentnosti upravljanja projektov, sistemu poslovnih vrednot, ki temeljijo na partnerskem odnosu, in sistemu vzpostavljanja osebne odgovornosti uradnikov. ■ Investicije v Acroniju V jeseniškem Acroniju so sredi septembra odprli in tudi uradno zagnali odpra-ševalno napravo in novo linijo za proizvodnjo debele pločevine. »Investiciji v skupni vrednosti približno 22 milijonov evrov sta pomembni za posodobitev Acronija in bosta pripomogli k večji globalni konkurenčnosti družbe, saj je prav tehnološki razvoj ključnega pomena za dolgoročno poslovanje,« je na otvoritvi povedal premier Janez Janša. Z investicijama Acroni uresničuje izpolnjevanje ekoloških standardov, saj so z odpraševalno napravo emisije v okolje bistveno manjše od zakonsko dovoljenih. Z novo proizvodno linijo bo lahko Acroni letno proizvajal 100.000 ton debele pločevine, kar bo družbo dvignilo na drugo mesto med proizvajalci nerjav-ne debele pločevine v Evropi. Konferenca ICIT & MPT 2007 Industrijska orodja predstavljajo enega od gonil razvoja sodobnih proizvodnih tehnologij. V današnjem času turbulentnih proizvodnih pogojev, na katere vplivajo globalna ekonomija, turbulentne razmere na trgih, cene surovin in nafte, konkurenca in drugo, se te razmere zelo močno kažejo tudi v orodjar-stvu. Sodobnega orodjarstva si zato ne moremo več zamisliti brez računalniško podprtega načrtovanja orodij in orodnih konceptov ter hitrega razvoja novih orodij in orodnih konceptov. Novi materiali, proizvodni procesi, digitalno načrtovanje proizvodnje, inteligentni proizvodni sistemi, hitra in/ali fleksibilna izdelava orodij za majhne in srednje velike serije, sočasno inženirstvo in podobno pa so področja raziskav, brez katerih si v orodjarstvu ne znamo več predstavljati hitrega razvoja in uspešnega konkuriranja na svetovnih trgih. Šesta mednarodna konferenca s področja industrijskih orodij in postopkov izdelovalnih tehnologij bo potekala od 11. do 14. septembra 2007 na Bledu. Konference, kot je ICIT & MPT (International Conference on Industrial Tools and Material Processing Technologies), potrjujejo da je slovensko okolje zrelo za organizacijo pomembnih mednaro- Vtulj Slovim'«, feftnMhr II* - 14» u«; ICIT&MPT 2007 6» Inlf mationa] Confertnce on Industrial Tools anđ ¥atf ria] Protessina Technologies dnih konferenc, kot je konferenca s področja industrijskih orodji in postopkov izdelovalnih tehnologij. Udeleženci konference se bodo v štirih dneh seznanili s področji sodobnih preoblikovalnih tehnologij, procesov in orodij za tlačni liv plastičnih materialov, sodobnih in inovativnih materialov, izdelave orodij, inteligentnih proizvodnih sistemov, računalniško podprtih numeričnih metod, menedž-menta in strojev. Vsekakor področja, na katerih morajo v prihodnost usmerjeni orodjarji imeti pregled nad najsodobnejšim svetovnim dogajanjem in smernicami razvoja. Prednosti, ki prepričajo - inteligentni sistemi orodja BILZ BIL Z Akcijski paket je sestavljen iz: 1 X nakrčevalna enota BILZ ThermoGrip ISG® 2200 WK 5 X držalo za nakrčevanje - kratko (HSK A63 ali SK40) 1 X osnovni nosilec orodja HSK63 ali SK40 1 X odlagalna plošča za orodje ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO KAČ Trade d.o.o. Ložnica pri Žalcu 46, Žalec pe PC Arnovski gozd Arja vas 101, Petrovče tel.: 03/710-40-80 faks: 03/710-40-81 el. naslov: kac.trade@siol.net Induktivna nakrčevalna enota BILZ ThermoGrip® ISG 2200 WK z direktnim vodnim hlajenjem Prednosti v vaši proizvodnji: boljša obstojnost rezilnega orodja izboljšana površina obdelave večja ponovljivost in večja natančnost obdelave zmanjšanje stroškov opremljanja obdelovalnih strojev daljša doba uporabnosti ležajev glavnega vretena stroja avtomatiziran cikel gretja, hlajenja, čiščenja in sušenja kratki časi vpenjanja in izpenjanja rezilnega orodja - maks. 30 sekund velik rezervoar hladilne emulzije v ohišju brez vzdrževanja Proces nakrčevgnja 1 Kritične točke pri izpenjanju orodja 2 Mesto segrevanja držala 3 Sprostitvena odprtina Bilzova rešitev 1 Patentirana razširitev grla držala za enostavnejše vpenjanje orodja LMT *Akcijska ponudba velja do konca leta 2006. izobraževanje Za večjo učinkovitost in povezanost evropskih gospodarstev Bolonjski sistem izobraževanja Izobraževalni sistemi so se skozi vso zgodovino intenzivno spreminjali in dograjevali. Poleg formalne strukture in prenove izobraževalnega sistema po Bolonjski deklaraciji pa je vsaj enako pomembna, ali pa še bolj, neformalna prenova, ki od univerzitetnega učitelja hkrati z odlično formalno izobrazbo in tehnično razgledanostjo terja tudi sposobnost vzpostavitve partnerskega odnosa s študenti, zavzeto sodelovanje s študenti pri opravljanju študijskih obveznosti, visoke moralne in etične standarde v odnosu do študentov in sodelavcev in tudi druge vrednote, ki pa jih noben izobraževalni sistem ne more privzgojiti in zagotoviti, ampak so stvar posameznika. Dr. Andrej Polajnar Novi študijski programi pa terjajo, še veliko bolj kot doslej, ustrezno odgovornost in prizadevnost tudi s strani študentov: zavzet študij, zaključek študija v čim krajšem možnem času, sodelovanje s profesorji in asistenti in kritično vrednotenje spoznanih ugotovitev. Seveda pa se mora v ta partnerski odnos učitelj-študent vključiti tudi industrija, ki edina lahko ovrednoti uspešnost in uporabnost študijskih programov. Šele tvorno sodelovanje teh treh soodvisnih komponent bo povzročilo ugodne sinergij-ske učinke, in formalno predrugačenje izobraževalnega sistema ne bo ostalo zgolj formalno, ampak bo prineslo takšne izide, kot jih pričakujemo. Danes lahko govorimo predvsem o treh velikih svetovnih gospodarskih področjih: evropskem, severnoameriškem in azijskem. Ta tri največja področja usmerjajo razvoj znanosti, gospodarske tokove, in v veliki meri vplivajo tudi na prevladujoče miselne koncepte, vrednote in standarde. V globaliziranem svetu so si konkurenčna, in vsako področje si prizadeva, pa čeprav teče med njimi tudi intenzivno sodelovanje, čim več dobrobiti prav zase. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je pomen usmerjanja in dirigiranja vrednostnih konceptov sekundaren, je na dolgi rok ravno obratno; vrednostni koncept, ki bi ga uspelo uveljaviti kateremukoli od teh treh gospodarskih področij, je primarnega pomena, in se postopoma odraža tudi na ekspanziji gospodarskih subjektov, ki sledijo takemu vrednostnemu konceptu in ga posredno tudi učvrščujejo. Konkurenčnost gospodarstev sledi šele v drugi fazi. Če se sedaj osredotočimo predvsem na gospodarski vidik, lahko rečemo, da je Severna Amerika v minulih desetletjih moč- no pospešila razvoj empiričnih znanosti in tehnologije, saj veliko odkritij prihaja prav iz teh sredin. Spretno je izkoristila izobraževalne sisteme drugih držav in v svoje kroge privabila veliko izobraženih mladih ljudi, polnih izvirnih zamisli, predvsem tehniške inteligence, v zadnjem času še zlasti iz t. i. vzhodnoevropskih držav. Evropa tega potencialnega toka izobražencev ni uspela pravočasno uvideti, ga zajeziti in izkoristiti v svoj prid. Kljub intenzivnemu razvoju, je v sferah znanosti in tehnologije, ne pa tudi sferi vrednot in konceptov, zaostajala za Severno Ameriko. Razlogi za to so večplastni in težko je natančno opredeliti kateri prevladuje. Prav gotovo pa gre vzroke za to iskati tudi v boleči razdelitvi Evrope po drugi svetovni vojni, zgodovinskih političnih nasprotjih v Evropi, konglomeratu različnih socialnih in kulturnih sredin, nemirih na Balkanu in na obrobju Evrope v zadnjih dveh desetletjih in tudi v razdrobljenosti in nesinhroniziranosti izobraževalnih sistemov posameznih evropskih držav. Poleg Evrope in Severne Amerike do nedavnega dveh glavnih gospodarskih področij pa se v zadnjem desetletju v globalno tekmo za prevlado na svetovnih trgih, čedalje bolj intenzivno in uspešno vključuje tudi azijski gospodarski prostor. Zaradi spleta različnih okoliščin, n. pr. povsem drugačnih vrednot, ki ne temeljijo toliko na klasični religiji, ampak na verovanju, ki je bližje filozofiji, pestrosti idej zaradi velikega števila prebivalcev in razmeroma poceni delovne sile, je vzpon teh gospodarstev v zadnjih letih doživel enormen razcvet. Azijska gospodarstva rastejo tudi do trikrat hitreje kot evropska. V takšnih razmerah je tudi Evropa, kot zibelka zahodnoevropskega miselnega koncepta, razpoznala svojo odgovornost in tudi priložnost ter pričela razmišljati o poenotenem in preglednem izobraževalnem sistemu. Spoznala je, da je pravzaprav izobraževalni sistem tisti najpomembnejši temelj, od katerega je odvisna učinkovitost vseh bistvenih sistemov, ki jih neka družba izgrajuje, še zlasti gospodarskega. Globalni cilji evropskega izobraževalnega koncepta so tako večja učinkovitost in povezanost evropskih gospodarstev, večja povezanost evropskih izobraževalnih in-štitucij, intenzivnejša izmenjava idej, toleranca med različnimi kulturnimi izročili in konec koncev nov miselni zagon v smeri etike, morale in socialne pravičnosti, ki bi bil protiutež prevladujočemu severnoameriškemu racionalnemu kapitalsko-ma-nagerskemu principu. Podoben, strateški okvir razmišljanja, je najbrž prežemal tudi snovalce sodobnih tokov evropskega izobraževalnega sistema [1]. Evropski okvir izobraževanja Temeljna načela o poslanstvu univerze in o njeni avtonomnosti, so bila postavljena že pred slabima dvema desetletjema, leta 1988 ob praznovanju devetstoletnice najstarejše evropske univerze v Bologni, s podpisom listine Magna Charta Universitatum s strani rektorjev evropskih univerz. Sledili sta Zato v svetovni gospodarski tekmi ne gre zgolj za konkurenčnost gospodarstev, ampak v prvi fazi za konkurenčnost vrednot. še dve pomembni listini, in sicer Lizbonska konvencija (1997) in Sorbonska deklaracija (1998), ki sta bili posvečeni predvsem priznavanju visokošolskih kvalifikacij v Evropski regiji in harmonizaciji evropskega visokošolskega sistema. Najpomembnejši mejnik pa je bil postavljen junija 1999 v Bologni, ko so ministri, pristojni za visoko šolstvo, iz devetindvajsetih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, podpisali t. i. Bolonjsko deklaracijo, s katero so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Z deklaracijo so si države podpisnice zastavile skupni cilj ob hkratnem polnem upoštevanju in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente. Cilj naj bi dosegli z različnimi ukrepi, kot so vzpostavitev primerljivih in preglednih visokošolskih struktur in stopenj, vzajemno priznavanje relevantnih in primerljivih visokošolskih kvalifikacij, vzpostavitev medsebojno priznanih kreditnih sistemov in sistemov zagotavljanja kakovosti, spodbujanje mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev, razvijanje evropske dimenzi- je v izobraževanju ter večje konkurenčnosti evropskega visokega šolstva v svetu [1]. Slovenski okvir izobraževanja Slovenija je za uresničevanje Bolonjske deklaracije sprejela več pomembnih listin. Med najpomembnejše spadajo Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov (december 2003). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (maj 2004) in Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po sistemu ECTS (november 2004). Vsebina teh listin se tesno navezuje na zahteve in priporočila Bolonjske deklaracije. Najpomembnejše zaključke teh in drugih listin je mogoče strniti v naslednje točke: • Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po sistemu ECTS. Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi za opravljanje študijskih obveznosti. Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta; letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. V obremenitev študenta se štejejo: a) predavanja, seminarji, vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.) in b) indi- vidualno študijsko delo (sprotno delo, študij literature, seminarske naloge, projektno delo, raziskovalno delo), priprava na izpite ali druge oblike preverjanja ter diplomska (magistrska, doktorska) naloga. • Prva oziroma dodiplomska stopnja so univerzitetni študijski programi, ki trajajo tri do štiri leta in obsegajo od 180 do 240 ECTS kreditnih točk. • Druga oziroma podiplomska stopnja so magistrski študijski programi. Magistrski študijski programi trajajo eno do dve leti in obsegajo od 60 do 120 ECTS kreditnih točk, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. • Tretja stopnja so doktorski študijski programi. Trajajo tri leta in obsegajo 180 ECTS kreditnih točk. • Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk. Trajanje prve in druge stopnje je določeno okvirno skupaj na ne več kot pet let. Opravljena diploma po prvi stopnji omogoča dostop do programov druge stopnje, opravljena diploma na drugi stopnji pa do doktorskega študija. Predvideno je, da se bodo novi dodiplomski in podiplomski študijski programi uvajali postopoma, najpozneje do študijskega TEHNA PLUS ■ d.o.o.- trgovsko in proizvodno podjetje TEHNA PLUS, d.o.o. Njiverce, Ob železnici 6 2325 Kidričevo Poslovalnica: Rogozniška 14,2250 Ptuj E-naslov: tehnaplus@siol.net Tel.: 02/780 67 00,780 67 01 Faks: 02/780 67 02,780 67 05 V prodajnem programu imamo vsa orodja vrhunske kakovosti za kovinskopredelovalno industrijo, med katerimi so najpomembnejši naslednji programi: MITSUBISHI, ki ima v programu več kot 37.000 različnih orodij, kot so: • orodja za struženje • orodja za vrtanje do trdote 60 HRc ■ orodja za rezkanje • rezkarji iz karbidnih trdin do trdote 70 HRc ALFRA- magnetni vrtalniki in kronski svedri RIX - vse vrste žag za strojno industrijo OSBORN - vse vrste ščetk za čiščenje in poliranje WERNER WILKE - vse vrste rotorezkarjev vse vrste HSS- in HSSE-svedrov ter navojnih svedrov 300 POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI Revolucionarno orodje za obdelavo obdelovancev z visokimi zahtevami po natančnosti. Geometrija Miracle orbit kombinira prednosti steblastih in krogličnih rezkaijev v enem orodju. Rezkarji z visoko natančno geometrijo in visoko kakovostno obdelavo, v celoti izdelani iz karbidne trdine, so na voljo s toleranco polmera kotne zaokrožitve ± 0,01 mm in toleranco premera 0~0,01 mm. Paleta ponudbe orodja obsega področje premerov<|) 1,5-12 mm s polmeri kotne zaokrožitve <|) 0,5-5 mm. MITSUBISHI I^/llllS... M MITSUBISHI CARBIDE MITSUBISHI CARBIDE ALFRA Itn SAGEN OSBORN =K M MC KOBELCO TOOL = leta 2009/10. To pomeni, da bodo visokošolski zavodi lahko razpisali študijske programe, ki so bili sprejeti pred reformo, zadnjič v študijskem letu 2008/09, končati pa jih bo mogoče do izteka študijskega leta 2015/16 [1]. Prva stopnja Bolonjskega izobraževanja Slovensko gospodarstvo se v skladu z evropskimi smernicami pospešeno prestrukturira in osvaja najnovejše tehnologije izdelave, postopke pretvorbe energije in snovi ter moderne postopke konstruiranja in oblikovanja, to pa zahteva pospešeno prilagoditev tudi študijskih programov, še posebej na univerzitetnem nivoju. Področje strojništva igra pri tem prestrukturiranju še posebej pomembno vlogo, zato gospodarstvo potrebuje študijski program z vključenimi najnovejšimi znanstvenimi in strokovnimi spoznanji ter s povečanim deležem interdisciplinarnih znanj, kar bo omogočilo dosego večje kreativnosti in inovativnosti diplomantov. Izjemno hiter napredek tehničnih znanosti v svetu zahteva prenovo koncepta univerzitetnega študijskega programa v smislu poudarjanja teoretične usmerjenosti, kompleksne povezanosti z razvojnimi trendi, novimi bazami znanja in novimi raziskovalnimi koncepti ter dela z abstraktnimi modeli. Za pripravo študijskega programa se je v mesecu juniju oblikovala skupina tehniških fakultet, ki delujejo v Republiki Sloveniji, in osnovala Mrežo za bolonjski študij. Prijavila je projekt ESS_VS-05-28 z naslovom Razvoj študijskih programov za mrežo fakultet v okviru tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Mreža je nudila odličen forum za razvoj strukturno primerljivih študijskih programov, kar bo omogočilo enostavnejše pogoje prehoda med različnimi tehniškimi študiji v Sloveniji. Proces prenove študijskih programov je v letu 2006 privedel do dokončanja nekaterih študijskih programov, med njimi tudi strojniškega na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru [2]. Opredelitev temeljnih ciljev Temeljni cilj univerzitetnega dodiplomske-ga programa „STROJNIŠTVO" je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo poleg znanja in razumevanja izkazoval tudi samostojnost, ustvarjalnost, inovativnost in kritičnost pri reševanju problemov s področja strojništva. Diplomanti univerzitetnega programa se bodo skozi študij znanstvenih temeljev programa, tehnoloških temeljev, aplikativnih in sistemskih znanj ter individualnih in poslovnih znanj, usposobili za prenos pridobljenih teoretičnih in strokovnih znanj v prakso in reševanje problemov v delovnih okoljih. Diplomanti bodo s študijem raznovrstnih teoretičnih in strokovnih vsebin pridobivali pregled nad širšim področjem strojništva, kar jim bo razširilo njihov pojmovni svet, okrepilo sposobnost generalizacije znanja in jim hkrati pripomoglo, da bodo s pridobljenim znanjem, s povezovanjem znanj z različnih področij in z iskanjem novih virov znanja, mobilni in prilagodljivi, a hkrati tudi dovolj usmerjeni, da bodo sposobni reševati zahtevne probleme. S sodobnimi koncepti poučevanja, ki so uglašeni z znanstvenim in raziskovalnim delom, s spodbujanjem ustvarjalnosti, samostojnega dela, in prenosom teoretičnega znanja v prakso, bomo uresničili pričakovanja študentov, delodajalcev in celotne družbe. Študentje univerzitetnega dodiplomskega programa »strojništvo« bodo v izobraževalnem procesu pridobili ustrezne kompeten-ce, da bodo sposobni v skladu s standardi delovne uspešnosti izvršiti postavljeno nalogo. Diplomantom bomo omogočili pridobivanje kakovostnega znanja, poleg tega pa tudi veščine, spretnosti, vrednote in pozitivno samopodobo, ki poleg znanja znatno pripomorejo k delovni uspešnosti. Diplomanti univerzitetnega dodiplomske-ga programa bodo obvladovali raziskovalne metode, postopke in procese s področja strojništva ter s strokovno kritičnostjo, samokritično presojo in odgovornostjo oblikovali, projektirali, konstruirali, izdelovali in vzdrževali izdelke, stroje in postroje, upoštevaje strokovno odličnost, družbeno koristnost, etično odgovornost, zavezanost profesionalni etiki in merila za okoljsko neoporečnost svojih stvaritev. Usposobljeni bodo - na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved, ved konstrukterstva, energetike, procesnega strojništva, sodobnih proizvodnih tehnologij in konceptov, organizacije proizvodnje, znanj s področja varstva okolja, dobre inženirske prakse, in ob podpori računalništva, informatike in komunikacijske tehnologije - snovati, oblikovati, in izdelovati izdelke, stroje, naprave in kompleksne postroje na način, da bodo izpolnjena funkcijska, oblikovna, kakovostna, stroškovna in okoljska merila. Pri tem bodo uporabljali sistemske koncepte in načela univerzalnosti. Hkrati bodo sposobni izvajati neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in sinteze. Diplomanti bodo kreativno in inovativno povezovali teorijo in prakso, tudi s pomočjo organizirane strokovne prakse v času študija. Interdisciplinarna naravnanost študijskih vsebin jim bo pripomogla k večji kreativnosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Probleme bodo znali analizirati, izločiti nebistvene faktorje, narediti sintezo, predvideti mogoče rešitve in posledice. Pri delu bodo samostojni, hkrati pa bodo razvijali sposobnosti in spretnosti komunikacije ter skupinskega dela v domačem in mednarodnem okolju. Navedene splošne kompetence izhajajo iz temeljne predmetne vsebine programa in zarisujejo splošni, osnovni lik diplomanta. Med študijskim procesom pa se ne poglablja le znanje, ampak tudi odnos do uporabe tega znanja. Na ta način je izobraževalna komponenta povezana tudi z vzgojno. V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1, Ur. L .št. 61, 13. 6. 2006) pridobi študent po uspešnem zagovoru diplomskega dela strokovni naslov diplomirani inženir strojništva [2]. Mednarodna primerljivost Študent strojništva mora za uspešno dokončanje študija in uspešen vstop in preživetje na trgu dela osvojiti znanja iz različnih področij. Za univerzitetno izobrazbo je posebej pomembno dobro znanje s področja temeljnih znanosti ter temeljev strojništva, nadgrajeno z ustreznimi aplikativnimi in sistemskimi znanji. V evropskem prostoru so bila v zadnjih letih izdana številna priporočila glede ustreznega deleža omenjenih skupin v celotnem študijskem programu. Eno izmed takšnih je bilo podano na tematski konferenci SEFI v Berlinu leta 2004. Med drugim je bila podana tudi shema (shema SEFI), ustrezna z vidika priporočil industrije, prikazana na sliki 1. Globina znanj Diploma (Projekt) Inženir Individualna & fi5% poslovna znanja Znanstveni temelji Tehnološki temelji Širina znanj Slika 1: Shema SEFI razdelitve znanj po značilnih skupinah Orodje. Rešitve. Upravljanje projektov. - Izključno za Vas, Štiri znamke, osredotočene na svet obdelave izvrtine. Prodajni partner f KOMET GROUP v Sloveniji: ^^^ SCHMIDT HSC, d.o.o. ^^^ J Kidričeva 25 • 3000 Celje ^ S tel. 03 4900 850 ||k fax. 03 4900 852 PI liri I LJ I e-mail: info@hsc-schmidt.si PREDANI USTVARJANJU REŠITEV spletna stran: www.hsc-schmidt.si www.kometgroup.com Razvrstitev predmetov v značilne predmetne skupine je bila narejena na osnovi razdelitve, ki jo uporablja TU Delft, pri čemer je bilo v znanstvenih temeljih kot podpo-dročje fizike upoštevano področje mehanike. Na tej osnovi smo združili študijske vsebine v naslednje skupine: Znanstveni temelji strojništva: • Matematika: Analiza, Linearna algebra, Diferencialne enačbe, Verjetnost in statistika • Mehanika, Statika, Trdnost teles, Dinamika, Elasto-plasto mehanika • Fizika, Kemija, Materiali • Programiranje, Simulacije, Tehnološki temelji strojništva, npr.: • Proizvodna tehnologija, Termodinamika, Tehniška kibernetika, Mehanika tekočin, Elektrotehnika, Prenos toplote in snovi, Strojni elementi Aplikativna in sistemska znanja strojništva, npr.: • Mehatronika, Energetski stroji in naprave, Konstruiranje in oblikovanje, Informatika, Tehniška dokumentacija, CAM, CAE, Tehnike sporazumevanja, Električne naprave, Mikrotehnika, Procesna tehnika, Biomedicinska tehnika, Projekti , Analiza signalov, ... K omenjenim predmetnim skupinam moramo v okviru nekega študijskega programa prišteti še študijske obveznosti v obliki industrijske prakse in zaključnega oz. diplomskega dela oziroma projekta [2]. Druga stopnja Bolonjskega izobraževanja Strategija izobraževanja v Republiki Sloveniji je izobraževanje visoko usposobljenih strokovnjakov, ki bodo v slovenskem in širšem gospodarskem prostoru sposobni reševanja najzahtevnejših razvojnih izzivov. Glede na enega izmed rezultatov bolonjske prenove študijev v Evropi, to je uskladitve razdelitve visokošolskega študija na tri stopnje, je pomemben del strategije uspešno izvajanje podiplomskih študijskih programov, ki bodo temelj izobraževanju visoko usposobljenih strokovnjakov. Diplomanti podiplomskega študija bodo sposobni ne samo uporabe pridobljenih znanj, pač pa predvsem integracije in sinteze pridobljenega znanja za analizo in reševanje zahtevnih tehnoloških problemov. Kot v primeru do-diplomskega programa je tudi dvoletni podiplomski magistrski program skladen s primerljivimi študijskimi programi v Evropi, izbranimi iz univerz, uvrščenih med prvih petsto v svetu oz. prvih dvesto v Evropi. Opredelitev temeljnih ciljev S podiplomskim magistrskim študijskim programom »strojništvo« pridobi diplomant poglobljena teoretična in strokovna znanja, veščine in metode dela za reševanje zelo zahtevnih strokovnih problemov. S poglobljenim študijem znanstvenih metod, ob hkratnih raznovrstnih strokovnih in aplikativnih študijskih vsebinah programa, bo diplomant razvil sposobnost intenzivnega abstraktnega in asociativnega mišljenja, sinteze znanj iz širokega področja strojništva in tudi drugih disciplin, prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso ter razvoja inovativnih postopkov pri reševanju problemov. Takšna naravnanost programa je povsem v skladu z evropsko usmeritvijo, ki potencira predvsem razvoj novih in zahtevnih izdelkov, razvoj visokih tehnologij in prilagodljive avtomatizacije, uporabo sodobnih orodij za računalniško modeliranje procesov in sistemov, maloserijsko in posamično proizvodnjo - skratka postopke in izdelke, kjer je delež izvirnih in inovativnih znanj odločilnega pomena. Poleg tega je cilj podiplomskega magistrskega študijskega programa »strojništvo« zagotoviti vključitev magistrantov v raz-vojno-raziskovalne enote v podjetjih in inštitutih, ter omogočiti kontinuiran in znanstveno povezan prehod na doktorski študij. S sodobno zasnovanim programom, ki študijske vsebine v veliki meri črpa iz znanstvenoraziskovalnih aktivnosti učiteljev, ter s spodbujanjem ustvarjalnosti in samostoj- nega dela študentov, bomo izpolnili pričakovanja, ki jih ima družba od visokošolskih ustanov in visoko izobraženih strokovnjakov, ki bodo zaključili podiplomski magistrski program »strojništvo«. Študentje podiplomskega magistrskega programa »strojništvo« bodo med študijem pridobili ustrezne splošne kompeten-ce, da bodo sposobni v skladu z visokimi standardi delovne uspešnosti, ki so postavljeni pred takó izobraženimi strokovnjaki, sposobni reševati zelo zahtevne strokovne probleme. Splošne kompetence bodo pridobili iz jedrnega znanja magistrskega programa oziroma smeri. Študentom bomo omogočili pridobivanje poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, hkrati pa jih bomo usposobili za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, in za prevzemanje odgovornosti pri vodenju zelo zahtevnih delovnih procesov in sistemov. Navedene lastnosti bodo študentje pridobivali med študijskim procesom, ki bo zasnovan tako, da bo intenzivno vključeval strokovno in znanstveno zorenje s pomočjo projektnih nalog v delovnem okolju, ki bodo temeljno, aplikativno ali razvojno usmerjene. Poleg tega pa bodo med študijskim procesom pridobili tudi druge veščine, spretnosti, vrednote, prepričanja in pozitivno samopo-dobo, ki poleg kakovostnega znanja bistveno pripomorejo k učinkoviti izrabi virov, k uspešnim komunikacijskim spretnostim, ter prispevajo pomemben delež k uspešnosti pri izvrševanju zelo zahtevnih nalog. Diplomanti podiplomskega magistrskega študijskega programa »strojništvo« bodo obvladovali raziskovalne metode, postopke in procese s širšega področja strojništva ter s strokovno kritičnostjo, samokritično presojo in odgovornostjo oblikovali, projektirali, konstruirali, izdelovali in vzdrževali zahtevne izdelke, napredne stroje in postroje, upoštevaje strokovno odličnost, družbeno koristnost, etično odgovornost, Mastercam Vodič po programu MastercamX V Slovenščini Šolanje uporabe programa Mastercam Zastopstvo za program Mastercam NOVO! a CAM Prilagoditve postprocesorjev CIMCO DNC povezave strojev A-cAM, inženiring,d.o.o. www.mastercam.si Predjamska cesta 11, Ljubljana 01/257 63 21 CIMČO I n tegra tiojn Sedanje stanje Globalna usmeritev Združljive rešitve Dobra zaposljivost Uravnotežen program Stroka Temelji Stroka 2. stopnja Temelji 1. stopnja Priporočila industrije: Prehod na uravnotežen program 1. stopnje c i-h i "Ö ' d O 3 QJ Slika 2: Shema SEFIprerazporeditve znanj med 1. in 2. stopnjo inženirskih študijskih programov zavezanost profesionalni etiki in merila za okoljsko neoporečnost svojih stvaritev. Pri tem bodo uporabljali sistemske koncepte in načela univerzalnosti. Hkrati bodo sposobni izvajati neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in sinteze. Študentje bodo sposobni učinkovito povezovati teorijo in prakso, med drugim tudi s pomočjo projektnih nalog. Široka, interdisciplinarna naravnanost študijskih vsebin bo omogočila poln razmah njihovih kreativnih in inovativnih potencialov. Probleme bodo znali analizirati, izločiti nesigni-fikantne vplive, narediti sintezo, predvideti mogoče rešitve, izbrati v danem trenutku najboljšo odločitev in oceniti posledice, ki so z njo povezane. Pri delu bodo samostojni, hkrati pa bodo razvijali sposobnosti in spretnosti komunikacije ter skupinskega dela v domačem in mednarodnem okolju. V skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1; Ur. L. št. 61, 13. 6. 2006) pridobi študent po uspešnem zagovoru diplomskega dela strokovni naslov magister inženir strojništva [3]. Mednarodna primerljivost V skladu s smernicami evropskega združenja za izobraževanje inženirjev (SEFI) smo na 2. stopnjo študija prenesli del naprednih znanstvenih in tehnoloških temeljnih znanj, ki so združena v skupni, prvi semester študija. Nadgradnja teh znanj so specialna znanja, ki so študentu posredovana v okviru omenjenih študijskih smeri, nadaljnjo poglobitev znanj pa omogočajo študijski moduli v okviru posameznih študijskih smeri. Takšna znanja zagotavljajo kompleksno povezanost z razvojnimi trendi, novimi bazami znanja in novimi raziskovalnimi koncepti ter delo z abstraktnimi modeli. Znanja, pridobljena na univerzitetnem podiplomskem magistrskem programu, s področja strojništva, na- ravoslovnih znanj ter razumevanja in uporabe visokih tehnologij, omogočajo študentu razvijanje individualnega kreativnega razmišljanja, sposobnosti analize problemov in sinteze pridobljenih znanj, kar mu bo omogočilo neposredno vrednotenje tega znanja pri reševanju konkretnih primerov. Priporočilo združenja SEFI glede struktu-riranosti in razporeditve znanja med 1. in 2. stopnjo bolonjskih študijev je podano na sliki 2. V njem je upoštevano, da je na podiplomski magistrski program bil prenesen del nadgradnje teoretičnih temeljev, predvsem iz matematike, mehanike in materialov [3]. Tretja stopnja Bolonjskega izobraževanja Doktorski študij na 3. stopnji je usmerjen v poglobljeno samostojno znanstvenoraziskovalno delo, ki pomeni izvirni prispevek kandidata k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. Sklep Katerikoli izobraževalni sistem, ki smo mu bili priče od antičnih časov pa vse do danes je odraz trenutnih temeljnih vrednot družbe. Zahodna civilizacija, kamor ponavadi prištevamo evropsko in severnoameriško, temelji predvsem na empiričnih izhodiščih naravoslovno-matematičnih ved, zato je naklonjena predvsem temu vidiku obravnavanja stvarnosti. Nekatere druge civilizacije, v preteklosti in tudi še danes, pa vključujejo poleg teh, še druge poglede in vrednote, ki celotno zakladnico znanja in razumevanja sveta nekoliko bolj uravnotežijo. Ker pa trenutno v svetu prevladujeta kalvinistična tekmovalnost in princip empirizma, je treba vzpostaviti takšne izobraževalne in gospodarske sisteme, ki bodo učvrstili splošno sprejete norme in vrednote ter učinkovito odgovorili na svetovne izzive [4]. Literatura: [1] Brezočnik M.: Prenova študijskih programov po Bolonjski deklaraciji, Bilten - 29. strojniški ples, Društvo strojnih inženirjev Maribor in Fakulteta za strojništvo, Maribor, 2006. [2] Vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu - 1. stopnja, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Maribor, 2006. [3] Vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu - 2. stopnja, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, Maribor, 2006. [4] Polajnar A.: Vloga bolonjskega koncepta izobraževanja za rast vrednosti slovenskega gospodarstva, Posvetovanje - Orodjarstvo 2006, Portorož, 2006. Dr. Andrej Polajnarje zaposlen na Fakulteti za strojništvo, Univerza v Mariboru. Sistem Sumi-Turn T-REX za oblikovno struženje Sumitomu je z držalom za struženje Sumi-Turn T-REX uspelo združiti prednosti štirirobe ploščice DNMG in ekonomičnost šestrobe ploščice. Sumitomo v povezavi s sistemom dvojnega vpetja in narebričenjem T-REX zagotavlja odlično vpetje, zelo zanesljivo in stabilno pozicioniranje ploščice in odličen nadzor nad odrezki. Nove ploščice so namenjene za profilno in oblikovno struženje ter tudi za čelno obdelavo do globine reza 2,5 mm, dobavljive so v kvalitetah AC700G, AC9-00G, AC2000 in AC3000 in z lomilcem odrezkov LU ali GU. ■ Mednarodna razstava obdelave kovin AMB 2006 Učinkovitost izdelave je na prvem mestu Svet strojnikov je slogan bienalne mednarodne razstave obdelave kovin AMB, ki je potekala še zadnjič v popolnoma razprodanem stuttgartskem razstaviščnem centru. Razstavo, na kateri je sodelovalo več kot 800 razstavljavcev in 70 zastopnikov, si je od 19. do 23. septembra ogledalo 53.000 obiskovalcev, kar je 5 odstotkov več kot pred dvema letoma. Poleg razkazovanja zmogljivosti sodobnih obdelovalnih strojev in preciznih orodij je bilo predstavljenih tudi veliko rešitev za povečanje učinkovitosti izdelave z avtomatizacijo v glavni vlogi. Dr. Tomaž Perme AMB je strokovno srečanje, tržnica in spodbujevalec industrije obdelovalnih strojev in preciznih orodij ter mesto za izmenjavo informacij med razstavljavci, strokovnimi obiskovalci, združenji in univerzami. V času čedalje hujše konkurence na trgu, iščejo podjetja rezerve za znižanje stroškov ravno v proizvodnji. Za konkurenčnost že zdavnaj nista dovolj le tehnična raven izdelka in njegova kakovost, temveč je za nakup odločilna predvsem cena, zato je razumljivo, da so bile glavne zanimivosti sejma prav rešitve za povečanje učinkovitosti izdelave. Avtomatizacija je za povečanje učinkovitosti sodobne izdelave, ko le-ta ni več odvisna od človeka, temveč le od stoja, nujna do mere, ki je potrebna za njeno konkurenčnost. Poleg rešitev avtomatizacije, kot so menjalniki palet, regalni skladiščni sistemi, skladišča za orodja in obdelovance, imajo roboti kot pomagači na obdelovalnih strojih vse večjo vlogo. Seveda so obdelovalni stroji samo en člen v verigi nastajanja izdelka. Gospodarnost v podjetjih je odvisna tudi od učinkovitosti razvoja in konstruiranja ter organiziranosti in podprtosti tokov podatkov. Tudi na tem področju so predstavili pomembne rešitve. Naslednja pomembna tema na sejmu je bila suha obdelava. Po ocenah strokovnjakov se razna hladilnomazalna sredstva še zmeraj proces in najboljši možni rezultat obdelave. Na sejmu so organizirali vodeni ogled na temo suhe obdelave in svetovalni dan, kjer je lahko vsak obiskovalec brezplačno dobil strokovno razlago o gospodarni uporabi suhe obdelave v praksi. Sinonim za zmogljivost strojev in orodij so tudi sodobni postopki obdelave, kot sta na primer obdelava z velikimi hitrostmi (HSC) in visokozmogljiva obdelava (HPC). O sta- Za dobičkonosno izdelavo je avtomatizacija sodobnih visokozmogljivih obdelovalnih strojev nepogrešljiva. uporabljajo kar v devetdeset odstotkih vseh obdelav kovin, kar povzroča nepotrebne stroške odprave. Rešitev je popolnoma suha obdelava oziroma obdelava z najmanjšo količino mazanja, ki lahko z ustreznimi orodji zagotovi stabilen obdelovalni nju tehnike na tem področju in o možnostih racionalizacije je obsežno informiral inovativni forum, ki ga je v okviru sejma organiziral inštitut za proizvodni menedž-ment, izdelovalne tehnologije in obdelovalne stroje univerze v Darmstadtu. Sodobno je lahko tudi modro. Prvič je bil del obsejemskih prireditev tokrat že trinajsti kolokvij o obdelovalnih tehnologijah, ki ga je pripravila univerza iz Stuttgarta. Dvodnevni dogodek je privabil 300 udeležencev, kar je 30-od-stotno povečanje glede na prejšnja leta. Na enainštiridesetih predavanjih znanstvenikov in strokovnjakov z visokih šol in iz industrije so slišali in razpravljali o obdelavi v prihodnosti in usmeritvah v raziskavah na proizvodnotehničnem področju, med drugim tudi o digitalni proizvodnji. Del sejma je bila tudi borza sodelovanja B2Fair - akcija, ki jo je sprožila Evropska komisija za podporo sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji iz Zahodne in Vzhodne Evrope. Podjetja, ki so želela okrepiti sodelovanje, so lahko podrobnejše informacije o teh možnostih izvedela na srečanju podjetij, ki ga je organizirala obrtna zbornica iz Stuttgarta, kjer je bilo s pre- vajanem poskrbljeno tudi za tekoče sporazumevanje. Razstavljavci in obiskovalci so lahko pred sejmom v računalniški program vnesli opis ter potrebe podjetja in si s tem med sejmom zagotovili pogovore z izbranimi poslovnimi partnerji. Povečanje števila novih obiskovalcev za 36 odstotkov, velika večina obiskovalcev (78 odstotkov) z jasnimi nameni investiranja, od katerih jih je 40 odstotkov izrazilo velike potrebe in pripravljenost porabiti več kot 100.000 evrov, so samo nekateri podatki, ki povedo veliko o povečanju zanimanja in pomembnosti sejma AMB. To potrjujejo tudi razstavljavci, ki so imeli z obiskovalci veliko pogovorov o povpraševanjih in konkretnih investicijskih namenih. Nekateri so prišli celo z načrti delov, ki jih je treba izdelati. Od visoke kakovosti obiskovalcev, ki so prišli na na sejem z jasnimi zamislimi in cilji, razstavljavci upravičeno pričakujejo dober poslovni učinek. Vse več obiskovalcev sejma prihaja tudi od daleč. 11 odstotkov obiskovalcev (leta 2004 6 odstotkov) je prišlo iz oddaljeno- iK ... r -.-H Kar je zanimivo, je potreba pogledati tudi od blizu. sti več kot 300 kilometrov, 7 odstotkov pa iz tujine (2004. leta 5 odstotkov), od tega največ iz Švice, Avstrije, Francije in Velike Britanije, pa tudi iz Italije, Poljske, Madžarske in Češke. V prihodnje se bodo še bolj osredotočili na mednarodni značaj te za področje strojništva največje razstave na severnem delu Nemčije. Naslednji AMB bo od 9. do 13. septembra 2008 v novem stuttgartskem sejemskem središču, ki je v neposredni bližini letališča. V ta namen so že rezervirali dve tretjini od 100.000 kvadratnih metrov velikega novega razstavnega prostora, ki je dvakrat večji od sedanjega sejmišča, saj upravičeno pričakujejo še večje število razstavljavcev in obiskovalcev. ■ DurAtomic™ - TP2500 Podjetje SECO predstavlja novo kvaliteto TP2500 s CVD-oplastenjem Duratomic™. Unikatno oplastenje vam zagotavlja zanesljivo in varno proizvodnjo. Zasnova Secovega novega oplastenja Al2O3 DurAtomic posega na področje atoma in izboljšuje mehanične ter termične lastnosti, v primerjavi z obstoječimi znanimi Al2O3. Največja razlika med oplastenjem DurAtomic™ in ostalimi znanimi Al2O3 se kaže predvsem v povečani žilavosti, odpornosti proti obrabi, kemični stabilnosti in v neverjetnem zmanjšanju tvorjenja nalepka na reznem robu. Značilnosti in uporaba kvalitete TP2500: • velik pomik in ve- lika hitrost obdelave => zelo velik odjem materiala, suha ali mokra obdelava => fleksibilnost, širok spekter uporabe => prva izbira pri splošnem struženju, dolga doba uporabnosti => obdelava »brez« operaterja, izjemna odpornost proti obrabi => natančnost dimenzij izdelka, vsestranskost => mešana uporaba (jekla, nerjavna jekla, litina), zaščiten rezni rob => za prekinjen rez. TP2500 Življenjska doba orodja + 96% Komponenta: Operacija: Material: Ploščica: Parametri odrezavanja: Hladilna tekočina: Kriterij: pesto zunanja groba obdelava XC42 Seco material skupina 4 Ref. CNMG120412-M5 TP200 CNMG120412-M5 TP2500 vc = 250 m/min f=0.60 mm/r a„ 2.0 mm da doseženi cilji Opomba: TP1000 inTP2000 sta bila preizkušena prej. Rezultat: manj kot 300 kosov in večja obraba. 500 450 400 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 ■ St. kosov -■-VB 0,25 0,02 0,15 0,1 0,05 0 CNMG120412-MS TP200 CNMG120412-M5 TP2500 seco : Primer testa med TP200 in TP2500 kvaliteto Sejem MSV in IMT v Brnu Sejem MSV in IMT v Brnu na Češkem je v Sloveniji po krivici precej neznan, saj je resnično eden večjih evropskih sejmov. Tako je letos sejmišče v Brnu s skupno kar enaindvajset razstaviščnimi halami, od katerih so se nekatere raztezale v dve ali tri nadstropja, že oseminštiridesetič gostilo mednarodni strojniški sejem, mednarodni sejem industrijskih orodij pa petič. Kljub velikemu številu čeških podjetij smo na sejmu videli tudi precej mednarodno uveljavljenih podjetij z vsega sveta - nekatera od njih so nastopala celo v mednarodno-češki zasedbi. Obisk tujih razstavljavcev in poslovnih partnerjev je presegel pričakovanja organizatorjev, saj je že v prvih štirih dneh sejma število tujih obiskovalcev preseglo številko 10000, tujih obiskovalcev pa je bilo zavidljivih 36 odstotkov. Pestra mednarodna zasedba obiskovalcev iz kar 51 držav je bila predvsem iz Slovaške, Nemčije, Poljske, Avstrije, Rusije, Madžarske, in tudi iz Slovenije. Na sejmu je bilo akreditiranih kar 420 novinarjev, od tega kar 74 tujcev iz Danske, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske, Avstrije, Rusije, Slovenije in celo iz ZDA. Svoje novosti je predstavljalo kar 2100 razstavljavcev iz 32 držav sveta. 5. mezinärodm veletrh obrabétìch a tvärecfch strojü 5. Internationale Messe für Metallbearbeitung 5th International Machine Tools Exhibition IMT2006 Glavni poudarek obeh letošnjih sejmov, ki kažeta na dinamičen vzpon češke ekonomije, so bile najrazličnejše tehniške inovacije, ki jih je predstavljala kar tretjina razstavljavcev. Predstavljene so bile na področjih orodij in strojev za preoblikovanje in odrezavanje, pri najrazličnejši merilni tehniki in opremi za tehnološke meritve ter avtomatizacijo ipd. Najpomembnejše in tudi najmočneje zastopano področje so letos predstavljala najrazličnejša odrezovalna in preoblikovalna orodja ter stroji za preoblikovanje, ki so bili predstavljeni v okviru sejma IMT. Na tem področju smo lahko srečali tudi največji delež tujih razstavljavcev, ki so bili na rekordnih 18500 kvadratnih metrih zastopani skoraj enakovredno z domačimi razstavljavci. Zaradi propagandno zelo prodornih razstavnih prostorov smo imeli celo občutek, da so na teh dveh področjih tuji razstavljavci kar v večini. V eni največjih razstaviščnih hal smo lahko videli predvsem stroje za rezanje in prebijanje pločevine, kot so bili kombinirani rezalni centri pri Trumpfu, najsodobnejši stroji za upogibanje pri belgijskem podjetju LVD, robotizirane obdelovalne celice pri podjetju APT. Poseben poudarek so pri slednjih dali tudi posebnim preoblikovalnim tehnologijam, kot sta hidromehanski globoki vlek in preoblikovanje z medijem (hydroforming), za kar so pri podjetju posebej specializirani. Na sejmu niso manjkala niti podjetja z vrsto laserskih rezalnih centrov, preoblikovalni stroji, kot jih je razstavljala npr. AIDA, in najrazličnejši prebijalni stroji, ki jih je razstavljalo npr. podjetje FinnPower. Nemški gigant Schuller zaradi velikosti sistemov v Brnu sicer ni razstavljal najsodobnejših preoblikovalnih linij in konceptov, so pa poudarili, da je pri njih trenutno najbolj »top« tehnologija vročega preoblikovanja pločevine. S slednjo so trenutno v samem svetovnem vrhu in imajo tudi največ prodanih sistemov za preoblikovanje v vročem na svetu, saj je več kot polovica od trenutno tridesetih nameščenih proizvodnih linij za vroče preoblikovanje pločevin-skih delov v avtomobilski industriji prav njihov proizvod. Pri Schullerju so tudi poudarili, da tako specializiranih postrojenj na običajnih sejmih ne kažejo, ampak se na njih osredotočajo predvsem na svoje prodajne programe stiskalnic, ki so za češke dobavitelje avtomobilski industriji najbolj zanimive. Precej razstavljavcev je predstavljalo svoje proizvodne programe za krivljenje cevi, pri čemer je svojevrstno inovacijo s pnevmatskimi krivilnimi stroji predstavljalo nemško podjetje Rosenberger. Njihov proizvodni program je specializiran za hitro proizvodnjo s postopki krivljenja in rotacijskega kovanja. Najbolj zanimivo pri tem je to, da so kompaktno grajeni stroji popolnoma pnevmatski in delujejo le na stisnjen zrak ter sploh ne potrebujejo priključka na elektriko. Svoje najnovejše stroje za rezanje z abrazivnim vodnim curkom (AVC) je razstavljalo tudi ameriško podjetje FLOW, ki je na sejmu imelo predvsem svoje češke predstavnike. Kot trenutno najnovejšega in najbolj inovativnega predstavljajo svoj sistem dinamične rezalne glave, ki z ustrezno programsko opremo zagotavlja rezanje izdelkov pod pravim kotom, kar je pri klasičnih sistemih rezanja z AVC skoraj nemogoče doseči. Marsikateri veliki svetovni proizvajalec je razstavljal tudi v sodelovanju z manjšimi češkimi podjetji, pri če- mer so slednja predstavljala svojo dodatno opremo za stroj tujega partnerja. Na sejmu niso manjkali najpomembnejši proizvajalci preoblikovalnih strojev in stanje razstavljene tehnike se je po komentarjih nekaterih obiskovalcev, ki so bili pred tem na podobnem sejmu v Čikagu, mirno kosalo s tistim, kar so videli na drugi strani velike luže. Poleg preoblikovalnih strojev nam je v oči padel tudi neverjetno velik delež strojev za pripravo surovcev, med katerimi so bile najopaznejše žage najrazličnejših velikosti in izvedb, ki so zasedale celo nadstropje enega večjih razstavnih prostorov. Poleg vrhunskih razstavljenih eksponatov s področja orodij in preoblikovalnih strojev je bil pomemben razstavni prostor namenjen tudi sistemom za avtomatizacijo, ki jih je predstavljalo več kot 500 razstavljavcev. Letošnji moto tega dela sejma je bil: Avtomatizacija - motor industrije, kar je bilo čutiti tudi na večini razstavnih prostorov, ki so pokrivala to področje, in to ne glede na to, ali so predstavljala le majhne senzorje za natančne nadzore pomikov ali pa celoten sistem za vodenje regalnega skladišča, ki je bil predstavljen pred razstavnimi dvoranami na primeru avtomatizirane parkirne hiše - ta je seveda imela parkirane le Škode. Ob sejmu so potekale številne obsejemske dejavnosti s poudarkom na ekonomskih srečanjih, seminarjih in simpozijih na najrazličnejših ravneh. Pri vseh je bil poudarek na povečevanju sodelovanja Srednje in Vzhodne Evrope za povečevanje prodaje in prodora na rastoče ruske ter ukrajinske trge. Poleg tega je bil za mlade obiskovalce na sejmu organiziran paralelni sejem i-Ka- riera, na katerem so se lahko mladi informirali o tehniških poklicih in možnostih zaposlitve na različnih tehniških področjih, kot so orodjarji, plastičarji ipd., ki so tudi na Češkem že deficitarni. V okviru vsakega sejma je seveda zanimivo pogledati, kaj ob uradni statistiki o obisku Slovencev pravijo naši razstavljavci. Z nekoliko truda in prijaznostjo organizatorjev na infotočki nam je uspelo najti vse tri: STEM iz Nove Gorice, ki proizvaja sisteme za peskanje in čiščenje izdelkov, SOP Krško, ki je predstavljal svoje specializirane lakirne linije, ter Kladivar iz Žirov, ki je predstavljal celo paleto svojih ventilov. Vsi razstavljavci so nam potrdili, da je bilo Slovencev na sejmu izjemno malo in da je ta sejem kot eden večjih v Vzhodni Evropi v Sloveniji premalo znan - predvsem zato, ker se na njem sklepajo posli s podjetji iz gospodarsko najhitreje razvijajočega se dela Evrope. Vsi trije so potrdili to, kar so priporočali tudi organizatorji: vidimo se na 49. strojniškem in četrtem transportno-logističnem sejmu v Brnu od 1. do 5. 10. prihodnje leto. Novo na področju povrtal Povrtala MODCO' serije BHR proizvajalca Valenite združujejo izjemno natančno povrtavanje, odlično kakovost fine obdelave in, zaradi velikega pomika, tudi kratek čas obdelave. Poleg tega so dobavljiva v najrazličnejših kvalitetah in dimenzijah ter izvedbah stebel. Namenjena so za obdelavo različnih materialov; uporabljajo se lahko na široki paleti različnih strojev in obdelovalnih centrov in so primerna za različne količine izdelkov. Povrtala serije BHR (Brazed Head Reamer, po-vrtalo z nalotano konico) omogočajo obdelavo žepov in skoznjih lukenj, dobavljiva so v petih standardnih velikostih stebel in pokrivajo premere od 9,75 do 32,50 mm. Na voljo so tudi po naročilu izdelane izvedbe. Povrtala MODCO BHR so dobavljiva v dveh kvalitetah ValProTM: VP-1R20 in VP-5R15. VP-1R20 z izredno drobnimi zrni zagotavlja oster rezalni rob in je primerna zlasti za obdelavo aluminija in barvnih kovin ter titanovih zlitin; VP-5R15 ima tudi izredno drob-nozrnato osnovo ter prevleko PVD TiN, namenjena pa je zlasti za obdelavo jekel, nerjavnih jekel, železa ter vseh zlitin na osnovi niklja, kobalta ali železa. V povezavi z notranjim hlajenjem ta povrtala omogočajo hrapavost obdelane površne Ra od 0,3 do 0,8. Švedski ABB in Leica Geosystem Natančnost robotov izboljšana zaradi napredne merilne tehnike Družba ABB iz Västerasa na Švedskem uporablja pri razvoju, kontroli in umerjanju približno 9000 industrijskih robotov, ki jih vsako leto dobavi kupcem po vsem svetu, merilno opremo švicarske družbe Leica Geosystems. Pred kratkim so nabavili sistem Laser Tracker LTD800, najnaprednejše orodje družbe Leica Geosystem za natančne meritve. Peter Fixell, produktni vodja ter odgovorni za umerjanje in zagotavljanje kakovosti robotskih izdelkov pri ABB. »Leica je zanesljiva znamka, s katero imamo v naši družbi dolgoletne dobre izkušnje, zato nimamo razlogov, da bi rešitve iskali drugje.« Danes uporabljajo tri sisteme Leica Laser Tracker. Eden deluje pri razvoju in kontroli v oddelku za robotske aplikacije. Drugi sistem je zadolžen za kontrolne preizkuse v sklopu zagotavljanja skladnosti s standardi ISO 9001:2000. Najnovejši, tretji sistem pa družbi ABB pomaga dosegati do zdaj še nedoseženo natančnost pri umerjanju. Novi LTD800 uporabljajo v originalni aplikaciji, imenovani Absolutna natančnost, ki je za kupce njihovih izdelkov na voljo kot posebna ponudba. Revolucionaren koncept skrbi za natančnost po-zicioniranja robota vso življenjsko dobo (menjave motorjev, posegi v vpenjala in vse druge spremembe, od katerih je odvisen robot). Švedsko podjetje je prvi svetovni proizvajalec robotov, ki pri umerjanju robotov za svoje kupce uporablja merilno tehniko Laser Tracker. Skratka, gre za premikanje robotske roke v sto različnih položajev znotraj roboto-vega tridimenzionalnega delovnega ob- močja. Natančen položaj roke meri Leica Laser Tracker, nato pa se s primerjanjem izračunajo parametri za fino kompenzacijo morebitnih odstopanj pri pozicioni-ranju. Umerjanje v tovarni in pri uporabniku Peter Fixell pravi: »Absolutno natančen robot pomeni, da si uporabnik lahko naloži simulacijske programe in požene robota z najmanjšimi mogočimi ročnimi nastavitva- Švedsko podjetje ABB je prvi svetovni proizvaja lec robotov, ki pri umerjanju uporablja merilno tehniko Laser Tracker. mi. Umerjanje za »absolutno natančnost« se izvaja v tovarni v Västerasu. »Kar nam še manjka,« dodaja Fixell, »je Leica LTD800 s svojimi natančnimi meritvami, ki jih nato prenašamo v svoje orodje za umerjanje ABB CalibWare.« Kot dodatno storitev ponujajo svojim strankam tudi periodično umerjanje za »absolutno natančnost« na lokaciji uporabnika. Edina razlika je v tem, da namesto sistema Laser Tracker uporabijo napravo Leica Total Station 5005. Slednjo priporočajo vsem, ki potrebujejo prenosno rešitev za delo na terenu. Danes deluje po vsem svetu približno 125.000 industrijskih robotov družbe ABB, večina v avtomobilski industriji in pri njenih dobaviteljih. Roboti se najpogosteje uporabljajo za varjenje in druge obdelave, manipulacijo, pakiranje in nameščanje. ■ www.abb.com www.leica-geosystems.com SCHULER z rezkalniki Xtratec podjetja WALTER grobo ostruži dele stiskalnic velikosti XXL Veliki zobje, veliki ostružki Izdelava stiskalnic pri podjetju SCHULER iz Göppingena spada v klasično strojegradnjo za izdelavo strojev velikih dimenzij. Dimenzije posameznih delov, kot so noge stružnice in traverze, so velike. Za obdelavo so zato potrebna izredno zmogljiva orodja za grobo struženje z dolgo dobo uporabnosti. Najboljša izbira je Walterjev kotni rezkalnik Xtra. tec F4042 z namenskimi rezilnimi ploščami za struženje. Pri velikih stiskalnicah, ki jih SCHULER izdeluje v Göppingenu za avtomobilsko industrijo, gre večinoma za izdelavo kompletnih linij stiskalnic, ki sestojijo iz glave in štirih zapovrstnih stiskalnic. Naprave dosežejo dimenzije 35 x 8 x 9 m (D x Š x V). Temu primerne so tudi velikosti posameznih delov. Med največje dele spadajo noge stružnice in glave oz. traverze. Ti gradbeni elementi v velikosti XXL nastanejo s struženjem 50-80 mm debele pločevine (gradbeno železo St52) in tehtajo od 10 do 100 ton. Postopku varjenja teh delov sledi mehanska obdelava na vrtalnih strojih velikih dimenzij Schiess. Eden od obdelovalnih postopkov je rezkanje površin, na katere se naprave namestijo. To so največkrat dolge površine z naslonkom, ki omogoča uporabo kotnih rezkalnikov. Ustrezna hitrost vretena (do 80 kW) pri premikanju omogoča temeljito delovanje. Globina reza in hitrost premika sta lahko poljubno velika, saj je bistvenega pomena doba uporabnosti. Dolga doba uporabnosti - majhna verjetnost prekinitve postopka - je pri strojegradnji strojev velikih dimenzij izredno pomembna. Pri mirovanju delov velikih dimenzij izgubimo izjemno veliko časa. Za posebne zahteve, ki so pri podjetju Schuler vsakdanjost, ponuja Walter AG iz Tübingena univerzalni kotni rezkalnik Xtra.tec F4042 v izvedbi s posebno velikimi rombičnimi rezilnimi ploščami za struženje, ki so opremljene z rezalnimi mate- riali Tiger.tec. Dolžina rezilnega roba te rezalne plošče je 18 mm. Zaradi majhnega rezalnega kota in večjega zaščitnega posnetega roba je zasnova rezalnega roba še posebno odporna. Največja rezalna globina, ki jo ta orodja omogočajo, znaša vse do 17 mm. »Brez rezkalnikov Xtra.tec F4042 si proizvodnje v našem podjetju ne morem več predstavljati. Ta orodja imajo izjemno velik potencial,« pravi Uwe Kaiser, ki je v podjetju Schuler iz Göppingena odgovoren za orodjarstvo. »Cilj, da bi obdelali celotno stojalo za orodja, ne da bi ob tem zamenjali rezilo, navadno tudi dosežemo. Zato se pri nakupu nove opreme večinoma odločamo za rezkalnike podjetja Walter.« Težka industrija kot iz slikanice: proizvodnja stiskalnic za avtomobilsko industrijo; v ospredju pogonski deli. Večje rezerve globine ostružkov, večja stabilnost postopka Za obdelavo strojnih delov takih dimenzij potrebujemo zelo robustno orodje, saj predizmera zaradi dopustnih odstopanj pri varjenju niha. Pri konstrukcijskem elementu z dolžino 6 m lahko nihanje obsega 3-5 mm. Rezkalnik Xtra.tec F4042 z rombičnimi rezilnimi ploščami za grobo struženje z 18-mm robovi dovaja odlične, razpuščene ostružke v obliki spirale. Dovajanje znaša 12 mm, glede na predizmero lahko globina dovoda niha, pri čemer nastanejo še večji drobci. Od leve proti desni: Mattias Fahrner, tehnični svetovalec pri podjetju WALTER; Andreas Flemming, upravljavec strojev na vrtilnem stroju pri podjetju SCHULER; Uwe Kaiser, odgovorna oseba za orodjarstvo pri podjetju SCHULER. Velike dele stiskalnice, kamor prištevamo stojala in glave, izdelujemo med drugim tudi z vrtalnim strojem Schieß z zmogljivostjo vretena 80 kW. Varjeni obdelovanci iz gradbenega železa St52 so lahko dolgi do 6 metrov. F4042 z velikimi rezilnimi ploščami za grobo struženje (18 mm) med uporabo. Rezkanje velikega stojala za stiskalnice iz St52. »Maksimalna zmogljivost dovajanja je 12 mm,« pojasnjuje Uwe Kaiser. »Z 18-mm navojnimi ploščami smo v primeru, če globina ostružkov med obdelavo naraste, na varni strani. Večja rezilna plošča prinaša navsezadnje tudi boljšo stabilnost postopka.« Dokler obdelovalne površine ne dosežejo ustrezne mere, mora stružni rezkalnik dva-do trikrat peljati čez obdelovanec. Pri uporabi manjših rezilnih plošč bi v nekaterih primerih bil povrhu vsega potreben še dodaten kontrolni rez. Z 18-mm rezalno ploščo tako prihranimo tudi nekatere postopke dela. Pri uporabi predhodnega orodja in rezilne plošče manjših dimenzij (16 mm) je poleg tega vedno znova prihajalo do prekinitve rezov. Zato se stari tipi rezkalnikov uporabljajo le še pri manjši količini ostružkov. To pride v poštev pri manjših obdelovancih in na manjših strojih. Poleg boljše stabilnosti samega postopka dosegamo tudi boljše rezultate v proizvodnosti, o čemer priča faktor 1,5 - predhodno istona-mensko orodje je omogočalo morda hitrost premika 1.000 mm/min., medtem ko F4042 podjetja WALTER v primerjavi s tem doseže 1.500 mm/min. pri enakem premeru orodja 125 mm in številu zobov z = 8. Premer P = 125 mm je značilen premer orodja za rezkanje velikih varilnih delov. Odlično odvajanje ostružkov Med zelo zahtevne obdelovance spadajo poleg stojal zlasti glave stiskalnikov. Ti okoli 100 ton težki ogromni kolosi občasno potrebujejo nosilne konzole, ki merijo od 1 do 1,5 metra. »Pri postopkih te vrste se obrestuje visoka pozitivna rezilna geometrija rezkalnika Xtra.tec,« poudarja Matthias Fahrner, tehnični svetovalec pri podjetju WALTER. »Rezilno orodje za meh- Strokovnjak za tehniko preoblikovanja kovin Ime SCHULER je sinonim za tehnologijo in hkrati vodilno podjetje na svetovnem trgu za strojno preoblikovanje kovin. Koncern s koreninami po vsem svetu ima 20 družb, ki pokrivajo celoten spekter strojnega preoblikovanja. K temu spadajo tako stroji kot tudi oprema ter storitve. Poleg Nemčije ima podjetje montažne lokacije tudi v Braziliji in na Kitajskem. Med kupci so zlasti proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji. Ena od družb je SCHULER PRESSEN GmbH & Co. KG iz Göppin-gena, podjetje, katerega področje delovanja obsega proizvodnjo mehanskih stiskalnih sistemov, kamor štejemo premične stiskalnice, avtomatske linije stiskalnic ali premične stiskalnice Crossbar. Podjetje poleg tega dobavlja opremo za masivno preoblikovanje in tehniko stiskanja. Koncern SCHULER zaposluje 3.700 sodelavcev široma po svetu, pri SCHULER PRESSEN v Göppingenu je 780 zaposlenih. Dobiček koncerna znaša približno 560 milijonov evrov. ko rezanje namreč deluje veliko bolj mirno in povzroča dosti manj tresljajev.« Učinkovitost (pomik oz. volumen drobcev) je tudi pri takih kritičnih obdelavah približno 1,5-krat večja kot pri predhodnem orodju, dovajanje mora biti pri 1,5 m dolgi konzoli vsekakor zmanjšano na 5 mm. 18-mm navojne plošče rezkalnika Xtra.tec so dobavljive v dveh različnih kakovostih rezilnih materialov (Tiger.tec): WKP25 in WKP35. »Razlika je v razmerju med žilavostjo in trdoto,« pojasnjuje Matthias Fahrner. »WKP25 je mehansko odporen, WKP35 bolj žilav; za dolge konzole priporočamo na primer kakovost 35.« Poleg visoke stabilnosti postopka strokovnjak za izdelavo orodij Uwe Kaiser dodatno izpostavi zanimivo možnost, in sicer nastanek ostružkov: »Strokovnjak za struženje (strugar) želi tak ostružek, ki se ne bo zvijal skupaj, temveč, kot velja pri naših postopkih obdelave, ostružek, ki bo obdržal spiralno obliko. Za strokovnjaka je to znak, da je bilo razmerje med podajanjem in globino reza, torej strategija obdelave, pravilno izbrano. Po drugi strani ta način nastajanja ostružkov dokazuje, da sta položaj rezalne plošče in izvedba razmikov med ostružki na samem orodju optimalno izvedena. Serija Xtra.tec je prilagojena na zelo velik volumen ostružkov, pri čemer so bili Walterjevi strokovnjaki še posebno pozorni na soodvisne dejavnike v procesu. Mnenje odgovornih strokovnjakov v izdelavi: »Z rezkalni-kom F4042 nastajajo ostružki, ki jih je mogoče izvrstno odvajati.« ■ ON Uvoz, izvoz, inženiring, zastopanje in prodaja orodjarskih in produkcijskih strojev za obdelavo kovin Orodjarski dvosteberni precizni obdelovalni centri v 3-, 4- in 5-osni izvedbi Tehnični opis: Kompaktna monolitna konstrukcija ohišja, vsa vodila na X-, Y- in Z-osi so kotalna, na vsaki osi je od 4 do 6 kotalnih vodil, odvisno od velikosti stroja, velika dopustna obremenitev delovne mize, osnovna vrtilna hitrost je 18.000 vrt./min, hitrost pomikov na vodilih je od 36 do 12 m/min, oljno hlajenje kroglastih vodil na X- in Y-osi, menjalnik orodja je ločen od delovnega prostora, natančnost pozicioniranja je 0,004 mm/300 mm, natančnost ponovljivosti je 0,002 mm/300 mm, osnovni krmilnik je Simens, možna izbira tudi drugih krmilnikov. 66 (CONO 30-40) 3D (CONO 50) £ i\ ■ L- 1 ^ ■ rji ER20mato13 —[— 9 —'•s j® S 1 Rezkalno brusilni center z ločenima zalogovnikoma orodij in obdelava pod vodno zaveso. Na voljo je v vseh velikostih. CNC - samoučne stružnice vseh velikosti primerne za orodjarje. Precizni avtomatski brusilni stroji v klasični in CNC-izvedbi. Dvostebrni obdelovalni center, prilagojen orodjarstvu, 18.000/20.000 vrtymin. Orodjarski vertikalni center. Stroji so na voljo v vseh velikostih od 600 do 1500 mm. Multiplikatoiji vrtilne hitrosti, kotne glave in ostala oprema O.M.G. za rezkalne stroje In obdelovalne centre. Modeme pregibne hidravlične preše v klasični ter NC- in CNC-izvedbi, vseh velikosti. TEHNOTRON d.o.o: Sedež podjetja: Ukmarjeva 16, Komerciala: Obala 105, 632 Portorož, Tel.: 05/ 677-9060, Faks: 05/ 677-9064, E-pošta: tehnotron@siol.net, Internet: www.tehnotron.si, Predstavnik: Andrej Švagelj, Medvode, Donova 7b, Tel./faks: 01/361-5228 Nove tehnologije preoblikovanja Kadar govorimo o novih tehnologijah za preoblikovanje pločevine, se cikel začne z ustvarjanjem nove tehnologije in konča z uporabo le-te v industriji. Sestavljen je iz najmanj štirih stopenj: iz ustvarjanja nove tehnologije; spreminjanja te tehnologije v praktično obliko, uporabno za presarnice; izdelovanja uporabne tehnologije, primerne za končnega uporabnika in vključitve tehnologije v vsakdanje izdelovalne operacije. Na tem mestu bomo podrobneje opisali tretji korak - problem izdelovanja tehnologije, primerne za presarnice oziroma končnega uporabnika. Drugi koraki bodo predstavljeni v eni od naslednjih številk revije. Pomembna sredstva za prenos tehnologije so konference, seminarji, simpoziji in druga podobna strokovna srečanja. Ključne prednosti takih srečanj so: - predstavljanje bistvenih informacij nekega področja v razumljivi obliki, - predstavljanje informacij z uporabo razumljivih diagramov, slik in tabel, - medsebojno razpravljanje med predavatelji in udeleženci o perečih problemih, - gradivo, ki ga lahko odnesete s seboj. Jasen primer takega prenosa znanja omogoča konferenca METALFORM, razstava, seminarji in posebni dogodki, ki jih predstavlja Precision Metalforming Association (PMA). Omenjene primere prenosa znanja morda že poznate, zato naj predstavimo še dodatne tri možnosti takih srečanj, vam morda še neznane. Vsako leto se menedžer laboratorija za preoblikovanje pločevine OEM udeleži združenja Society of Automotive Engineers International Congress and Exposition, ki se odvija v Detroitu. Ko smo ga vprašali, kaj je delal na avtomobilskem kongresu, je odgovoril: »Avtomobilska industrija je prva, ki mora sprejeti večino novih materialov in preoblikovalnih procesov. Iz tehničnih predstavitev sem se lahko naučil, kaj moram v prihodnosti narediti v svojem podjetju, da bomo ostali konkurenčni. Poleg tega vsako leto na enem mestu srečam veliko ljudi iz kovinskopreoblikovalne industrije.« Predsatvitev svojih dosežkov Organizacija North American Deep Drawing Group ali NADDRG je bila ustanovljena leta 1963. Dvakrat letno se za dva dneva sreča s člani, ki predstavijo vsak svojo temo, nato sledi razprava. Tematsko področje sega od novih raziskav do rešitev na področju problemov, ki se pojavljajo v presarnicah. Približno 60 dejavnih članov zastopa različna področja, na primer materiale, avtomobilsko industrijo, stroje, maziva, orodja (pestiče in matrice) in drugo. V organizacijo so vključeni tudi univerzitetni profesorji in samostojni strokovnjaki. Novi člani so vedno dobrodošli. Glavna zahteva za članstvo je predstavljanje svojih dosežkov s področja preoblikovanja kovin najmanj enkrat v obdobju dveh let. Udeležba na srečanju brez predstavitve ni dovoljena. Predstavitve, usmerjene v oglaševanje in prodajo lastnih proizvodov, niso dovoljene. Včasih so organizirani ogledi in strokovne ekskurzije podjetij. Čeprav je danes na to temo organiziranih veliko konferenc, ostaja združenje IDDRG še vedno med najpomembnejšimi. NADDRD je konferenco IDDRG gostil leta 1965, 1976, 1988 in 2000. Zadnje srečanje je potekalo konec junija 2006 v Portu, na Portugalskem. Teme konference so bile: obnašanje materiala, preoblikovalnost, porušitev, preizkušanje; napredne oblike orodji in strojna orodja; procesi preoblikovanja pločevine; nadzor procesov in kontrola; stik med orodjem in preizkušancem. Več informacij najdete na spletni strani http://iddrg.dhs.org. Mehanizem prenosa znanja o tehnologijah je živ in deluje zelo dobro. Kakor koli že, če se udeležujete samo seminarjev s svojega področja, ki se jih udeležujejo vsi vaši konkurentje, ne boste pridobili nobene prednosti v tehnologiji. Več o samih srečanjih NADDRG lahko najdete na spletni strani www.naddrg.org. Samo predstavniki držav NADDRG pripada združenju International Deep Drawing Research Group (IDDRG), ki je bilo ustanovljeno leta 1958 z namenom standardizirati izbočitveni preizkus Swift. Tako je bila besedna zveza deep drawing (globoki vlek) vključena v ime združenja. Le-to je svoje ime ohranilo, kljub temu da je skozi desetletja svoja tematska področja razširjalo na številne oblike preoblikovanja. Naslednja zanimivost je, da se lahko združenja udeležite le kot predstavniki države in ne kot posamezniki ali predstavniki podjetja. Predstavniki držav danes zajemajo veliko območij sveta, od Avstralije, Nove Zelandije do skandinavskih držav in od Japonske preko Nemčije do Severne Amerike. S tem, ko se je razpoložljivost informacij skozi desetletja povečevala, se je spreminjala tudi oblika srečanj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bilo IDDRG eno redkih združenj na svetu za izmenjavo informacij na področju preoblikovanja kovin. Poleg dejavnosti PMA so bile tu kot primeri omenjene samo tri druge organizacije. Danes je namreč organiziranih mnogo več srečanj na temo prenosa informacij o tehnologijah. Pomembno je, da je mehanizem prenosa tehnologij živ in da zelo dobro deluje. Kakor koli že, če se udeležujete samo seminarjev s svojega področja, ki se jih udeležujejo vsi vaši konkurentje, ne boste pridobili nobene prednosti v tehnologiji. Treba je poiskati tematike in postati dejaven pri projektih, ki se ukvarjajo s širokim področjem preoblikovanja pločevine in so usmerjeni v prihodnost vsaj treh do petih let. S tem boste pridobili pomembno konkurenčno prednost. Upoštevajte torej besede menedžerja laboratorija za preoblikovanje, ki se je redno udeleževal letnih avtomobilskih kongresov. Tista podjetja, ki se ne udeležujejo nobenih srečanj, na katerih se prenašajo znanja o tehnologijah, si s tem pravzaprav zapirajo vrata v lasten napredek in prihodnost. ■ www.metalformingmagazine.com Nova jekla v prihodnosti Tri nova in unikatna jekla (borova, ultravisokotrdnostna in ultrafina trdo precipitirana jekla) razširjajo področje preoblikovanja celo do naprednih visokotrdnostnih jekel (AHSS - advanced high strength steel), ki so zanimiva tako za avtomobilsko industrijo, kot tudi za druge industrijske panoge. V tem prispevku predsatvljamo njihove lastnosti. S- ■a s s i 70 60 50 40 30 20 10 600 900 Natezna trdnost (MPa) 1700 Mehanske lastnosti jekla TWIP v primerjavi z drugimi visokotrdnostnimi jekli. Objavljeno v International Iron and Steel Institute AHSS Application Guidelines, marec 2005. Borova jekla za vroče štancanje Ta jekla v proizvodnem procesu najprej segrevamo do temperature 800 °C (1475 F), nato pa jih pri tej temperaturi preoblikujemo. Mehka jekla se oblikujejo podobno kot običajna nizkotrdnostna vroče ali hladno valjana jekla. Po preoblikovanju se jekla hitro ohlajajo - običajno kar v matrici. To zmanjša velikost elastičnega izravnavanja ter omogoči visokotrd-nostno kombinacijo preoblikovanja in štancanja. Napetost tečenja se poveča na 1200 MPa, natezna trdnost pa naraste na 1500 MPa. Ta jekla imajo v primerjavi z drugimi visokotrdnostnimi jekli dve izraziti prednosti. Prva je v tem, da jih lahko oblikujemo kot nizkotrdnostna jekla do maksimalnega raztezka in jih nato po preoblikovanju utrdimo. V primerjavi z martenzitnimi jekli enake končne trdnostne stopnje dosežejo ta jekla bistveno večje raztezke. Druga prednost je v tem, da se elastične napetosti v preoblikovanem in štancanem preizku-šancu sprostijo, dokler je ta v matrici, zato se na preizkušancu, ko je vzet iz matrice, pojavi izjemno majhno elastično izravnavanje. Ta jekla se trenutno že uporabljajo v komercialni proizvodnji za avtomobilske izdelke. Ultravisokotrdnostna jekla FeMn TWIP Da bi dosegli visoko vrednost koeficienta utrjevanja n skozi celotno zgodovino utrjevanja, smo najprej uporabljali jekla TRIP (transformation-induced plasticity), ki so nagnjena k transformaciji iz zaostalega av-stenita v martenzit. Jekla TWIP (twinning-induced plasticity) so drugačna. Preoblikovanje, varjenje in porušitvena odpornost teh novih jekel so predstavljeni v članku 2005 SAE Paper No. 2005-01-1327 avtorja D. Corneta iz podjetja Arcelor Group. Jeklo temelji na legiranju z manganom (Mn), katerega natezna trdnost je večja od 1000 MPa s celotnim raztezkom, večjim od 50 odstotkov. Izjemne mehanske lastnosti izhajajo v glavnem iz dveh glavnih mikrostruktur-nih izboljšav: 1. jeklo je popolnoma avstenitno pri vseh temperaturah; 2. osnovni deformacijski mehanizem je združevanje. Ta jekla so pomembna predvsem zaradi visoke vrednosti koeficienta utrjevanja n, ki naraste do vrednosti 0,55 pri približno 30 odstotkih deformacije in se ne spreminja do celotnega raztezka, ki je okoli 52 odstotkov, po katerem se pojavi porušitev. Podatki, zapisani v spodnji tabeli, so povzeti iz zgoraj omenjenega članka in prikazujejo to drastično izboljšavo, saj so rezultati boljši celo od jekla DP (dual-phase) z natezno trdnostjo 980 MPa. Omenimo, da so vrednosti koeficientov utrjevanja n v območju nerjavnega jekla razreda 304. Primerjava jekel FeMn TWIP ter bolj znanih jekel AHSS in HSLA je nazorno prikazana na zgornji sliki. Lokacija tega jekla je na sliki v zgornjem desnem kotu diagrama. Jekla TWIP so trenutno na prehodu iz raz- iskovalne stopnje v izvajanje realnih preizkusov v proizvodnji. Ultrafino (NANO) trdo precipiti-rano vroče valjano visokotrdnost-no jeklo Problem raztezanja oziroma upogibanja roba z jekli DP ali TRIP je zmanjšati lokalni (majhno območje) raztezek. Pri teh jeklih povzroča izrazita sprememba trdote, ki prehaja iz mehke osnove do otočkov trdega martenzita, strižne zlome na mejni ploskvi pri zelo majhnih raztezkih. To močno zmanjšuje sposobnost jekel DP in TRIP pri raztezanju luknje (hole expansion), raztezanju roba (stretch flanging) in celo pri manjšem razmerju pri upogibanju r/d (upogibanje radija/debelina). Kako premagati majhne vrednosti lokalnega raztezka, je opisano v članku 2005 SAE Paper No. 2005-01-1328 avtorja T. Yokote iz podjetja JFE Stell Corp., ki govori o zamenjavi otočkov trdega martenzita z množico ultrafine precipitacije nanovelikosti. Povprečen premer te precipitacije je manj kot 10 nm. Med utrjevanjem jekla se te pre-cipitacije izogibajo strižnim zlomom, ki so povezani z otočki martenzita v feritu. Ta lastnost je med raztegovanjem roba skupna jeklom DP in TRIP. Ta jekla so bila predčasno že uporabljena v avtomobilski industriji, in sicer za izdelovanje različnih opor in stranskih delov. Vrsta Napetost Natezna Enakomeren Celoten n: 4 % do enako- tečenja (MPa) trdnost (MPa) raztezek (%) raztezek (%) mernega raztezka DP 980 644 1009 10 15 0,112 FeMn TWIP 496 1102 52 52 0,4115 1000 Prednosti in slabosti Nove mikrostrukture je zdaj mogoče ustvarjati zaradi nove opreme na področju izdelovanja jekel (na primer nepretrgane linije za kaljenje), ki omogočajo izjemno razvite večkratne obdelovalne cikle segrevanja/ohlajanja in zaporedje vročega valjanja. Odlične lastnosti - predvsem sposobnost povečanja raztezka - omogočajo oblikovalcem izdelkov izpolniti nove cilje v zvezi z zmanjševanjem teže izdelkov na račun naraščanja trdnosti jekla in zmanjševanja debeline pločevine, pri čemer ohranijo izjemno razteznost. Nadaljnja prednost je oblikovanje ostrejših radijev, globljih in trših izdelkov ter različnih zahtevnih oblik proizvodov. Pomanjkljivosti pa so, da se za tovrstna nova jekla zahteva razširjena raven znanja za interpretiranje novih podatkov o lastnostih materialov (na primer trenuten koeficient utrjevanja n in sprememba lastnosti z načinom deformiranja). Če bomo ta nova jekla (in napredna visokotrdnostna jekla) šteli kot običajne proizvode in jih naročali pri proizvajalcih z najnižjimi cenami, bo to privedlo do velikih težav v presarnicah. Zato bo odločilna komunikacija med dobavitelji jekla in uporabniki, saj bo pri vsaki posamezni skupini jekla veliko izbire glede na vrsto in lastnosti. Bržkone mnoga izmed novih jekel ne bodo uporabljena zaradi visoke cene materiala. Kakor koli že, večina podjetji do zdaj še ni izvedla natančne dejanske stroškovne analize, ki bi vključevala vse operacije od nabave do odpreme, in tako izkazala visoke stroške. Posebne matrice, daljši čas izdelave matrice, dolgo preizkušanje matrice, zmanjševanje števila udarcev na minuto, zmanjševanje izdelovalnega časa, izmet, stoodstotni nadzor, nezadovoljstvo kupcev, izgubljena naročila in drugi dodatni stroški pri uporabi tradicionalnih jekel bodo stroške novih jekel zelo presegli. ■ www.metalformingmagazine.com Obdelovalni center, primeren za izdelavo modelov iz neželeznih kovin CMS je velika skupina podjetij na severu Italije, ki je specializirana za oblikovanje in izdelavo visokoučinkovitih 3- in 5-osnih obdelovalnih strojev CNC za letalski, pomorski, tehnični in avtomobilski trg. Značilne aplikacije vključujejo odstranjevanje robov pri ogljikovih vlaknih in kompozit-nih materialih, pa tudi visoko hitrostno obdelavo vzorcev in modelov iz vseh neželeznih kovin. Pred kratkim je britanska podružnica skupine CMS razstavila 5-osni obdelovalni center CNC Poseidon. Toga konstrukcija stroja, vključno z njegovimi visokimi statičnimi stebli in premičnim portalom z dvojnim stojalom, zagotavlja izjemno natančnost in zanesljivost. Na voljo so vretena z močmi od 12 do 28 kW. Krmilni sistem stroja je iz podjetja Fanuc. Maksimalni hodi po osi X (8.500 mm), osi Y (65.000 mm) in osi Z (4.000 mm) omogočajo veliko fleksibilnost stroja. Natančnost stroja je pomembna predvsem pri obdelovanju vzorcev za ladijske trupe, avtomobilske izdelke in lopate vetrnih turbin. Prav tako je pripravna za odstranjevanje odvečnih robov na zapletenih aluminijevih komponentah ali komponentah iz ogljikovih vlaken oz. za obdelavo aluminijevih komponent za letalsko industrijo. ■ Kombiniranje postopkov, prototipi za hibridne dele Mačoserijska proizvodnja kovinskih delov, ki so zaliti z umetno snovjo, je posebej zahtevna. Obvladovanje postopkov v tem primeru ne zadostuje. Pri M. Weihbrecht Lasertechnik, Wolpertshausen (www.weihbrecht.de), zato kombinirajo različne korake izdelave, na primer lasersko rezanje z vakuumskim ulivanjem. Pri uporabi hibridnih postopkov z vključitvijo laserja vidijo pri M. Weichbrech-tu zanimive možnosti za hitro izdelavo prototipov, ki ob majhnem številu korakov izdelave pripelje do popolnoma uporabnega izdelka. Tak postopek je na primer uporabil eden od kupcev, ki je za prototip uporabil zalite štan- cane dele, izdelane v malih serijah. Najprej je bilo treba izdelati elektroprevodni kovinski vodnik. Za začetek je zadostoval zapis, na osnovi katerega je bila izpeljana priprava dela za program 2D-NC. Izdelava kovinskih delov je potekala z lasersko napravo za razrez, ki je iz ustreznih plošč narezala želeno obliko. Za izdelavo obdajajočih nosilcev iz umetne snovi je bila v prvem koraku uporabljena ste-reolitografija. Tako je nastal pramodel, ki je bil ponovno uporabljen za izdelavo silikonske oblike za vakuumsko litje. Kovinski vložki, ki so bili najprej zarobljeni, so bili vstavljeni v si- likonski model. Po utrditvi so bili deli pobrani iz silikonskega modela, odstranjeni so bili zarobki, po čiščenju pa so bili deli pripravljeni za odpremo kot končni hibridni izdelki. Gerhard Weihbrecht, vodilni družbenik podjetja, opaža naraščajoče potrebe po takih prototipih: »Kombinacija tradicionalnega brizgalnega vlivanja v milijonih kosov in vi-sokostorilni avtomati za štancanje in montažo niso nič novega. Ampak vedno bolj se povečuje povpraševanje po maloserijskih prototipih, brez prevelikega finančnega vložka in investiranja v razvoj orodij za serijsko izdelavo.« ■ Mecatec Enovretenske CNC-stružnice S310ML S310SMLY S 100 S400M Dvorevolverski CNC-stružnici Avtomatske CNC-stružnice Dvovretenske CNC-čelne stružnice QL200H QL300H QL200HM QL300HM H250T H 250TM H310T H 310TM I iJ li 11 Y*T« f*T3 il T77TÌ1 • •]VMh\rei »lovfii :i.Tii m 1 växJI» M ™ m 11| |LjJ l'i b|*A* Jwi ÄriiWI •! 1 L*] •"•j t- l'J 111« Li KU i 11 TT- K*] •!• H Robotics Perpetual Motion DOOŠAN CNC Robot servis d.o.o. Ljubljana Mecatec » ' "V, •V . Merilne priprave Pravilno izmerjeno je že napol proizvedeno Klasične metode preizkušanja, kot sta preizkus raztegovanja in preizkus vlečenja lončka, so še vedno neizogibne pri pripravi preoblikovalnih procesov. V vzponu so tudi druge, alternativne metode, ki dopolnjujejo že desetletja znane »klasike«. Novi materiali in njihova kombinacija, ki jih večinoma uporablja avtomobilska industrija, zahtevajo optimalno izbiro postopka preizkušanja. Sodobne merilne priprave delujejo vedno pogosteje tudi z optičnim prepoznavanjem slike in lasersko merilno tehniko. Preverjanje in zagotavljanje kakovosti je v zadnjih letih postajalo vedno pomembnejše in je danes eno najpomembnejših področij industrijske proizvodnje. Za pločevino kot polproizvod obstaja metoda preizkušanja njene kakovosti že skoraj 100 let. Norvežan Abraham M. Erichsen velja za iznajditelja preizkusa raztegovanja, saj je v začetku 20. stoletja sam preizkus tudi patentiral. Od takrat se je ta preizkus tudi že splošno uveljavil in je bil povzet ter standardiziran s strani mednarodne organizacije ISO; kot tak je deležen široke mednarodne podpore in uporabe. Preizkus je namenjen hitremu in poceni preverjanju pri vhodni kontroli materiala (pločevine), poleg tega pa ga neposredno uporabljajo tudi za kontrolo v sami proizvodnji. Z razvojem posebnega orodja za preizkus globokega vleka lončka je Erichsen leta 1932 dosegel še en uspeh. Brez preverjanja materiala s tem postopkom bi si danes težko predstavljali serijsko proizvodnjo votlih teles iz pločevine. Preizkus poteka s sekanjem okroglih plošč iz pločevinskega traka, ki se jih s nato z vlečno matrico preoblikuje v okrogel lonček. Tako se določi merilo kakovosti »pre-oblikovalnost pločevine«, ki je še danes v proizvodnji zelo pomembna. Z leti so se poleg Erichsenovih testov za preizkušanje pločevine razvili še drugi testi in metode, Sestavljanje materialov: kombinacije različnih materialov (na primeru avtomobilske karoserije) zahtevajo prilagodljive in zanesljive metode preizkušanja. a - vzdolžni nosilec in prag iz dvo-faznega jekla, b - prečni nosilec iz večfaznega jekla, c - „B" nosilec iz TRIP jekla ter d - zunanji deli iz „mehkega" jekla za globoki vlek (DC04). s katerimi se lahko določi preoblikovalne karakteristike pločevine. Z vedno kompleksnejšimi materiali in preoblikovalnimi procesi so se povečevale tudi zahteve po kakovosti rezultatov, dobljenih s preizkušanjem materiala. Pri tem so vedno bolj v ospredju hitrost, ponovljivost in zanesljivost metod določevanja material- Pripravljen za preizkus: pločevinasti preizkušanec označen z linijsko mrežo za vrednotenje deformacij za določitev KMD. nih in preoblikovalnih lastnosti pločevin. Na primeru karoserije sodobnega avtomobila lahko vidimo, kako različne pločevine uporabljajo za posamezne sestavne dele. Tako sta pogosto izbrani jekli TRIP (Transformed Induced Plasticity) in TWIP (Twinning Induced Plasticity) z visoko trdnostjo za nosilne elemente, kot so nosilci karoserije. Zaradi zmanjševanja mase avtomobila se išče nove aluminijeve in magnezijeve legure ter specialna jekla, ki imajo pri debelinah 1 do 2 mm tudi dobre preoblikovalne karakteristike in trdnostne lastnosti. Za karakterizacijo teh materialov in kontrolo kakovosti v proizvodnji so potrebni visokozmogljivi preizkuševalni postopki, ki v nekaj minutah brez zahtevne priprave vzorcev dajo potrebne informacije o preoblikovalnih lastnostih pločevine. Pri tem izstopata predvsem dva postopka, ki sta v nadaljevanju podrobneje predstavljena: test izbočevanja in test določanja krivulje mejnih deformacij (KMD). Naprava za izbočevalni test deluje takole: preizkušana pločevina se vpne med Test izbočevanja: Pločevina (2) sefiksira med vlečno matrico (1) in pridrževalo pločevine (3). Pod preizkušancem se nahaja cilinder z oljem (4). Pločevino se napne ter preoblikuje s pomočjo bata (5), ki se pomika navzgor. vlečno matrico in pridrževalo pločevine. Pod preizkušancem je cilinder, napolnjen z oljem. Zaradi vpetosti med pridrževalo in matrico se lahko pločevina pod vplivom gibanja bata pod cilindrom preoblikuje (izboča). Večja je debelina pločevine in višja je krivulja plastičnosti preizkušanega materiala, večja preoblikovalna sila je potrebna za preoblikovanje preizkušanca. Poleg povečanja preoblikovalnih sil je pri debelejših in/ali orodjarnah, kjer je treba optimirati tehnologijo izdelave novih pločevinskih izdelkov. Z analizo deformacij skih poti in njihovo primerjavo s KMD-krivuljo na kritičnih mestih preoblikovanca se lahko zanesljivo ovrednoti pojave kontrakcije in trganja preoblikovane pločevine. Tako se lahko že pred začetkom proizvodnje optimira preoblikovanje glede na velikost in obliko platine, silo pridrževala, geometrijo orodja, mazanje, kakovost pločevine, tako da se izmet zmanjša na najmanjšo možno mero. Dodatno pomembno področje uporabe KMD-jev je računalniško podprto napovedovanje preoblikovalnih procesov, kjer predstavlja krivulja KMD pomemben vhodni podatek pri vrednotenju rezultatov simulacije. kakovostnejših materialih potrebna tudi večja pridrževalna sila, ki preprečuje radialno drsenje pločevine ob preoblikovanju. S KMD-testom se določa lega krivulje mejnih deformacij; lahko se določi zgornja in spodnja meja preobliko-valnosti, ki se nato primerja z rezultati, dobljenimi v proizvodnji. Krivulje mejnih deformacij se uporabljajo tudi pri določevanju metodnih planov v Preizkus določevanja KMD predpisan kot standard ISO/WD 12004:2004 E - Determination of forming limit curves je mednarodni standard, ki popisuje način določevanja in vrednotenja krivulj mejnih deformacij za pločevine z debelino od 0,4 do 4 mm. V skladu s tem standardom proizvajalci pločevin preizkušajo materiale z Nakazimino ali Marciniakovo metodo, s čimer je omogočena primerljivost dobljenih materialnih podatkov in s tem izbira ustreznega uporabljenega materiala. Najbolj razširjena za določevanje krivulj mejnih deformacij je metoda po Nakazimi. Princip določevanja KMD-ja temelji na izbočevanju pločevine s international «trade fair of automation & mechatronic vlečna matrica — pridrževalo pločevine vlečni pestič pločevinasti preizkušanec ■ mazalni sloj vlečna matrica pridrževalo pločevine vlečni pestič pločevinasti preizkušanec vodilna pločevina Normirana preizkusa: Nakazima (levo) in Marciniak (desno) za določevanje krivulje mejnih deformacij. kroglastim pestičem do njenega pretrganja. Različne deformacijske poti za določitev celotnega KMD-ja dosegamo s spreminjanjem širine preizkušancev (vsaj pet različnih širin), s katerimi dosežemo celotno področje od natezno-tlačnega globokega vleka do dvoosnega izbočevanja. S preizkusom se določijo mejne dosegljive defor-miranosti materiala tik pred njegovo porušitvijo, ki opredeljujejo lego krivulje mejnih deformacij analiziranega materiala. Optični merilni sistemi nadomeščajo povečevalno steklo in mikroskop V standardu popisan Marciniakov preizkus se razlikuje od Nakaziminega le v obliki pestiča, ki je v tem primeru cilindrične oblike, ter z drugačno geometrijo orodja. Poleg tega se za mazanje namesto drsnih folij iz umetne mase (PE ali PTFE) uporablja nosilna pločevina s sredinsko luknjo, s katero se zmanjšja trenje med preizkusom. Do sedaj so večinoma uporabljali označevanje preizkušancev z Komercialno: Stroj za preizkušanje pločevine najnovejše generacije s katerim se lahko določa KMD. okroglimi ali linijskimi vzorci. Ob poteku deformacije so se osnovni na pločevini naneseni vzorci spremenili (npr. iz krogov v elipse). Po preoblikovanju so deformirane linije ali elipse izmerili s povečevalnim steklom ali merilnimi mikroskopi. Slabost takega vrednotenja je vsekakor dolgotrajnost meritev in subjektivni dejavnik pri odčitavanju bolj ali manj raztegnjenih kontur na pločevini. Čas, potreben za izdelavo enega vzorca točke KMD-ja, je bil po konvencionalnem načinu merjenja do 45 minut - odvisno od kakovosti analiziranega materiala. Priprava vzorcev, preoblikovanje in vrednotenje rezultatov se lahko z optičnim merilnim sistemom izvedejo bistveno hitreje in enostavneje ter tako bolj ustrezajo današnjim zahtevam po natančnosti, ponovljivosti rezultatov in učinkovitosti samega dela. Zaradi velikega prihranka časa se precej zmanjšajo tudi stroški določitve KMD-ja posameznega materiala. Zajete merilne vrednosti so prikazane na računalniku kot 3D-grafika, KMD-diagram pa se avtomatsko izračunava. Pri določevanju ustreznih za prakso relevantnih vrednosti krivulje mejnih deformacij pa ni pomembna le izbrana metoda preizkušanja, ampak tudi ustrezna izbira konfiguracije naprave za preizkušanje, pri čemer je še posebno pomembna izbira ustreznih parametrov preizkušanja, ki se jih na sodobnih preiz-kuševališčih da elektronsko nastavljati in spreminjati. Poleg tega je pomembno tudi ustrezno vrednotenje podatkov s kakovostno programsko opremo na samem preizku-ševališču, kar danes lahko poteka na priročnem PC-ju, ki je povezan s preizkuševalnim strojem. Deformiranost preizkušancev se pri tem lahko zasleduje bodisi z optičnimi merilnimi sistemi (digitalne kamere) bodisi s posebnimi laserskimi merilnimi sistemi. www.erichsen.de Univerzalna modulna varilna naprava MIG/MAG Varilne naprave Kemppi FastMig Synergic so namenjene za varjenje vseh vrst materialov ter za najbolj zahtevne aplikacije. Naprave omogočajo klasično varjenje in pulzno varjenje ter imajo poseben program za varjenje korenskega varka. Modulna gradnja naprave omogoča izgradnjo naprave po željah kupca. Kupec lahko izbira med tremi viri varilnega toka, tremi sistemi za podajanje varilne žice in štirimi kontrolnimi ploščami. Trije varilni viri omogočajo 300 A, 400 A in 500 A izhodne moči pri napetostih prostega teka med 28 in 65 V. Pri 100-odstotni interme-tenci dajejo ti viri 300 A, 380 A in 430 A izhodne moči. Dodatna prednost naprave je tudi njena univerzalnost, saj omogoča tudi ročno obločno varjenje z oplaščeno elektrodo ter varjenje TIG. www.kemppi.com Čistilec žlindre za laserske mize Trumpf je predstavil napravo TSC1, ki omogoča hitro in enostavno odstranjevanje žlindre z mize laserskega rezalnega sistema. Naprava očisti delovno površino, velikosti 1,5 x 3 metre, v 20 minutah. Po podatkih proizvajalca se investicija v napravo zelo hitro povrne, saj stane le 25 % cene palete. Naprava se čez delovno površino giblje sama, s čimer je čiščenje popolnoma avtomatizirano. www. trumpf-powertools. com « o O KDO SMO? Smo društvo, ki združuje podjetja in osebe, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vzdrževalno dejavnostjo. • Izdajamo revijo "Vzdrževalec". • organiziramo stalna svetovanja in seminarje s področja vzdrževanja. • vsako leto organiziramo srečanje vzdrževalcev. KJE NAS NAJDETE DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Stegne 21c, 1000 Ljubljana Uradne ure: vsak četrtek od9.00 do 14.00 v pisarni društva T: 0151130 06 F: 0151130 07 M: 041387 432 (dosegljiv vsak dan) E: zdravko.valentincic@drustvo-dvs.si I: http://www.drustvo-dvs.si Naslov uredništva: DVS, p.p. 15, 2310 Slovenska Bistrica E: zlatka.dreo@izza.si Inovativni laserski sistemi z lahkimi osmi Večje pospeševanje Razvijanje laserskih sistemov k večjim pospeškom in hitrostim še ni končano. Z dodatnimi "lahkimi", na sani pričvrščenimi osmi dosežemo pospeške do 6 g - in s tem do zdaj neznano produktivnost. Razvoj visokohitrostnih laserskih sistemov je prešel v naslednji krog. Podjetje Prima Industrie je na lanskem EMO v Hannovru predstavilo svoj syncrono - model, katerega hitrost izrezovanja lukenj - 1000 lukenj na minuto (premer 10 milimetrov, milimetrska jeklena pločevina) - do danes še ni bila dosežena. Naprava doseže pospeške do 6 g zaradi dveh dodatnih, kratkih in lahkih osi, ki sta pričvrščeni na drsne sani in opisjeta delovno pot le 300 milimetrov. Zvijača, tako vodja podjetja Prima Industrie Reiner Wolf, je vsekakor v sinhronizaciji gibanja dodatnih osi z glavno osjo prek krmilnega programskega paketa. Dodatni osi se nikoli ne gibljeta zunaj omejitev, tako da ne pride do prekrivanja v gibanju glavne in dodatnih osi. Tako je v najboljšem primeru dosežen pospešek nad 6 g. Zmogljivost naprave je Prima Industrie s predstavitvenim izdelkom na sejmu EMO privedla pred več kot 1400 konkurentov. Syncrono s 4-kilovatnim CO2 laserjem izreže štiri kose s po 500 lukenj z razmikom treh milimetrov, 494 podolgovatih lukenj, 103 različne oblike, dva znaka Prima Industrie in dva znaka syncrono ter konturo žaginega lista s premerom 650 milimetrov v natančno šestih minutah (365 sekundah). Pri tem milimetrsko pločevino iz konstrukcijskega jekla prebije 2702-krat. Nov sistem, o katerem Prima Industrie še ne razkriva podrobnosti, omogoča gibanje brez tresljajev in stalno kakovost žarka po celotni delovni površini (1500 x 3000 milimetrov). Proizvajalec navaja, da moč, potrebna za pospeševanje, znaša na podlagi zmanjšane mase gibajočih osi le tretjino potreb običajnih naprav. Navedb podjetja Prima Industrie o programiranju osi pa še ni. Razstavljena naprava je bila opremljena z izmenljivo mizo. Kot taka lahko po mnenju Reinerja Wolfa izpolni številne možnosti. Pri rezanju debele pločevine lahko uporabimo izmenljive leče. Z dosegljivimi hitrostmi in pospeški je naprava zasnovana predvsem za dobavitelje z velikimi serijami izdelkov. Trumpf L 3040 V osnovi je povsem podobno zgrajen novi Trumpf Trumatic L 3040, ki prav tako z dodatno lahko osjo »Xp« doseže boljše pospeške in s tem poveča tudi produktivnost. Visokohitrostna os za delovno območje X je vključena v Y-sani in nosi Z-os z lasersko rezalno glavo. Znotraj celotnega delovnega območja stroja (1500 x 3000 milimetrov) deluje os Xp z območjem 300 x 1500 milimetrov neodvisno. Tako lahko dodatni, posebej gnani osi Xp in Y pospešimo ali zavremo v skrajnosti z do 15 m/s2. S tem se laserska rezalna glava hitreje pozicionira in prej doseže največje mogoče hitrosti. Po navedbah proizvajalca Trumpf bistveno povečana dinamika stroja prispeva k zmanjšanju obdelovalnih časov do 30 %, odvisno od geometrije izdelka. Dodatni osi sta najučinkovitejši v območju pločevin do 3 milimetrov ter pri izdelkih z mnogo obdelovalnih točk in hitrih gibov. Krmilna programska oprema samodejno ugotavlja najučinkovitejši potek dela in krmili konkretno os. Po izbiri je sistem lahko opremljen z CO2 laserjem z močjo 3,2 ali 4 kW. Trumatic L 3040 med drugim izpolnjuje tudi standard za hitro izmenljivo rezalno glavo in vsebuje obsežno bazo podatkov o materialih, ki omogoča uporabniku menjavo pločevine s tanke na debelo v Syncrono (Prima Industrie) doseže z dodatnimi lahkimi X- in Y-osmi izredno velike pospeške, tudi do 6 g. Trumpf povečuje kapacitete v ZDA Trumpf Inc., Farmington, CT, ZDA, načrtuje gradnjo novega laserskega raziskovalnega in razvojnega središča in proizvodni obrat ter demonstracijski center za laserske obdelovalne centre. Nova tovarna na 3000 do 4000 kvadratnih metrih površine bo proizvajala laserje in laserske obdelovalne centre za rezanje, varjenje in označevanje (graviranje). Podjetje Trumpf načrtuje tudi investicije v obstoječe proizvodne obrate na omenjeni lokaciji v Farmingtonu, saj se je v lanskem letu prodaja v Združenih državah Amerike povečala za kar 30 odstotkov. Trumpf v letošnjem letu pričakuje tudi povečanje obsega proizvodnje in prodaje v Mehiki, kjer se ravno tako postavljajo novi veliki proizvodni, prodajni, servisni in demonstracijski centri v Monterreyju. Vir: Trumpf Trumatic L 3040 deluje tudi z dodatno lahko osjo. nekaj sekundah. Pri viskotlačnem rezanju z dušikom s kapacitivnim vodenjem odmika rezalne glave (kapacitivno tipalo za avtofokus) doseže hitrost rezanja tanke pločevine več kot 25 metrov na minuto. Za rezanja debelih pločevin je na razpolago t. i. prebijalni sistem PCS (Process Control System), ki vsebuje programa-bilen krmilnik lege gorišča in sistem za monitoring plazme. Krmiljenje poteka v operacijskem sistemu Windows NT, ki se preprosto povezuje v mrežo in je kot tak servisiran na daljavo (teleservis). V osnovni različici je Trumatic L 3040 opremljen z izmenljivim paletnim sistemom. Za individualne rešitve je dodana še vrsta samodejnih modulov. 6000 W iz Bystronica Čeprav na EMO niso predstavili nobenega sistema, temveč prototip 6-kilovatnega CO2 laserja, tudi pri Bystronicu niso izpustili visokomočnostnega območja. Laser je na voljo od marca 2006, izboljšal pa naj bi produktivnost in kakovost, še posebno pri rezanju pločevin večjih debelin in nerjav-nega jekla. ByLaser 6000 deluje kot do zdaj edini Bystronic laser na osnovi visokofrekvenčne tehnologije (HF-tehnologija), medtem ko obstoječi izvori žarka temeljijo na tehnologiji enosmernega toka (DC-teh-nologija), ki se je po navedbah podjetja za doslej ponujeni spekter laserskih moči med 2,2 in 5,2 kW bolje izkazala. Pri večjih laserskih močeh ponuja HF-teh-nologija večjo optično moč na dolžino resonatorja. V nasprotju s HF-laserskimi izvori drugih ponudnikov so pri Bylas 6000 uporabili praktično spremembo, vendar ne z uporabo radijskih cevi, ki so podvržene obrabi, temveč z obstojnimi polprevodniškimi stimulatorji, ki so izdelek Bystronicovega razvoja. ■ V 6-kilovatnem laserju so pri Bystronicu zamenjali DC-tehnologijo, uporabljeno pri manjših izvorih žarka, s HF-tehnologijo. 3way, Štalčeva ul.5, 1215 Medvode, Tel.: (01)3616-539, Fax.: (01)3617-014, Http://www.3way-sp.si E-mail: info@3way-sp.si CAD/CAM/PDM STORITVE: Na zastopani programski opremi nudimo šolanje in tehnično pomoč. Izvajamo tudi modeliranje, konstruiranje orodij in naprav, program i ranje za CNC stroje ter vzvratni inženiring. ZASTOPSTVO: - thinkdesign - hyperCAD - hyperMILL - K-Mold - D-Camcut - PointMaster - Partsolution Visoka hitrost in natančnost Iz podjetja Breton prihaja nova linija po-rtalnih obdelovalnih centrov Flymill s premičnim prečnim nosilcem. Zadovoljuje zahteve po visokohitrostnem obdelovanju kompleksnih in velikih obdelovancev,pri izdelovanju orodij v letalski industriji in pri drugih industrijskih aplikacijah. Značilnosti, po katerih se stroj odlikuje, sta togost in visoka dinamika. Gre za izjemno toge rezkalne centre z delovno površino velikosti celotnega stroja. Omogočajo enostaven dostop pri nalaganju in odstranjevanju obdelovanca, pri namestitvenih postopkih in pri nadzorovanju med samim delovnim postopkom. Ker je delovna miza pritrjena v tla, se lahko v stroj dostopa tudi z vozilom za transport materiala. Portalna struktura in premični prečni nosilec s kompaktnimi petosnimi glavami omogočata fleksibilno in visoko zmogljivo obdelovanje vseh petih ploskev obdelovanca v eni sami namestitvi. Natančnost in kakovost obdelovanja se še dodatno povečata zaradi toplotne simetrije in sistema, ki s stabiliziranjem toplote vzdržuje temperaturo krogličnih matic in aksialnih ležajev, tako da je le-ta enaka temperaturi konstrukcije stroja med visoko-hitrostnimi obdelovalnimi operacijami. Velika izbira razpoložljivih strojev in konfiguracij je razlog, da je Fly-mill še posebej primeren za obdelovanje srednje velikih in velikih obdelovancev, narejenih iz posebnih zlitin, jekla, aluminija, smole, kompozitov ali drugih materialov. Vrsta spiralnih glav (vse z nenehno rotacijo Cosi) in uporabniku prijaznih programov omogoča izvajanje kompleksnih obdelovalnih operacij z veliko hitrostjo, pri čemer poteka simultano rezkanje v treh dimenzijah. Rotacija A-osi za 120° omogoča obdelavo kompleksnih previsnih mest brez premikanja obdelovanca. Dobro dimenzionirana delovna miza in veliko območje obdelovanja sta primerna za obdelovanje posameznih obdelovancev ali za izvajanje paletnih in šaržnih obdelovalnih operacij. ■ www.breton.it % UGS Transforming the procesi of innovation NX ITS d.o.o. industrijski tehnološki sistemi Ruska I, 1000 Ljubljana tei.: 01/4300-323 ìnfo@its-plm.si www.its-plm.si Za najzahtevnejše uporabnike na področju industrijskega oblikovanja, 3D konstruiranja, FEM analiz in NC obdelav. NX Manager združi več delovnih mest v skupno bazo za vodenje revizij, izmenjavo in zaščito podatkov. NX NASTRAN aücT,^ Solid Prijazen uporabniški vmesnik omogoča hitro učenje programa in je priporočjiva nadgradnja 2D sistemov. Femap Obdelovalni center za visokonatančno sinhronizirano šestosno rezkanje Visokonatančni obdelovalni center DHP50, ki so ga v podjetja DIXI Machine oblikovali za šestosne operacije, je še posebno primeren za obdelovanje dolgih obdelovancev z manjšim premerom, kar vključuje tudi orodja, medicinske vsadke, turbine in kompleksne, tetraedralne oblike. Stroj se odli- kuje po funkcionalnosti gibljiv ega obdelovalnega sistema, in tudi po visoki produktivnosti. Stroj je kompakten zaradi združitve obdelovan-ca in menjalca orodij. Ključna elementa stroja sta mirujoča lineta in konjiček na stružnici. S slednjim se spreminja obremenitev na obdelovancu. Lineta sledi obdelovancu in skrbi za vzdrževanje visoke togosti. Vključno s C-osjo ta konfiguracija omogoča natančno obdelavo vseh strani obdelovanca v enem vpetju. Visokozmogljiv podajalnik orodja (do 218 žepov) in velik izmenjevalec obdelovancev omogočata samostojno delovanje stroja. Vsi gibi in periferni moduli so popolnoma avtomatizirani, kar omogoča učinkovito delovanje brez človeške pomoči. Stroj je izdelan iz sferoidnega litega železa. Je izjemno stabilen, tako da lahko dosegamo popolno geometrijo izdelkov. Direktni pogon B- in C-osi zagotavlja visoko podajalno hitrost in odlično obdelavo površine. Vreteno, ki doseže hitrosti 12.000 ali 24.000 obr./ min. in je opremljeno z elektromotorjem, ki ima velik moment, je primerno za grobo in fino obdelavo. Pomik X-, Y- in Z-osi je 700 mm, podajalna hitrost pa 60 m/min. ■ Prenosni merilnik trdote V podjetju Proceq so razvili nov prenosni odbojni merilnik trdote EquoTip za kovine, ki se ponaša z optimiziranim nakladalnim oziroma sprostitvenim mehanizmom in drugimi inovativnimi lastnostmi. Proizvajalec je prepričan, da gre za najbolj ergonomski in uporabniku prijazen integriran merilnik trdote te vrste. Najnovejša naprava je bila razvita pod vodstvom prvotnega izumitelja EquoTipa, ki je merilnik skonstruiral že pred tridesetimi leti. Fleksibilna družina izdelkov za dinamično in statično merjenje trdote podjetja Proceq je sestavljena iz prenosnih testnih naprav in avtomatizirane opreme, ki omogoča veliko ponovljivost meritev in prijaznost do uporabnika. Linija EquoTip se odlikuje po možnosti menjavanja komponent, ki ne vpliva na natančnost, in visoki zanesljivosti ter omogoča merjenje skozi daljše časovno obdobje. EquoTip2 in EquoStat sta se izkazala v praktičnih aplikacijah, ki so vključevale mehke in izjemno trdne, lahke in težke, pa tudi majhne in velike kovinske testne predmete. Proceq tako ponuja rešitve za najrazličnejše potrebe strank, kar je z uvedbo pametnih lastnosti in aplikacij postalo še lažje. Proceq je z EquoTipom določil globalne standarde merjenja in smernice za merjenje odbojne trdote. Ti so bili prvotno določeni glede na ASTM A956-96 in smernico VDI/VDE 2616. Iz podjetja poročajo, da nameravajo nadaljevati s postavljanjem vedno višjih kriterijev na tem področju. ■ cu C > O (D C 3D-digitalizacija in obratno inženirstvo v praksi V svetu in tudi pri nas se digitalizacija počasi, a zanesljivo uveljavlja kot ena nepogrešljivih tehnologij v pravzaprav vseh stopnjah življenjskega cikla proizvoda. V pomoč nam je pri kontroli proizvodov, izdelavi in obnovi orodij, hitremu prototipiranju, izdelavi elektronskih katalogov itn. Na nekaterih od naštetih področij nastopa digitalizacija skupaj z obratnim inženirstvom (angl. Reverse Engineering). Pravzaprav je kakovostna digitalizacija osnova za kakovostno obratno inženirstvo. Luka Botolin Slika 1: Rezultat digitalizacije zoba z merilnim volumnom 65*52*30 mm. Na sliki so vidne vse podrobnosti, ki so pomembne pri poznejši rekonstrukciji zoba (naročnik Polident) Slika 2: Digitalizacija ultralahke-ga letala na terenu ter rezultat digitalizacije (STL), ki nam je služil za poznejše obratno inženirstvo (naročnik AIRNET) Uvod Na trgu se pojavljajo različni dotični, laserski in optični digitalizatorji, ki nudijo bolj ali manj kakovostna digitaliziranja. V Te-cosu smo za namene kakovostnega digitaliziranja v letošnjem letu investirali v drugo generacijo vrhunskega 3D-optičnega digi-talizatorja ATOS II - 400 (merilni volumen od 175*140*140 do 800*640*640 mm) ter ATOS S(mall) O(bject) (m. v. od 35*28*15 do 100*80*60 mm). Prav tako je investicija zajemala nakup dvodelne konzolne roke za digitalizacijo večjih objektov - FOBA 100 in FOBA 170. Z na novo nabavljenimi aparaturami smo postali fleksibilnejši, kar je še bolj utrdilo naš položaj v slovenskem prostoru, saj nam diapazon uporabe 3D-optičnega digitalizatorja omogoča zajem podatkov od zelo majhnih izdelkov (Slika 1: Digitalizacija zoba) pa do zelo velikih objektov, kot je npr. ultralahko letalo, dolžine slabih 7 m (Slika 2). Nekaj primerov uporabe 3D-digitalizacije v praksi Direktno frezanje STL-ja. Pri sodobnih, zelo zmogljivih 3D-digitalizatorjih so rezultati digitalizacije največkrat tako dobri, da je mogoča zelo hitra izdelava duplikata. To nam omogoča hitro frezanje. Večinoma to pomeni NC-programiranje STL-mode-lov, obstajajo pa tudi digitalizatorji, katerih neposredni izhod je CNC-program. Odločitev o tem, kaj nekomu bolj ustreza, je seveda na strani uporabnika, vendar se je v praksi izkazalo, da je bolje frezati STL-model, predvsem ko ne želimo nekih dodelav na objektu. Tako lahko sami določimo strategijo in optimiramo parametre frezanja. Primer digitalizacije žezla in replika, dobljena z direktnim frezanjem STL-ja, sta prikazana na Sliki 3 (frezalo se je v Diver-seu, srebrenja in male dodelave pa je izvedlo Zlatarstvo Prosen). Obratno inženirstvo. V praksi se pogosto zgodi, da za neki izdelek ali orodje CADmodel preprosto ne obstaja. Razlogov za to je lahko veliko in jih tukaj ne bi naštevali. Slika 3: Duplikat sodniškega žezla, izdelan iz originala iz 16. stoletja, ki ga hrani Pokrajinski muzej Celje (naročnik Izobraževalni center Teharje) Če se računalniški model uporablja za duplikaci-jo ali izdelavo izdelka, in tudi za druge operacije, STL-model večinoma ne zadošča, ker so spremembe modela v današnji programski opremi še pretežavne. V takih primerih nastopi obratno inženirstvo oz. kreiranje CAD-modela. V te namene na Tecosu uporabljamo Tebisov V3.3 RSC 0.3 v kombinaciji z UGS NX 4.0, prav tako pa Del-camov CopyCAD 6.5.04. Primer izdelave CAD-modela na osnovi digitaliziranih podatkov nam prikazuje Slika 4 (naročnik PGP). Merska kontrola. Delovna natančnost je pri vrhunskih optičnih digitalizatorjih v območju med 0,01 in 0,03 mm, kar omogoča uporabo tudi na stopnji dimenzijske kontrole izdelka. Podatki, spet v obliki STL-modela, se primerjajo z referenčnim CAD-modelom in končni rezultat je barvna skala odstopanj ali merilni protokol. Digitalizator se tako lahko uporabi na stopnji preizkušanja orodja. Slika 5 prikazuje primer merskega protokola, izdelanega za TCG Metal Cast. Slika 4: STL, dobljen z digitalizacijo (zgoraj), ter CAD-model, izdelan na podlagi STL-ja (spodaj) Trodimenzionalno skeniranje, optični merilni sistemi in računalniška obdelava Topomatika d.o.o. je generalni zastopnik za optične merilne sisteme JOITT TOpOM ATI KA itica 231,10000 Zagreb, Hrvatska T/F:+ 385 (0)1 348 4693 E: info@topomatika.iir www.topomatika.hr Slika 5: Merski protokol (slika prikazuje odstopanje digitaliziranega izdelka od referenčnega CAD-modela) Slika 6: Digitalizacija dna čolna in rezultat digitalizacije Tukaj je naštetih le nekaj aplikacij, ki jih omogočajo sodobni digitalizatorji in orodja za obratno inženirstvo. Je pa področje uporabe zelo široko, in kot lahko vidite iz zgornjih primerov, uporaba še zdaleč ni omejena samo na orodjarstvo, kar je v osnovi tudi Tecosovo poslanstvo. Tako smo svojo tržno nišo našli tudi v: industrijskem oblikovanju, splošnem strojništvu, arhitekturi, gradbeništvu, arheologiji, restavratorstvu, umetnosti, medicini in drugje. Pod vrhom sveta TECOS se je pred časom obvezal, da bo sponzor-sko sodeloval s konstrukterjem radijsko vodenih modelov motornih čolnov na notranje izgorevanje Samom Golavškom, ki razvija čolne predvsem v tekmovalne namene (kategorija FSR V 15). Tukaj govorimo o čolnih, dolžine 1170 mm, ki jih poganja 15-kubični motor z močjo 4,5 kW pri 23000 vrtljajih na minuto. Kot zanimivost naj povemo, da je največja hitrost čolna približno 85 km/h. Dober in vodljiv tekmovalni čoln se lahko »pod polnim gasom« obrne za 180 stopinj v radiju samo dveh metrov, potrošnja pa znaša približno 6 litrov goriva na uro (metanol, mešan s 15 % ricinusove-ga olja). Za dobre rezultate je poleg odličnega voznika (upravljavca) treba imeti tudi hiter model, ki mora zagotavljati stabilnost tako pri ostrih zavojih kakor tudi na vzvalovani progi. Se pravi, da je poleg odlično pripravljenega motorja zelo pomembna modelova geometrija dna. Delno si tu lahko pomagamo s teoretičnimi modeli, vendar kmalu zaidemo v velike težave, saj model poganja samo en propeler, moment le-tega pa želi čoln prevrniti. Sama geometrija dna je oblikovana tako, da ob drsenju ustvarja protimoment propelerju. To ne bi bilo problematično, če bi model drsel po idealni -nevzvalovani vodi in bi bil vedno enako potopljen v vodo. Ker pa je to v praksi neizvedljivo, so testiranja in pozneje tekmovanja tista, preko katerih pridemo do optimalne oblike dna. Zaradi raznih dodelav (npr. kitanja in brušenja) so površine vse prej kot ravne. Te dodelave povzročijo neravnosti in netangencialne prehode. Za doseganje maksimalnih hitrosti pa je zelo pomembno, da pri drsenju vode po površini dna nastaja čim manjša turbulenca, da se čim več energije pretvori v hitrost. Zaključek je jasen: model za doseganje vrhunskih rezultatov potrebuje drsne površine pravilnih oblik. Tudi z ročnim delom se je mogoče približati idealnemu modelu, kar je Samo Golavšek do sedaj tudi dokazoval, zagotovo pa je, da tu govorimo le o približku in ne popolnoma idealnih površinah. Zato se je Samo Golavšek odločil, da bo skitan in popravljen model digitaliziral (Slika 6) ter na podlagi dobljenega oblaka točk izdelal CAD-model idealnih mer, pri čemer je za pomoč zaprosil prav TECOS. Posnetek modela je bil izdelan z natančnostjo 0,02 mm. Na osnovi dobljenega STL- se je izdelal CAD-model. Slika 7prikazuje primerjavo idealno izdelanih površin CAD-modela (zelena) na osnovi digitaliziranega skitanega realnega STL-modela (oranžna). Na sliki so lepo vidne nepravilnosti na STL-modelu. Slika 7: Primerjava med digitaliziranim modelom in idealnim CAD-modelom Pri nastajanju novega modela je Samo Golavšek opravil še nekaj dodatnih sprememb, ki jih na samem modelu čolna še ni praktično preizkusil. Sledila je izdelava lesenega pramodela (hruška) v orodjarni EMO-TECH, ki se zelo dobro in hitro obdeluje (Slika 8). Tudi priprava površine (barvanje, poliranje) pred izdelavo kalupov je Golavšku že dobro znano (Slika 9). Slika 8: Izdelava lesenega pramodela v orodjarni EMO-TECH Sklep Kot smo namignili v uvodu, si v »hi-tech« industriji ne moremo več predstavljati vrhunskih rezultatov brez »hi-tech« tehnologij. Tega se industrija tudi zaveda, zato se čedalje bolj poslužuje naših storitev in storitev drugih centrov, prav tako pa tudi sama veliko investira v svojo infrastrukturo. Slika 10: Radijsko vodeni model razreda FSR V15 s Tecosovim logom in medalja za osvojeno drugo mesto na svetovnem prvenstvu Sledila je izdelava spodnjega dela čolna. To je modelarju predstavljalo rutinsko delo, saj je izdelal že več kot dvajset različnih modelov tekmovalnih čolnov. Že ob pogledu na leseni pramodel, na vse tiste »čiste« površine, se je dalo videti, da vse delo ni bilo zaman. Predvsem na področju prototipiranja je Slovenija naredila odločen korak naprej. Na področju digitalizacije in obratnega inženirstva je bilo zanimanje v letošnjem letu na Tecosu zelo veliko, saj smo samo do sredine septembra izpeljali že 97 projektov, pri čemer so bili nekateri projekti izvedeni v nekaj urah, daljši pa v dobrem tednu. Približno 10 % digitalizacij smo izvedli na terenu, kar ATOS tudi omogoča. Prav fleksibilnost in robustnost sta ob izredni natančnosti zajemanja podatkov veliki prednosti Atosa II. Dobra lastnost je tudi, da sistem preko povratne zanke vseskozi preverja kakovost podatkov, in če odstopanja prestopijo določeno mejo, opozori uporabnika. Sistem je lociran v Centru za 3D-digitalizacijo in CAD-obdelavo površin di-giCEN, ki je sestavni del Tecosa, razvojnega centra orodjarstva Slovenije. ■ Luka Botolin je zaposlen v podjetju TECOS iz Celja, v oddelku digiCEN. Varjenje termoplastov Slika 9: Priprava lesenega modela za barvanje To so po izdelavi dna čolna potrdili tudi prvi preizkusi, saj je bila izmerjena za 3,6 km/h večja hitrost kot pri predhodnem modelu. Za tekmovanje je tak napredek ogromen. Zaradi dobrih rezultatov se je izdelal tudi pomanjšan model kategorije FSR V 7,5 (čolni s prostornino motorja 7,5 ccm). Da smo prišli do res odličnih modelov, je pokazala tudi letošnja sezona tekmovanj s številnimi dobrimi rezultati. Vsekakor sta najodmevnejša rezultata drugo mesto Julijana Golavška (sin Sama Golavška, o. p.) na letošnjem svetovnem prvenstvu NAVIGA 2006 na Norveškem v razredu FSR V 15 (Slika 10) in tretje mesto Golavškove hčere Neli v kategoriji FSR V 7,5. Podjetje Sirius Electric je že več kot 17 let prisotno na trgu varjenja delov iz termoplastov in ponuja tehnologije, kot so ultrazvočno, vibracijsko varjenje in varjenje z vročo ploščo. Rešitve se med seboj dopolnjujejo, tako da je z njimi mogoče rešiti mnogo težav, povezanih z lastnostmi in geometrijami materialov. Ultrazvočni varilni stroji so opremljeni z najsodobnejšimi ultrazvočnimi generatorji. Lastnosti, skupni vsem modelom, sta regulacija amplitude vibracij v območju od 50 % do 100 % in samodejno uravnavanje resonančne frekvence. V ponudbi sta resonančni frekvenci 20 in 36 kHz. Pnevmatične stiskalnice so posebej zmogljive in prilagodljive različnim zahtevam. Serija pnevmatičnih aktuatorjev je namenjena proizvajalcem namenskih strojev. USPD je nov varilni stroj, ki omogoča upravljanje z vsemi varilnimi parametri, kot so čas, energija, moč in amplituda. Sirius Electric prav tako predstavlja nov krožni vibracijski varilni stroj VSP - 40r, pri katerem se gibanje dosega mehansko s posebno odmično gredjo. S strojem upravlja namenski mikroprocesor. Varilni tlak je programljiv in se uravnava s proporcionalnim ventilom. www.siriuselectric. it inženirski termoplasti Inženirski termoplasti - PBT in PET Glavne aplikacije, kjer pridejo do izraza lastnosti polibutilen teraftalatov, so tehnični izdelki z ozkimi tolerancami, ki morajo prenašati visoke mehanske, električne in toplotne obremenitve. PBT se večinoma uporablja v avtomobilski in elektroindustriji. Drugi material iz skupine teraftalatov, polietilen teraftalat, se večinoma uporablja za embalaže, kjer so pomembne lastnosti, odpornost proti lomljenju, majhna teža, prozornost, mehanske in zaporne lastnosti. Boštjan Berginc Matjaž Rot JI Uvod Delno kristalinični nasičeni poliester polibutilen teraftalat (PBT) spada med inženirske termoplaste, ki nudijo kombinacijo dobrih mehanskih, toplotnih, kemičnih in električnih lastnostih. PBT-kompaundi in blendi se uporabljajo v aplikacijah, ki so bile prej rezervirane za duroplaste in kovine. Ne uporabljajo se samo za zamenjavo obstoječih plastičnih aplikacij, temveč se ustvarjajo nove za uporabo v ostrih pogojih, kot je notranjost motorjev, in za dobavo električne energije. V zadnjem času se razvijajo tipi PBT, ki imajo nižjo viskoznost in povečano žilavost, tako da se lahko uporabljajo za izdelavo tankostenskih izdelkov. Na drugi strani pa se polietilen teraftalat (PET) večinoma uporablja za izdelavo vlaken (65 %), filmov (5 %) in za izdelavo embalaže ter plastenk (30 %), tako da se ga manj kot 1 % predela s tehnologijo brizganja. V obliki umetnih vlaken se PET uporablja že več kot 50 let, danes pa v zračnih tkaninah kot polnilo za blazine, preproge in kot sredstvo za zmanjševanje gorljivosti tkanin. V zadnjem času se je na trgu pojavilo več kot 70 proizvajalcev, ki bi si radi odrezali svoj del več deset milijonov ton velikega kolača. Le za izdelavo plastenk in druge embalaže se letno porabi več kot 10 milijonov ton PET (več v okvirčku). Na Sliki 1 sta prikazani makromolekuli PBT in PET, največji proizvajalci pa so navedeni v Preglednici 1. Slika 1: a) molekula PET, b) molekula PBT Preglednica 1: Seznam največjih proizvajalcev PBT in PET PBT PET BASF Bayer Voridiani Mossi & Ghisolfi Degusa DSM FìiiDnnt Equipolymers KoSa DuPont Duroni GE Plastics Ticona Catalana de Polimers Brilen Lastnosti Glavne značilnosti PBT so dobre mehanske lastnosti, kot so togost, žilavost, toplotna odpornost, dimenzijska stabilnost pri povišanih temperaturah, majhna absorpcija vode in odpornost proti veliko kemikalijam. Glavna slabost PBT-materialov je, da so pri temperaturah od 240 do 280 °C podvrženi toplotni, toplotno oksidacijski in hidrolitični degradaciji. Degradacijo materiala se lahko določa iz znižane molekulske mase, viskoznosti ali pa plinov, ki nastanejo pri degradaciji (CO, CO2 in buten). Degradacija materiala se odraža s slabšimi mehanskimi lastnostmi. PET-materiali imajo visoko natezno trdnost in togost, dobro odpornost proti kemikalijam in visoko površinsko trdoto. V večini primerov PET-kompaundi dopolnjujejo PBT-kompaunde pri aplikacijah, kjer so potrebne povečana togost in odpornost proti lezenju ter visoka temperaturna odpornost. Temperatura držanja oblike (HDT/A) za PET je v splošnem za 20 °C višja kot pri PBT-materialih. Večina PET- Izdelek iz PBT-ja narejen s pomocjo GIT tehnologije (Brizganje s pomocjo plina) materialov je dobavljivih z dodatkom steklenih vlaken, ki izboljšajo omenjene lastnosti. Majhna absorpcija vode je razlog za dobro dimenzijsko stabilnost. V kombinaciji z dodatki proti gorljivosti so PET-ma-teriali zelo primerni za visokoobremenjene dele v elektro- in elektronski industriji. Slabost teraftalatov je, da se jim zelo znižata žilavost in natezna trdnost, če niso dovolj posušeni pred predelavo (Slika 2). Na izdelkih ni vidnih estetskih pomanjkljivosti kot pri polisulfonih in polikarbonatih. Dobro 40 —1-'-'-:- 0 0,02 0,05 0,10 0,15 0,20 vlaga v % Slika 2: Znižanje mehanskih lastnosti zaradi prevelike vsebnosti vlage pred predelavo za PET Preglednica 2: Glavne lastnosti PBT in PET Lastnosti PBT* PET* Natezna trdnost Modul elastičnosti 23 oC nT/a 1 sn MDa 80-145 MPa 5-15GPa 80-190 MPa 5-15 GPa Temperatura zadrževanja oblike — H. Charpy - udarna žilavost DT/A 1,80 MPa z zarezo brez zareze 185-210 C 14 kJ/m2 75 kJ/m2 180-230 C 11 kJ/m2 60 kJ/m2 Gorljivost UL94 tircnrnl/Titnr» V-0 OÖ 1 * OL V-0 fi S O/L Skrček pravokotno smer tečenja * 0,8-1,3 % 0,3-0,6 % 0,8 % 0,2 % * steklena vlakna do 45 % posušen PBT bo dosegel najvišjo priporočljivo vsebnost vlage pri predelavi po dveh urah, PET pa že po desetih minutah (temperatura 23 °C, relativna zračna vlažnost 50 %). Dovoljena zgornja meja vsebnosti vlage za PBT je 0,04 %, za PET 0,02 %. PET ima v primerjavi s PBT večjo trdnost, modul elastičnosti, temperaturo tališča in steklišča, a počasnejšo kristalizacijo. Glavne prednosti in slabosti PET ter PBT so prikazane v Preglednici 3. Preglednica 3: Prednosti in slabosti PBT in PET PBT, PET Prednosti Slabosti dimenzijska stabilnost občutljivost za zarezni učinek dobre mehanske lastnosti toplotna odpornost toplotna degradacija pri majhna absorpcija vode predelavi med 240 in 280 °C odpornost proti kemikalijam dobre električne lastnosti dobre drsne in protiobrabne lastnosti občutljivost za vključke krhek, če ni dovolj suh pred predelavo neodporen proti vroči vodi » PBT - 80 °C 100 °C 120 °C 2 4 čas sušenja Nosilec brisalca na pritljaž-nih vratih PBT (Renault) Preglednica 4: Priporočljivi pogoji sušenja Največja dovoljena vlažnost za predelavo v % Temperatura sušenja v °C Čas sušenja v urah (h) PBT 0,04 120 3-4 PET 0,02 120 4 Predelava Za sušenje se priporočajo peči na suh vroči zrak (točka rosišča nižja od -20 °C), manj pa so priporočljive peči na vroči zrak in vakuumske peči. Ker se pri vakuumskih pečeh material segreva le s sevanjem, se priporoča podaljšanje časa sušenja za 50 %. Posušen PET-material naj v lijaku stroja ne bo dlje kot 10 minut. Temperatura sušenja naj bo približno 120 °C, čas sušenja pa dolg od 3 do 4 ure. Pri temperaturi 80 °C se obe vrsti terafta-latov ne posušita dovolj, kar je prikazano tudi na Sliki 3. Pri predelavi je zelo pomembno, da zastoji niso daljši od dveh minut, saj je treba v nasprotnem primeru izbrizgati pregret material iz cilindra, ker bodo sicer narejeni izdelki slabše kakovosti. V primeru daljših zastojev pa je treba cilinder izprazniti in znižati temperaturo, da material ne degradira. Slika 3: Vpliv temperature in časa sušenja na delež vlage v materialu Nosilna plosca tiskanega vezja - PBT Epruvetka - vpliv različnih debelin stene na tečenje materiala Temperatura orodja ima pomemben vpliv na kristaliničnost materialov. PBT se lahko predeluje pri temperaturah orodja od 30 do 130 °C, za večino izdelkov pa je priporočljiva temperatura okoli 80 °C, saj je naknadno krčenje in zvijanje izdelka relativno majhno. Za natančne izdelke, ki so podvrženi visokim temperaturnim obremenitvam, pa se priporoča temperatura nad 100 °C. Za PET-materiale, kjer se zahteva visoka površinska kakovost in dimenzijska stabilnost, se priporoča temperatura okoli 110 °C. V večini primerov je temperatura orodja od 60 do 85 °C dovolj visoka, pri minimalnih zahtevah glede zvijanja pa je lahko tudi nižja. Pri zahtevnih, natančnih izdelkih, ki obratujejo pri visoki temperaturi, je poleg visoke temperature orodja potrebno še žarjenje za zmanjšanje deformacij po vgradnji. Naknadni skrček je odvisen od debeline stene, temperature orodja in temperature žarjenja. Za izboljšanje mehanskih lastnosti se večinoma uporabljajo steklena vlakna in mineralna polnila, ki pa vplivajo tudi na anizotropijo pri krčenju, saj je prečni skrček večji od vzdolžnega. Temperatura predelave PBT je od 240 do 270 °C, PET pa od 270 do 300 °C. Čas trajanja naknadnega tlaka mora biti dovolj dolg, da se skr-čki kompenzirajo zaradi kristalizacije. Hitrost kristalizacije je od 3 do 4 mm/s za obe vrsti materialov. Pri uporabi toplokanalnih sistemov se je treba izogibati šobam s samoizolacijskimi lastnostmi. Pri teh šobah steče material med konico šobe in orodje ter tvori izolacijsko plast. Ker je temperatura na tem področju nad točko strdišča materiala, bo le-ta razpadel in povzročal težave pri proizvodnji. Temperaturna razlika v v toplo-kanalnem sistemu naj ne bo večja od 20 °C, zato je treba biti previden pri izbiri in vgradnji. Aplikacije PBT se uporablja predvsem v avtomobilski (45 %) in elektroindustriji (40 %). Vzvratna ogledala, brisalci in kljuke na vratih so značilni izdelki, narejeni iz PBT v avtomobilu. Tu se zahtevata odpor- PET v plastenkah Več kot 30 % PET se predela v plastenke za osvežilne in alkoholne pijače. Leta 1998 se je v Nemčiji v plastenke napolnilo 1,7 milijona litrov osvežilnih pijač, danes pa je ta številka približno 6 milijard litrov. Poleg gaziranih pijač se danes v PET-plastenke polni tudi zelenjavne in sadne sokove, čaje, športne napitke, mineralno vodo in pivo. Plastenke, ki se izdelujejo s postopkom pihanja iz predforme (brizgana epruveta), imajo zelo dobre mehanske in optične lastnosti, poleg tega pa so tudi lahke in cenovno ugodne. Epruvete se izdelujejo s postopkom brizganja v 72- do 144-gnezdnih orodjih, ki so velik tehnološki dosežek. Gazirane pijače, sokovi in pivo so zelo občutljivi na prehod plinov skozi steno plastenke. Zato plastenke ne smejo prepuščati plinov, kot sta ogljikov dioksid in kisik, hkrati pa se izgubi tudi aroma. Gazirane pijače lahko izgubijo do 17,5 %, pivo pa do 10 % ogljikovega dioksida. Zaporni (barieni) vpliv materiala je odvisen od uporabljene kombinacije materialov, kristali-ničnosti in orientacije, debeline stene in geometrije plastenke. Prehod plinov skozi steno je razdeljen v štiri stopnje: adsorpcija na površini, absorpcija plinov znotraj stene blizu površine, difuzija skozi steno in desorpcija na drugi strani stene (Slika). Doba uporabnosti navadne plastenke iz PET je le dva tedna, z uporabo večplastnih plastenk pa se ta doba poveča na devet mesecev. Dodatno se zaporne lastnosti izboljša z nanašanjem prevlek s potapljanjem, škropljenjem, vakuumskim nanosom in z materiali, ki absorbirajo kisik. Taki materiali so v obliki monomerov in se dodajajo osnovnemu materialu, tako da nastane blend ali pa so kot samostojna plast. Eden takih materialov je polietilen naftalat (PEN), ki je prav tako kot PET poliester, a ima boljše zaporne lastnosti in večjo odpornost proti višjim temperaturam, hkrati pa je dražji in kot tak nesprejemljiv. Večplastne plastenke z zaporno plastjo iz poliamida so poleg PEN najpogostejše na trgu. V uporabi so t. i. aktivne zaporne plasti, ki absorbirajo kisik. Osnovnemu PET se doda do 7 % poliamida MXD6, ki s katalizatorjem kobaltove soli reagira s kisikom. Večje težave predstavlja uhajanje ogljikovega dioksida iz gaziranih pijač in piva. V šestih mesecih iz z notranjo prevleko zaščitenimi PET-plastenk uide do 9 % ogljikovega dioksida, kar je tik pod sprejemljivo mejo (za primerjavo: iz steklenic v istem času uide do 3 % plina). Tudi »aktivne« plastenke, ki vežejo kisik, so pri uhajanju ogljikovega dioksida lahko neuspešne. Faze prehoda C02 skozi steno plastenke ■ • . • • . • • • . ' • • • • * • • : • • . • • . • • • • . . . . • • • . • • • • • • • ■ • j • • . . • • • • 1. Adsorpcija 2. Absorpcija • • . * • . • • • . ' • • • • * • • : • • • • • . • • • t • • • • ; • • • . • • • » • • . m • • • • '. t • • • • • 3. Diuzija 4. Izhajanje UeipsiieseGueiPiv dSVG jo >|jBuuepej; pejeisjßaj = ® » H DO s: ž +J m > (D o< 5' >