Najbolj znameniti italjanskl radio-raziskovalec Marconi je izrazil pred kratkiin mnenje, da bo mogoče v dogledni bodoonosti stopiti v telefonično zvezo z domnevanimi prebivalci na zvezdi Mars, in sicer bi se naj zgodila ta zveza 3 pomočjo kratkih valov. Bodisi da je ta Marconijeva izjava plod domišljije, dejstvo pa le je, da je postala zemlja za Marconijove radio poskuse premajhna. Dokaz za velikansko napredovanje telefonske tehnike je bil podan pred dnevi, ko jc sprojel največji ncmški par- nik »Bremen« na svcji vožnji iz Njujorka istocasno telefonsko spcrooilo iz glavnega mesta siamskega kraljestva Bangkoga v vzhodni Aziji in iz Rio de Janeira v Braziliji. Razdalja ne igra glede telefonskega prometa s pomcčjo kratkih valov nikakc uloge več. Kedaj da so pričeli z brozojavljanjem, se ne da z vso natair.enostjo dognati. Amerikanoi trdijo, da pričenja brzojav onega dne, ko so se posrečili amerikanskemu raziskovalcu Samuelu Morse prvi poskusi z elektricnimi brzojavnimi aparati. Majnika leta 1832 se je mudil Morse na krovu jadrnice na povratku iz Evrope v Ameriko. Potovanje je bilo dolgotrajno. Eden od potnikov, profescrr Karl Jacksou iz ameriškega mesta Boston, je dclal, da bi si kratil čas, elektromagnetične poskuse, katere je zasledoval Morse z največjim zanimanjem. Pri pogledu na cmenjene poskuse se mu je rodila misel: uporabljati pri brzojavu posebnc abecedo. Od Morseja sestavljena brzojavna abeceda je obstojala iz črt ter pik, kakor je še danes v rabi. Samuel Morse se je rodil leta 1791 in je bil po poklicu zgodovinski slikar in fotograf. V Londonu se je učil slikarstva. Ko se je povrnil nazaj v * meriko, je ustanovi] v Njujorku slikarsko šolo, katero so spremenili pozneje v narodno akademijo slikarske umetnosti. V zimi 1827 je obiskal nekaj predavanj profesorja Dana, ki je znal svoje poslušalce navdušiti z opisi čudežev, ki se dajo ustvariti s pompčjo elek-< trike. Od tedaj je uporab.jal Morse prosti ča.* za poskuse z elektromagT-eticniini pojavi. Prvi Morsejev aparat je bil napravljen leia 1835. Bil je obenem sprejemna in oddajna postaja. Aparat je bilo slikarsko stojalo, na katerega je bila montirana ura, ki jc vlekla papir in povrh je še bil -elektromagnet kot pisalno orodje. Morsejevo telw nično znanje je bilo zelo pomanjkljivo. Stopil je v stik s profesorjem fizike Galejem, ki je bil njegov sosed in z njegovo pomočjo je lahko izpopolnil svoj aparat. Po dveh letih je bila iznajdba že zrela za javne poekuse. Prvi brzojav, ki je bil oddan na Morsejeve prijatelje, se je glasil: »PosreSen poskus z brzojavom 4. sept. 1837.« Istočasno kakor Morse v Ameriki sta prijavila W. Cooke in C. Wheatstone v Londonu sličen brzojavni aparat pri patentnem uradu. Med tem je pusti-l Morse svojo izpopolnjeno brzojavno napravo tudi na Angleškem zašoititi s posebnim patentom leta 1840. Na Pruskem so zavrnili Morsejevo prosajo za patentno za5eito s pripombo, da so enak aparat za brzojavljenje že iznasli razm Nemci. Danes je dognano, da je res zgradil ruski diplomat Schilling leta 1832 elektromagnetični brzojavni aparat. Ta prvotna napra va se nahaja v zbirki znanstvene akademije v Leningradu. Na seji naravoslovcev in zdravnikov v Bonnu leta 1835 je Schillingov brzojavn; aparat vzbudil zanimanje. Schilling je bil tedaj, ko se mu je posrečila iznajdba, rusko-carski poslanik v Monakovem na Bavarskem. Schilling je sam priznal, da gre zahvala za iznajdbo spodbudi, katero mu je dal nemski raziskovalec, prof. Sommering. Težek je bil boj, predno so osvojile in uvedle iznajdbo brzojava razne kulturne države.