4744 *

35

Trdni sklep.

Koristni opomini.

1. Trdni sklep je s kesanjem v tako
tesni zvezi, da se to dvoje še prav ločiti
ne d&: brez kesa ni trdnega sklepa, brez
trdnega sklepa pa tudi ne pravega ke¬
sanja. Kdor se namreč resnično kesa
svojih grehov, ima gotovo tudi resni
sklep, da jih ne bode nikdar več storil;
kdor bi si pa sam pri sebi mislil, da
bode zopet storil obžalovani greh, ta ima
kes samo na jeziku, v srcu pa ne. — Za
moj nauk je ta tesna zveza velike koristi;
kajti vse, kar sem poprej pisal o pravem
kesanju, velja tudi kolikor toliko o trdnem
sklepu. Zato pa tudi vsi tisti pomočki,
ki sem ti jih naštel za obujanje popol¬
nega kesanja, veljajo ob enem tudi za
obujanje trdnega, neomahljivega sklepa.
Saj je še molitvica v katekizmu le ena
sama za oboje skupno.

2 .  V tem oziru bi bil toraj moj nauk
o v sklepu lahko prav kratek; kar rekel bi:
„Se enkrat preberi pojasnila in opomine

3

36

o kesanju!" Toda nove težave nastanejo
tu glede izvrševanja  naših sklepov.
Kesanje se namreč ozira bolj na prete¬
klost, a sklep na prihodnost; kesanje —
bi rekel — nam mora dobiti odpuščenje,
trdni sklep pa zagotoviti p o b o 1 j š a n j e.
Spokornik se mora že naprej dobro zavaro¬
vati, da spet nezvest ne postane; on mora
že zdaj odločno voljo  imeti, da bode
odstranil vse, kar bi ga utegnilo zopet
nazaj potegniti v poprejšnje grehe, in da
bo vestno uporabljal take pomočke, ki ga
morejo v milosti božji ohraniti in utrje¬
vati. Toraj o tem dvojnem ti moram še
kaj spregovoriti in pokazati, katerih
nevarnosti se ti je treba ogibati,
in katerih pomočkov se poslu¬
ževati,  da se boš res poboljšal in za¬
služil prelepo ime „spokornik“.

3. Nevarnosti, katere v greh napelju¬
jejo, navadno imenujemo grešne pri¬
ložnosti.  Grešna priložnost je dvojna:
daljna in bližnja. Daljna  priložnost je
taka nevarnost, v kateri se grešnik lahko
greha obvaruje, če le hoče pazen in
oprezen biti. Bližnja  priložnost pa je
tako velika zapeljivost in nevarnost, da bo

37

grešnik bržkone — brez posebne pomoči

— gotovo padel v greh, če se je ne
ogne. — Naj pojasnim to z izgledom.
Kolikokrat se zgodi, da se kak otrok
spridi obiskovaje šolo, ker se je poprijel
slabe druščine sprijenih součencev; veliko
pa se jih je posvetilo ravno po tej poti,
da so pridno v šolo hodili in željno spre¬
jemali prelepe nauke. Sveti  Gregorij in
sveti  Bazilij in pa trinoški bogo-
kletnež  Julijan so si bili v šolah vrst¬
niki in vendar kolik razloček med njimi!
V šolo hoditi je tedaj daljna nevarnost,
ker je sicer mogoče, da se pregreši, kdor
se ne varuje; a kdor ima dobro voljo,
se ne. S sprijenimi sošolci tovarišijo in
prijateljstvo imeti, pa je bližnja priložnost.

— Drug izgled bodi: čitanje knjig.
Veliko, veliko ljudi je že v hudobije za¬
vleklo in pogubilo branje — slabih knjig;
a tudi zveličalo se jih je veliko vsled
tega, ker so pridno brali — dobre knjige.
Glej toraj, čitanje samo je daljna prilo¬
žnost v greh, ker se v tej nevarnosti
lahko hudega obvaruje in še v dobrem
napreduje, kdor je pameten ter si odbira
le dobre knjige, slabe pa zametuje. Kužne

3 *

38

in zapeljive knjige pa so bližnja grešna
priložnost; če se jih kdo ne varuje, ne
bo ostal brez greha. Kar sem pokazal v
teh dveh izgledih, to velja tudi za druge.

Iz tega je razvidno, da daljne pri¬
ložnosti se nismo dolžni ogibati; saj se
je tudi ne moremo. Iz vse nevarnosti
bomo še le takrat, ko se bodo za nami
zaprla večnosti vrata. Glede daljne pri¬
ložnosti moramo le varni in oprezni biti;
bližnje grešne priložnosti pa se mo¬
ramo ogibati,  če hočemo odpuščanje
grehov zadobiti in se resnično poboljšati;
kajti v bližnji grešni priložnosti prosto¬
voljno ostati pa ne grešiti, je večjidel člo¬
veku nemogoče. Ko bi tudi svetnik iz
nebes prišel, pa bi šel prostovoljno v tako
nevarnost, bi ne mogel greha čist ostati.

Pristaviti moram še to, da ista pri¬
ložnost ni za vsacega enako nevarna. Ako
je kdo h kakemu grehu bolj nagnen, je
njemu priložnost tistega greha bolj ne¬
varna. In tako se utegne zgoditi, da
grešna priložnost, ki je za nekatere še
daljna, postane za marsikoga že bližnja,
ki se je mora  ogibati, če se hoče po¬
boljšati. Vsak mora tedaj dobro presoditi

39

samega sebe, vedno ozir imeti na svojo
slabost pa zvesto se ravnati po nauku
svojega spovednika, kateri najlože posa¬
mezniku razloži, kaj in kako zelo mu je
nevarno.

4. Druga zahteva trdnega sklepa so
pom očki,  katerih naj se grešnik po¬
služuje, ako se hoče temeljito poboljšati.
Takih pomočkov nam sveta cerkev ponuja
veliko. Naštejem naj le nekatere tehtniše :

a)  Molitev.  Pobožna molitev odte¬
guje naše misli in želje od posvetnih
reči in jih povzdiguje v one svitle in
čiste višave, kjer ni nobene hudobije več,
marveč sama svetost. Dobro moliti se
pravi: pri Bogu, pri Mariji, pri svetnikih
in angeljih se muditi. In kdor se rad in
veliko mudi v tej rajski družbi, se po¬
lagoma navzame nekaj nebeškega. Kakor
se je Mozesu lesketal obraz tako, da so
se Izraelci bali vanj pogledati, ker je na
gori govoril z Najsvetejšim, enako bode
tudi tebi začelo žareti lice in srce v či¬
stosti in bogoljubni nedolžnosti, ako se
bo tvoj duh s pobožno molitvijo rad po¬
vzdigoval v rajske višave. Pridno se torej
poslužuj tega krepkega pomočka, ki ti

40

bode ob enem pridobil tudi milost in
moč, hudemu se ustavljati, zlasti če pri
sv. maši Jezus sam svoje prošnje s tvo¬
jimi zedinja. Ob vsaki spovedi si odloči
kako pobožnost, ki jo zvesto opravljaj
vsaj nekaj dni ali tednov v to svrho, da
si pridobiš dar prave spokornosti.

b)  Zatajevanje samega sebe.
Po Adamovem grehu je naša volja tako
popačena in k hudemu nagnena, da je
le po hrabrem vojskovanju in stanovitnem
premagovanju mogoče se greha iznebiti
in varovati. Toraj vselej, kadar greš k
spovedi, naloži si kako prostovoljno pre¬
magovanje in zatajevanje, bodisi, da kaj
prijetnega odrečeš ustom, očem, ušesom
itd., ali si kaj zoprnega naložiš, da se
nekoliko postiš, ali si sicer kaj pritrgaš
in vbogajme daš, zlasti pa da voljno pre¬
našaš neprijetnosti vsakdanjega življenja.
Kakor se vojščaki dolgo časa vadijo, da
postanejo spretni in krepki za boj; tako
moraš tudi ti z mnogim zatajevanjem
utrditi svojo voljo, da boš mogel ob času
skušnjave gotovo premagati sovražnika.

c)  Božja beseda.  Božja beseda,
pravi sv. apostelj Pavel, je na dve strani

41

brušen meč, ki gre skoz mozeg in kosti.
Božja beseda je spremenila ajdovske div¬
jake v poštene kristijane; divje leve in
krvoločne tigre je spremenila v krotka
jagnjeta; že tisoče grešnikov je spreme¬
nila v svetnike. Tudi tebe bo spremenila,
ako jej ne zapiraš ušes in srca. Zvesto
toraj poslušaj najprej vsako besedo, ki ti
jo spovednik reko, kakor bi ti jo angelj
iz nebes govoril; pazljivo poslušaj raz¬
lage krščanskega nauka v šoli in pridige
v cerkvi; rad beri božjo besedo v spod¬
budnih knjigah, posebno življenje svet¬
nikov in svetnic, ki so nekdaj v tvojih
letih bili že tako sveti in popolni, —
hodi za njimi. Bavno po tej poti, če
zvesto vsprejemaš besedo božjo, boš iz¬
vedel še mnogo druzih pomočkov za te¬
meljito poboljšanje.

č)  Ponavljanje dobrih skle¬
pov.  Kaj bi ti pomagali tvoji najboljši
sklepi, ko bi jih tam pri spovednici pustil
ter potlej niti mislil ne več nanje? Dobri
sklepi so kakor žrjavica, ki kmalu ugasne
in postane mrzlo oglje, če se zanemari.
Le poglej, kako spreten „ministrant“
urno in močno suče in piše žrjavico za

42

kadilo pri svetem blagoslovu; ko bi jo
tje kam v kot posadil in pustil, sama v
kratkem ugasne. Glej, taka je s tvojimi
sklepi; ako jih pozabiš, ne bodo imeli
nobene moči več. Vroči, živi morajo
ostati tvoji dobri sklepi. To je pa le tako
mogoče, če jih večkrat ponavljaš.
Saj zlasti v ta namen sem ti napisal
to-le knjižico, da poživljaš svoje sklepe.

Dobro bo toraj, ako si ob svoji spo¬
vedi zapišeš  dobre sklepe, ki morajo
biti pa določno razdeljeni. Nikar ne za¬
piši: „Zanaprej bom pridniši“; „odsihdob
se bom poboljšal"; „zdaj bom začel dru¬
gače živeti". Tako splošno ne zadostuje,
marveč natanko in nadrobno si določi,
v čem se bo pokazalo tisto tvoje „drugače
živeti"; naštej in napiši imenoma vse to,
kar misliš v prihodnje opustiti, in kar
si si namenil storiti. Da ti bo delo olaj¬
šano, ti tu postavim nekoliko izgledov,
kako si dobri otroci trudijo po ponav¬
ljanji trdnih sklepov zboljševati in posve¬
čevati svoje mlado srce. Ni se pa treba
preobkladati, marveč izberi si one sklepe,
kateri so ti za zdaj najbolj potrebni. Za
veljavnost spovedi moraš — to veš —

43

trdno skleniti, da se boš varoval vseh
smrtnih  grehov; glede odpustljivih pa
zadostuje, če imaš prav trdno voljo vsaj
enega  opustiti. In srečo ti smem pre¬
rokovati, če se boš vsaj enega malega
greha korenito poboljšal po vsaki spovedi.

--

Trdni sklepi pridnega otroka.

I. Za vsaki dan.

a) Trdno sklenem, da ne kom nikdar:

1. zoper stariše, duhovne, učitelje godrnjal,
se jim ustavljal, odgovarjal, jih žalil, slabo o
njih govoril . . .;

2. z brati in sestrami se prepiral ali tepel,
jih sovražil ali zaničeval;

3. žalil poslov in drugih domačih;

4. nikogar zmerjal, oponašal, zasmehoval,
spakoval se mu, ali drugače ga žalil;

5. nikogar opravljal ali celo obrekoval,
slabo sodil ali mu podtikal napačne namene;

6. nikomur nič vzel, nobene krivice storil,
nikogar nič ogoljufal, nič tujega pridržal;

7. nikogar pohujšal ali v hudobiji podpiral;

8. lagal se ali hinavsko se obnašal;

9. zaklel, nobene grde besede spregovoril
ali zapisal, nič nespodobnega pogledal;

44

10. nobene najmanje nespodobnosti storil;

11. bahal se ali hvalno o sebi govoril;

12. brez potrebe se v ogledalo pogledal;

13. nobene slabe in pohujšljive knjige bral;

14. k p tuji hudobiji molčal ali grešnim
rečem se smejal;

15. žganja niti pokusil in tabaka kadil, do¬
kler mi škoduje;

16. zapravljal in brez potrebe izdajal.

6) Trdno sklenem, da bom:

1. zjutraj vselej o pravem času vstal (pre¬
cej, ko me pokličejo);

2. vselej prav pobožno (kleče) opravil zju-
tranjo in večerno molitev ter zvečer na kratko
vest izprašal, zjutraj pa obudil dobri namen
ter ponovil svoje trdne sklepe in Boga prosil,
da bi jih mogel spolnovati;

3. vselej lepo molil pred jedjo in po jedi
ter zmerno vžival božje dari in si ne izbiral
kaj boljšega;

4. kadar bo zvonilo, molil Angeljsko češčenje
(če lahko mogoče, kleče zarad odpustkov);

5. spodobno čast skazal, kadar pojdem
memo cerkve ali svete podobe; posebno pre¬
sveto rešnje Telo vselej kleče počastil;

6. vselej na prvo besedo ubogal, kar mi
bodo ukazali ali želeli stariši in njihovi namest¬
niki; v važniših rečeh prosil dovoljenja in svčta;
za prejete dobrote se jim zahvaljeval; rad jim po¬
stregel in veselje delal;

7. molil za stariše, sorodnike in dobrot¬
nike, za nevernike, krivoverce in grešnike, za
stanovitnost nedolžnih, za duše v vicah;

45

8. rad odpustil storjeno krivico; razžalnika
prosil odpuščanja;

9. potrpel v nadlogah in križih iz ljubezni
do Jezusa;

10. z malim zadovoljen in nesebičen, dru¬
gim rad prepuščal kaj večjega in boljšega;

11. druge od greha odvračal in nagibal k
dobremu;

12. ogibal se slabe druščine, in sploh grešne
priložnosti;

13. v skušnjavah brž k Bogu se obrnil in
hitro odpravil vsako grešno misel (nečisto, pre¬
vzetno, nevoščljivo) ter premagal napačno rado¬
vednost, jezo . . .

H. Za nedelje in praznike.

a) Trdno sklenem, da ne lom nikdar:

1. iz lastne krivde brez svete maše;

2. iz lastnega zadolženja mudil službe božje
in pred koncem uhajal iz cerkve; raje bom še
nekoliko prej prihajal v cerkev in molil;

3. brez potrebe zunaj ostajal.

4. po potu v cerkev in iz cerkve nespo¬
dobno se obnašal, ali slabe druščine se držal;

5. v cerkvi brez potrebe govoril, krog se
oziral, sebe in druge motil;

6. svete dni opravljal hlapčevskih del;

7. oskrunil svetih dni s pohajkovanjem, z
nezmerno pijačo ali razbrzdanim vedenjem.

I) Trdno sklenem, da lom:

1. med sveto mašo ves čas pobožno molil
(ves čas ali vsaj od sanktusa do konec obhajila

46

kleče), in če bo čas, poleg mašnih molitev oprav¬
ljal še druge molitvice;

2. vselej zvesto poslušal pridigo in krščan¬
ski nauk;

3. vselej se dostojno vedel tudi pri popol¬
danski službi božji; in če bo čas, opravil še
kako posebno pobožnost, n. pr. sveti križev pot,
počeščenje sv. rešnjega Telesa, Matere božje itd.

4. tudi doma bral kaj spodbudnega;

5. trudil se, prelepe praznike v duhu svete
cerkve praznovati, dotične skrivnosti premišljati
in si k srcu jemati.

in. Za šolske dni.

a) Trdno sklenem, da ne bom nikoli:

1. na poti iz šole in v šolo gredč nespo¬
dobno se vedel (lovil, tepel, drsal, kepal); brez
potrebe postajal ali pohajkoval;

2. o učiteljih slabo govoril ali jih črnil;

3. v šoli med podukom šepetal, okrog se
oziral, motil druge;

4. nikogar po krivem tožil;

5. nikomur zavidal, če bolje zna ali je
pohvaljen; nikogar sovražil.

b) Trdno sklenem, da bom:

1. vselej prišel v šolo o pravem času, ne
prezgodaj ne prepozno;

2. učitelje spoštoval in ubogal, kakor stariše
svoje;

3. vse naloge tako skrbno in dobro izdelal,
kakor bom le mogel;

47

4. za šolo se vse skrbno naučil, zlasti ka¬
tekizem, (pridno ponavljal);

5. pobožno molil šolske molitve;

6. učenikom hvaležen, molil zanje;

7. rad kaj postregel tovarišem;

8. vsa šolska dela Bogu daroval z dobrim
namenom, večkrat mislil na Boga;

9. skrbno se ogibal hudobnih otrok.

IV. Za proste dneve in počitnice.

а) Trdno sklenem, da ne bom:

1. drazega časa tratil z lenobo ali brezko¬
ristnimi deli;

2. nikamor šel brez dovoljenja ali vednosti
starišev;

3. ob sprehodih nobene škode storil (tujega
sadja pobiral ali celo klatil, po travi ali žitu
hodil, vrtov ali nasadov poškodoval);

4. druzih otrok ne dražil, ali jim zameril;

5. pri igri predrzen ali razposajen.

б) Trdno sklenem, da bom:

1. tudi ob delavnikih pri sveti maši, če mi
bo mogoče in privoljeno;

2. o velicih počitnicah tudi prostovoljno
šel k spovedi (in sv. obhajilu);

3. ob razvedrovanju varoval si zdravje in
pazil na obleko;

4. prostovoljno učil se in kaj koristnega bral;

5. ob tem času še bolj pazil zastran grešne
nevarnosti.

48

V. Ob prvem sv. obhajilu.

A) Za pripravo.

Trdno sklenem, da bom:

1. na vso moč lepo se pripravljal za prvo
sveto obhajilo, in že zgodaj mislil na ta pre¬
srečni dan;

2. posebno zadnje leto pred prvim svetim
obhajilom z vso skrbjo in vnemo Jezusu pri¬
pravljal svoje srce;

3. dobro se naučil ves katekizem, posebno
pa že oddelek o presvetem režnjem Telesu;

4. popolnem opustil grehe, katere mi še
zdaj vest očita;

5. resno si prizadeval za krščanske čednosti,
katerih mi zdaj že tako zelo manjka, in pridno
si nabiral dobrih del;

6. Jezusa prisrčno prosil, naj on sam tako
prenaredi moje srce, da mu postane prijetno
bivališče;

7. Materi božji, angelju varuhu in krstnemu
patronu gostokrat izročal in priporočal to naj-
važnišo zadevo svojih mladih let;

8. prav vestno opravil dolgo spoved; vse
zadolženje po svoji moči poravnal, stariše ali
njih namestnike prosil odpuščanja;

9. dan prvega sv. obhajila imel za največji
praznik svojega življenja.

49

B) Za vse življenje.

Dosedanje svoje dobre sklepe vse zopet
ponovim in še posebej trdno sklenem, da bom:

1. sveto vero vsikdar čislal kot najdrago¬
cenejši zaklad iz nebes in jo v besedi in de¬
janju spoznaval brez strahu pred ljudmi;

2. zvesto ljubil in poslušal sveto cerkev
kot svojo najboljšo mater ter natanko spolnoval
njene zapovedi (post, službo božjo, prejemanje
svetih zakramentov) oziral se tudi na'njene želje,
čislal njene pobožnosti, bratovščine . . .;

3. vnemal se za lepoto hiše božje (rad
daroval za cerkvene naprave, rada delala za
cerkveno obleko . . .);

4. vsikdar spoštoval mašnike kot namest¬
nike Božje in rad vsprejemal njihove nauke;

5. skrbno se ogibal krčme, plesa, nevarnih
veselic in sploh grešnih priložnosti;

6. nedolžnost vsikdar višje cenil kot vse
na svetu;

7. posebno pobožnost gojil do presvetega
rešnjega Telesa, do presv. Srca v njem priču¬
jočega, do Matere božje in sv. Jožefa;

8. posebej molil in si pred vsem prizade¬
val za stanovitnost v dobrem kot največjo mi¬
lost božjo;

9. po svoji moči širil kraljestvo božje,
povsod pa zabranjeval hudobijo;

10. pogosto in vselej vredno sprejemal svete
zakramente (vsako spoved tako vestno opravil,
kakor bi bila zadnja v mojem življenji);

50

11. vsako leto koristno obhajal svoj god
in spomin prvega sv. obhajila (opravil spoved,
ponovil dobre sklepe);

12. dušne in telesne darove prav obračal
v slavo božjo in ljudem v korist;

13. po svoji moči se trudil za napredovanje
v dobrem, za krščansko popolnost, ter vestno
rabil v to potrebne pomočke;

14. hvaležen Bogu in ljudem za vse dobrote;

15. zastran volitve stanu posebno goreče
molil in se posvetoval z modrimi ljudmi ter
ozir jemal na svoje zmožnosti, ne gledč toliko
na časni dobiček, nego na zveličanje svoje duše;

16. zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanu.

Raje umreti, kakor kdaj smrtni greh storiti!!

Nebesa morajo biti moja!!