17

Kes ali obžalovanje.

Kratko pojasnilo.

1. K zakramentu sv. pokore je izmed
vseh potrebnih reči še najbolj potrebno
obžalovanje; brez kesanja ni mogoče do¬
biti odpuščanja grehov. Celo spoved se
da v nekaterih slučajih nadomestiti, a
kesanje nikdar. Ako bi se kdo rad spo¬
vedal, pa se ne more, dobi odpuščanje
grehov, če jih le iz srca obžaluje; kdor
pa bi jih ne obžaloval, bi mu tudi pri
spovedi ne bili odpuščeni. Toraj se je
treba vselej, kadar se za spoved priprav¬
ljaš, še prav posebno potruditi, da v
svojem srcu obudiš pravo kesanje.

2. Kaj je kesanje, se z besedami ne
da lahko dopovedati, kakor se sploh srčna
čutila ne dajo z besedo natanko popisati;
kdor jih poznd, pozna jih iz skušnje.
Prepričan sem, da ti je to grenko čutilo,
ki se imenuje kesanje, že sicer iz lastne
skušnje znano. Ako si v posvetnih za¬
devah kdaj kaj tacega storil, kar ti je
močno škodilo ali te pri druzih zelo
osmešilo, takrat se ti je milo storilo, sam

2 *

18

n&se si bil nevoljen, morebiti so ti še
solze v oči stopile; ves žalosten in potrt
si vzdihnil: „Kako se kesam,  da sem
to storil!" in precej si pristavil: „Nikoli
več ne bom tako delal!" — Obrni to na
svoje grehe, in prizadevaj si enako britko
čutilo v svojem srcu obuditi, da ti bo v
resnici hudo, ker si Boga razžalil, da
boš takorekoč samega sebe žalosten, da
se ti bo začelo gnusiti tvoje grešno ve¬
denje in da bi ne vem kaj raje dal ali
pretrpel, kakor da se je to zgodilo.

3. Obžalovati moraš prav vse
smrtne grehe.  Če si se pa pri izpra¬
ševanju vesti spomnil le samo malih
grehov,  bo tudi najbolje, če vse obža¬
luješ; a zadostovalo bi za vredno spoved,
ko bi v tem slučaju obžaloval le enega.
Svetujem ti toraj: srčno obžaluj tudi vse
odpustljive grehe; da bo pa še bolj varno,
si lahko ob vsaki spovedi še nekatere
posebej odbereš, katerih se hočeš še prav
posebno kesati in poboljšati. Kajti od¬
pustljive grehe nam je še težje obžalo¬
vati, ker nas ne prestrašijo tako zelo,
kakor smrtni grehi, katerih en sami že
človeku pekel zasluži.

19

4. Kdaj pa je treba kesanje obuditi?
Dobro bo, če že med izpraševanjem vesti
obžaluješ posamezne grehe, kadar se jih
spomniš; vendar zadostuje, ako nazadnje
po izpraševanju vesti kar vse skupno ob¬
žaluješ, — in še večja bo tvoja žalost,
ako se h krati oziraš na vso svojo hudo¬
bijo. Vsekako pa obudi kesanje še pred
spovedjo, in zopet ob koncu spovedi,
predno ti mašnik odvezo dajo; pred spo¬
vedjo pa zato, da je varniše, ker potlej
bi te utegnila skrb ali kaka druga reč
kaj begati, da bi ne mogel na kesanje
vse pozornosti obrniti.

5. Glavna reč je pa to-le: kaj je
treba storiti,  da se ti bo v srcu vzbu¬
dilo pravo žalovanje in kesanje? Kate¬
kizem nasvetuje tri reči: 1. Boga pro¬
siti, da bi nam k temu svojo mi¬
lost dal, 2. dobro premisliti, kdo
je tisti, ki smo ga z grehom raz¬
žalili in 3. kesanje večkrat obu¬
diti.  Molitev sem že poprej priporočil
za vseh pet reči skupno; pa dobro bo,
če za to veliko milost, — dar srčnega
kesanja še posebej prosiš, zlasti pri sveti
maši. Tudi o tretji točki mi ni veliko

20

govoriti, ker veš, da popolni kes ti že
sam grehe izbriše, ako imaš voljo k spo¬
vedi iti, kakor hitro bo mogoče. Imej
navado prav gostokrat popolni kes obu¬
jati ; posebno, kadar si bil tako nesrečen,
da si kak greh storil, in zvečer predno
zaspiš. — Toraj mi je le še drugo točko
nekoliko raztegniti in obširniše razložiti:
kaj in kako naj grešnik sam pre¬
mišljuje,  da bi se mu srce omečilo in
užalilo zarad storjenih grehov.

Ganljivi premisleki za obujenje čez-
naturnega kesanja.

Kaj je zgubljenega sina privedlo do
kesanja in do povrnitve? Sv. pismo nam
to pove prav s kratko besedo: „v se je
šel.“ Kesno premišljevanje  ga je
pretreslo in zmodrilo.

Začel je v mislih primerjati svoj
sedanji žalostni stan s poprejšnjo srečo,
ki jo je imel v hiši svojega dobrega
očeta; in čem dalje premišljuje, tembolj
ga srce peče. Od začetka je bilo njegovo
kesanje še natorno, ker miza domača s
kruhom obložena mu je stopila tako vživo
pred oči, da mu je bila sedanja lakota

21

neznosna. Toda nadaljno premišljevanje
mu pokaže premilo podobo tako dobrega
pa tako nehvaležno žaljenega očeta, —
srce mu začne krvaveti, — milo se raz¬
joka! Stradanje mu zdaj ni nič več mar,
le to ga grozovito boli in peče, da je
tako milega očeta tako zlobno razžalil in
se s tem tudi zoper Boga pregrešil. No¬
bene besede ne reče več o lakoti, marveč
britko zdihuje: Oče, grešil sem zoper
nebo in zoper tebe; več nisem
vreden tvoj sin imenovan biti.

Ako hočeš tudi ti z Božjo pomočjo
pravo srčno kesanje obuditi, moraš tudi
ti „v se iti“, moraš tudi ti prav v
živo premišljevati take reči, ki
bodo posebno presunile tvoje
srce,  da se ti bo hudo zdelo, ker si
Boga razžalil, da se ti bo greh zares nad
vse studil, in da boš res pripravljen,
rajše vse pretrpeti, kakor še kdaj vedoma
in prostovoljno Boga žaliti.

Ker bi ti v tej pretehtni zadevi rad
kaj pomagal, ti navedem tukaj več tacih
reči, katere bodo gotovo v tvojem srcu
vzbudile pravo kesanje, ako jih le dovolj
resno premišljuješ in k srcu vzameš. Na-

22

vedem jih zato več, da si lahko zbiraš
ter zdaj to, zdaj ono bolj prevdariš, kar
ti bolj srce gine. Najprej ti razložim
prelepo navado, ki jo je imel sv. Karol
Baromej, kedar je hotel pravo srčno ke¬
sanje obuditi.

1. Preblagi škof sv. Karol Baromej
obiskal je v duhu štiri postaje in se je
pri vsaki tako dolgo in pazljivo pomudil,
da se mu je začelo srce žalosti topiti . . .
Pojdi v mislih tudi ti za njim in prisili
takorekoč svoje mrzlo srce, da se bo
vnelo in milo obžalovalo vse storjene
grehe, pripravljeno raje smrt storiti, ka¬
kor še kdaj preljubega Boga žaliti.

a)  Najprej si misli, da stojiš na
pokopališči  in da se pred teboj odpre
grob, v katerem leži mrlič že ves spre¬
menjen in od črvov razjeden. Oh kako
je razdejan: kjer so bile poprej one jasne
bistre oči, vidiš zdaj le dve tužni votlini;
kjer je bilo poprej ono cvetoče rudečkasto
obličje, so zdaj le udrte in otle kosti, da
jih je groza pogledati itd.; in čez ne¬
koliko let se bo še to razsulo v prah in
prst. In kdo je tako spremenil človeka,
ki je krona vsega stvarjenja, kralj med

23

vsemi stvarmi na zemlji? — Smrt je to
storila. In kdo je smrt na svet priklical?
Greh!Po grehu je prišla smrt na
svet.  0 kako grozna reč mora greh biti,
ker je že njegovo delo tako strašno!

Pripoveduje se, da je v starodavnih
časih neki neusmiljen trinog nesrečnega
obsojenca s tem kaznoval, da je k njemu
mrliča tako privezal, da je moral po
dnevi in ponoči z njim skupaj bivati.
„Oj prestrašna kazen!“ praviš. Bes je;
pa vendar je še sto in stokrat grozovit-
niša in strašnejša — duša s smrtnim
grehom, ali greh sam!

In vendar se greha nisi varoval; si
ga lahkomišljeno že tolikrat ponavljal, —-
in oh, že zopet po zadnji spovedi si grešil!
Ali ne boš ves skesan in potrt pokleknil
in iz globočine srca ljubega Boga za¬
hvalil, da te je še pri življenju ohranil, da
ti je mogoče to svojo nesrečno nespamet
še popraviti? ali ga ne boš ves skesan
prosil odpuščanja, in mu trdno obljubil,
da ga v prihodnje res ne misliš nikdar
več žaliti?!

b)  Potlej se povzdigni v svojih mislih
čedalje višje in višje ter misli si, kakor

24

bi se za nekaj trenutkov nebo odprlo
pred tvojimi očmi, in bi ti bilo dano,
vsaj le nekaj časa gledati tisto lepoto, ki
je še nobeno oko na zemlji ni videlo,
poslušati tisto prijetnost, kakoršne še no¬
beno uho tukaj ni slišalo in okušati tisto
nebeško sladkost, kakoršne na zemlji še
nobeno srce ni občutilo. Oh, le prav pazno
se ozri po nebeških širjavah, gotovo za¬
gledaš tudi svoj  sedež, tisti presrečni
sedež, ki je tebi pripravljen od za¬
četka sveta,  znabiti prav blizo Ja¬
gnjeta. „Yeselite se in veselja po¬
skakujte, ker vaše plačilo je ve¬
liko v nebesih,"  je rekel Jezus. Da,
veseli se tudi ti nedopovedljivo velike
sreče, ki te čaka: vekomaj gledati in vži-
vati neskončno lepoto in blesk trojedinega
Boga, z Marijo, z angelji, z najboljšimi
skupaj se radovati, — brez konca . . .
oh. kdo dopove srečo to! Toda oh, en
sam smrtni greh, in vse je zgubljeno —
zgubljeno za zmiraj! Oj nesrečni greh,
kdo bi te mogel dovelj sovražiti in ob¬
žalovati! Ko je bil lačni Ezav za skledo
leče prodal svoje prvenstvo in vse pra¬
vice. katere so bile z njim v zvezi, se je

25

britko jokal in je kar tulil, toliko mu je
bilo hudo; ali ti pa ne boš nič žaloval
zavoljo neizmerno večje zgube — ker si
zgubil vse in za zmiraj, ako si zgubil
prelepa nebesa?

S potrtim in skesanim srcem toraj
zdihni: „0 moj Bog! zdaj spoznam, v
koliko nevarnost me je greh pripravil.
O, kaj bi bilo, ko bi bil umrl v svojih
grehih? — O večna dobrota! zahvalim
se ti iz globočine srca, da me še nisi
poklical s sveta! In ker si imel do zdaj
toliko usmiljenje z manoj, upam tudi, da
se me boš danes usmilil in mi odpustil
moje grehe, katere iz celega srca obža¬
lujem; raje umrjem, kakor da bi še kdaj
s kakim (smrtnim) grehom tebe žalil."

c)  Iz te rajske višave se v mislih
preseli v grozovito peklensko brez-
dno  in poglej, kako strašne pekočine
ondi trpijo pogubljeni. Kakšen je ta kraj
večnih kazni? Bog daj, da bi ga nikdar
v i-esnici ne gledal; zato ga tem skrb-
nejše glej zdaj v mislih, saj ga nam je
Jezus Kristus dovelj jasno opisal. Zlasti
nam je o njem izrekel tri besede, ki so
tako strašne, da nam mora strah pretresti

26

vse ude, če se le spomnimo nanje: tema,
ogenj, jok!  Tudi tukaj se lahko reče:
Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni
slišalo, nobenega človeka srce ni obču¬
tilo, kar je Bog strašnega zažugal onim.
kateri se (smrtnega) greha ne varujejo ali
pa se nočejo o pravem času spokoriti!
— V nebesih se oko neizmerno raduje
v presvitli svitlobi rajske lepote; zato
voščimo rajncim: Večna luč naj jim
sveti!  V peklu pa vekomaj ne bode ne
za dušno ne za telesno oko nobene svit-
lobe. — marveč le večna, skrajna tema
brez konca in kraja! Kako se nam smilijo
že oni jetniki, ki se morajo v temnih
ječah tukaj na zemlji pokoriti za svoje
hudobije! A taka pokora le nekaj časa
trpi in kaznjenci vsaj včasih vidijo žarke
dobrodejne svitlobe, — in vendar je tako
strašna! Kaj še le večna, neprozorna
tema v peklu! — V nebesih bodo uho
(dušno in po sodnjem dnevu tudi telesno)
z nepopisno radostjo napolnjevali rajski
glasi; zato večkrat govorimo o angeljskem
petju in o nebeški godbi. V peklu pa
vekomaj ne bodo pogubljeni spreslišali
nobenega prijetnega glasa, marveč ne-

27

prenehoma le jok in stok in grozovito
preklinjevanje. Hudo se nam zdi, če vi¬
dimo koga na tihem se solziti; še bolj
se nam smili, če se glasno joka; groza
pa nas obhaja, če ga tolika žalost in
bolečina prevzema, da kar tuli ali z zobmi
škriplje! — Pa vsega tega pogubljeni
ne bodo le pri drugih videli in slišali,
marveč tudi sami čutili. V nebesih bo
zveličano srce vekomaj čutilo nedopoved¬
ljive sladkosti, bo takorekoč plavalo v
morju rajskega veselja; zato govorimo o
neusahljivem studencu rajske sreče, o ne¬
beški mani itd. V peklu pa bodo pogu¬
bljeni čutili nepopisljive bolečine in pe-
kočine neugasljivega ognja. Kako peče,
če ti le iskrica pade na roko; za noben
denar bi ne hotel eno uro prsta držati
v žarečem plamenu; strah te pretrese,
ako slišiš, kako so nekdaj mučence z
ognjem trpinčili, žgali in pekli, — a to
je le kratek čas trpelo in prestano je
bilo! Peklenski ogenj pa ne bode nikdar
ugasnil.

O le dobro jih poglej, te nesrečne,
ki že leta in leta trpijo neskončno gorje
in bodo trpeli brez konca, brez upanja

kakega polajšanja ; in vprašaj jih, kaj jih
je pahnilo v to strašno temno, žareče
brezdno? In slišal boš obupni glas: greh !
en sam smrtni nespokorjeni greh je za¬
dosti, da nakoplje tako brezmejno gorje!
Oh, predragi, še so za-te zaprta peklenska
vrata; zahvali se predobrotljivemu stvar¬
niku, da te še ni poklical pred ostro
sodbo; kaj bi bilo, ko bi bil že umrl, —
in še tako mlad, — že v peklu! Objokuj
svojo lahkomišljenost, s katero si do zdaj
Boga žalil in trdno skleni, raje stokrat
umreti, kakor še kdaj s kakim smrtnim
grehom neskončno pravičnega Boga raz¬
žaliti. (Ako ti pa vest ne očita še nobe¬
nega večjega greha, pa pojdi v mislih v
vice  in poglej, koliko morajo tam trpeti
zavoljo malih grehov. Po pravici se ime¬
nujejo uboge  verne duše, ker imajo
enako trpljenje, kakor pogubljeni v peklu,
le s tem razločkom seveda, da jim ga
lajša upanje, da bodo še rešene.)

c)  Vse to, kar si do zdaj premišljal,
ti more v srcu vzbuditi le bolj nepopolni
kes, ker misliš bolj na plačilo in kazen,
kakor pa na neskončno dobroto in lju¬
bezen razžaljenega Boga, ker se oziraš

29

bolj na-se nego na Boga. Pojdi toraj
zdaj na tak kraj, kjer boš gledal in pre¬
mišljal le ljubezen neskončno dobrotlji¬
vega Boga. Jaz vem za tak kraj: tam
v sveti deželi je, — na gori Kalvariji!
Tje na goro Golgoto hiti v duhu in vstopi
se pred križ Jezusov ter z vernim oče¬
som, kakor sv. Janez in sv. Magdalena,
glej umirajočega Jezusa! Oglej si ga od
glave do nog, — noben ud ni zdrav, ni
brez ran, brez bolečin: glava ranjena z
ostrim trnjem; oči zalite s krvavimi sol¬
zami; usta suha pekoče žeje; roke in
noge prebodene z grozovitimi žeblji, —
čedalje širje so rane, na katerih visi že
tri dolge ure; — srce vse razboleno za¬
puščenosti in smrtne britkosti. Slednjič
je prestano, — Jezus glavo nagne in
umrje! Ne hodi še proč; le še nekaj tre¬
nutkov počakaj; glej, tu pride vojščak in
prebode z ostro sulico njegovo stran, —
Srce, najsvetejše Srce je zadeto in pre¬
bodeno, da teče kri in voda iz njega, —
da odtečejo tudi še tiste kapljice krvi,
ki poprej skoz njegove rane niso pota
našle, — do zadnje kapljice mora prelita
biti presv. rešnja kri!

30

Kaj ne, predragi, ko bi bil to naj-
hudobniši zločinec, bi se ti smilil, ker
mora toliko trpeti. Toda ti dobro veš,
da na križu trpi in umira Najsvetejši,
Najnedolžniši, in sicer ne zato, ker mora,
marveč zato, ker sam hoče, — iz same
ljubezni do vseh ljudi, toraj tudi posebej
iz ljubezni do tebe. Misli si tedaj, da
se Zveličar posebej do tebe obrne in ti
ves užaljen očita tvoje grehe: „Preljubi
moj otrok, zakaj si mi to storil? Glej,
jaz sem te tako prisrčno, tako goreče
ljubil, in sem tako neizmerno veliko za-te
storil in trpel — pa oh, kako si mi hva¬
ležen ? — Saj sam dobro veš, da si vselej
ponavljal moje prebritko trpljenje, kadar
si greh delal; dobro si vedel, da kdor
greši, me v novo izdaja, neusmiljeno pre¬
tepa in rani, z žolčem napaja in trnjevo
krono na glavo pritiska, roke in noge z
grozovitimi žeblji pribija in s sulico moje
srce prebada, — vse to si vedel — in
vendar si storil! O nehvaležnež, ali res
še ne misliš nehati, ali boš res še dalje
mojo neskončno ljubezen povračeval z
drznim razžaljenjem?" — Predragi, ali
ti tolika ljubezen še ne gane srca? Po-

31

klekni pred podobo križanega Jezusa in
ves skesan moli: „0 moj Jezus! moja
neskončna ljubezen! kako me je sram,
kako mi je žal, da sem ti bil toliko ne¬
hvaležen, da sem tvojo neskončno do¬
broto povračeval z ostudnim razžaljenjem!
Nikdar, nikdar več ne bom take žalosti
delal tvojemu presvetemu Srcu. Še zdaj
mi odpusti, o Jezus! Zanaprej te res ne
bom več žalil; pripravljen sem, raje naj¬
hujše bolečine trpeti in raje mučen biti,
kakor še kdaj s kakim smrtnim grehom
vedoma žaliti premilo tvoje Srce!“

2 .  Premisli ono rajsko srečo, katero
si poprej imel, predno si prvi greh storil.
O kako je bila lepa tvoja duša tisti dan,
ko je bila v zakramentu sv. krsta očiščena
in posvečena! Sam nebeški Oče je imel
veselje nad njo. Njemu, ki gleda vse
nepopisne lepotije v nebesih in na zemlji,
se je tvoja nedolžna duša tako lepa zdela,
da te je imenoval svojega otroka, pa ne
le imenoval te je svojega otroka, marveč
tudi sinovske pravice ti je dodelil, da bi
po smrti ž njim vred v nebesih se ve¬
komaj veselil in ž njim kraljeval. O kako
se je tvoj angelj varuh veselil tvoje pre-

32

lepe nedolžne duše; kako je skrbel za-te,
da bi te v nedolžnosti ohranil. Tako si
rastel v detinski nedolžnosti, že štiri, pet,
šest . . . let. Nekega dne pa -— bolje
bi bilo, da bi bil poprej umrl — storil
si prvi  gr  eh!  Tvoj angelj varuh,poprej
tako vesel, se žalosten od tebe obrne.
Toda pri tem prvem grehu še ni ostalo,
storil si še druzega, tretjega . . . čedalje
večji grehi so omadeževali tvojo dušo!
Čedalje večja je bila žalost in skrb tvo¬
jega angelja varuha. Milo ti je prigo¬
varjal; tudi tebe je jelo skrbeti; nič več
ni moglo tvoje srce tako veselo biti,
kakor poprej. Toda zgodilo se je; pre-
narediti se več ne d&. Druzega ti ne
ostane, kakor milo obžalovati in objokovati
svojo nesrečo in z dobro spovedjo po¬
praviti. Prisrčno se zahvali Jezusu, da
je postavil zakrament sv. pokore; in če
nisi živel ves čas v krstni nedolžnosti, o
živi naprej v spokorni  nedolžnosti!

8. Da bo večja tvoja žalost nad grehi,
pomisli, kako dobrega Očeta  si raz¬
žalil in kaka vnebovpijoča je tvoja ne¬
hvaležnost.  Od njega si prejel vse,
kar si in kar imaš. Dobri spomin, bistri

33

um, živa domišljija, rahločutno srce, čvrsti
in zdravi udje, — vse to so prelepi da¬
rovi, ki jih imaš od svojega najboljšega
Očeta nebeškega. Ali ti je mar Bog moral
vse to dati? Ali bi ne bil tudi lahko
tako storil, da bi bil ti slep ali gluh, ali
mutast ali kruljev? Vidiš, kako zelo te je
ljubil, ker ti je vse to dal! — Pa še več.
Bog je hotel, da si rojen v sveti edino-
zveličalni katoliški cerkvi; da imaš tako
dobre stariše in tako skrbne učitelje; da
si v tako tesni zvezi ne le z vsemi ka¬
toličani na zemlji, marveč tudi s pre¬
srečnimi brati in sestricami v nebesih,
ker si v občestvu svetnikov. Ali si mar
vse to bolj zaslužil, kakor oni milijoni
paganskih, turških, judovskih otrok, ki
so v temi nevere in zmote? Oh ne, mar¬
več iz same ljubezni ti je nebeški Oče
odprl studenec milosti in dobrot, ki ti
jih dan na dan ponuja tvoja dobra mati,
sv. cerkev. In koliko druzih dobrot je do¬
delil tvoj predobrotljivi Oče! Kolikokrat si
bil že pri spovedi ? Odpuščanje najmanjšega
greha je večja dobrota, kakor bi ti kdo
podaril najbogatejše posestvo! Ali si bil
že pri sv. obhajilu? . . .

34

Pa kaj bi dalje našteval dobrote,
saj jih prešteti ne moreš, ko bi se noč
in dan trudil. Tudi tebi lahko reče Bog,
kakor nekdaj Izraelskemu ljudstvu: „Kaj
bi bil mogel še storiti svojemu vinogradu,
da nisem storil?“ In ti? Ti pa si ga za
vse te brezštevilne dobrote žalil — toli-
krat in tako zelo žalil! Ako bi bil bebec
ali gluhomutec, ali slepec, ko bi bil moral
ves čas v postelji bolan ležati, ... bi ne
bil grešil! Sramuj se in objokuj svojo ne¬
hvaležnost ter zanaprej obračaj v Božjo
slavo plemenite svoja.darove.

, dobro obuditi
t n i š k o srce!
doš živel, toliko
bolj te bo srce zabolelo za vsak naj¬
manjši greh. Popolni kes prihaja iz po¬
polne ljubezni Božje.

pripomni-

popolni kes, j.j
Kolikor lepše in*$wtt?fše