891. štev.
V Ljubljani, sreda dne 10. lunija 1914.
Leto lil.
Possmesns številka ,!DBevB“ »tane 6 wEn.t ravno toEiko šSevilka ,,Sodeče Neže“.
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „B0. OEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane »Dan* s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez jriloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. 4a zunanje naročnike strine „Dan“ s prilogo celoletno 22 If, četrtletno 5’50 K, mesečno 190 K. — Naročnina se pošilja upravništvu.
Telefon Itavllka 118.
Neodvisen politken dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neia
Posamezna itevllka „Dr»eva“ stane 6 vin., ravno toliko itevlika ,»Bociele Neže".
Oreislftvo in upravolltvo: Uabljana, FranfilkaosHa ulica M 6,
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 ▼, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 t. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Ugnmf mM Mivej Korene. z Ust la M ..Utifeljska liskamo**..
Talttfen Itevlika 118.
Zmaga v Laškem trgu. — Beg dveh ruskih „špiionov“. — Ljubljanski ob*
{inski svet.
Zelena Štajerska praznuje letos lepo pomlad.
Vstajajo pojavi, kojih že dolgo vrsto let nismo imeli in ki nam da-|eJo mnogili, lepih nad za bodočnost.
Minoli pondeljek, dne 8. t. m., so se vršile v Laškem trgu občinske volitve. Že tedne popreje so o njih pisali graški list! In zloglasna mariborska nemčurska cunja. Z vsem mogočim In nemogočim se Je pritiskalo od vseh strani na javnost III. občin, razreda, a vsa ta renegatska nestrpnost ni zalegla. Nasprotno: Minoli pondeljek le doživel nemško-nacionalni spodnještajerski šovinizem eno svojih najhujših klofut, kajti slovenska narodna zavednost je Iztrgala brezvestnim nemškim rokam III. občinski razred.
Je to veselja poln pojav, pojav ki smo ga sicer pričakovali, o kojem pa vendarle nismo vedeli, kdaj mu napoči čas uresničenja.
Ne toliko nad tem, da pride s to slovensko zmago pod slovensko kontrolo gospodarstvo enega najza-Srizenejših spodnještajerskih gnezd, »e veselimo, kot nad naravnim pro-eesom, ki se je v tem slučaju tako dojoCno, recimo: Z enim zamahom pojavil.
Slovenska zmaga v Laškem tr-RU Je spodnještajerskim renegatom usodepolni »Mane-Thekel«, ki y bodoče prav gotovo ne bo ostal osamljen. Lahko se temu nauče naši ljubi vskokl, sai le to drugi pojav v tem letu za Trbovljami. Seveda, tudi ta
mu ne bila stala ob strr.nl narodna; zavednost In popolno zaupanje v zmago.
A tudi od druge strani je ta Imaga velikega In splošnega pomena. Doslej Je gospodarila v Laškem fr*0 nemška klika brez nadzorstva. Odslej tega ne bo več. Slovenska moč Je vstala in v bodoče bode tudi ostala. Omahljivci so uvideli, da Je V slovenskih rokah shranjene še mnogo moči. In ta moč bo prišla v bodoče tudi do popolne veljave. Za-kolotodfa se Je nemška premoč In na njeno mesto stopa trdno In odločno slovenska sila. Slovenski občin, svetovalci so s tem dnem prevzeli težko, odgovornosti polno dolžnost skrbi za obči blagor prebivalstva, kojemu se Je doslej posvečalo od nemškonacionalne strani pač sra-
motno malo pozornosti, za kar pričajo pač najjasneje velikanske de-fravdaclje I. Drolca.
Vrhu tega Je z izidom teh volitev tudi prebit led, ki je doslej kot težka mora tlačil slovenski živel in narodni ponos v Laškem trgu. Laž o »nemškem« Laškem trgu spada med pravljice davnostl in vstaja nova doba Laškega trga in tamošnjih Slovencev.
Agitacija za volitve se je vršila docela tiho in mirno in sicer od moža do moža. Je to najumestnejši način. Javnost je jedva zvedla za volitve in že so bile tu. Niti slovensko časopisje ni agitiralo. Odločilnega dne so nastopili Slovenci.
Te volitve pa naj služijo tudi vsej ostali naši slovenski, narodnopolitični Javnost! v posnemanjavre-den zgled. Upamo, da pride za Laškim trgom In končnim rezultatom v Trbovljah Se tud! tretji dan slovenskega zmagoslavlja narodne zavednosti In možatosti.
Vrlim volllcem III. razreda v Laškem trgu: čast in hvala!
Štajersko.
Celje. (Gostovanje ljubljanskih Igralcev po Štajerskem). Danes, v sredo, dne 10. t. m. igrajo ljubljanski igralci v Žalcu, kjer vprizore povsod izvanredno dobro vspelo burko «Maks v škripcih«. — Četrtek dne 11. t. m. gostujejo zadnjič v Celju. Igra se efektna, duhovita in zabavna 3dejanska komedija »Vrag« z g. M. Skrbinškom v naslovni vlogi. V naslednjih dneh, dne 12., 13. in 14. t. m. gostujejo ljub. igralci še v sle-
krajih i TVbovtfe.
Zagorje, Krško, kjer se povsod vpri-zori ravnokar tudi v Celju nad vse vspela burka »Maks v škripcih«. — Z dnem 15. t. m. pride imenovani ensemble zopet na Kranjsko, ter vprizori v dneh 15., 16. in 17. t. m. v Novem mestu tri predstave.
Slovensko klerikalno komedi-Jantstvo. Eno imajo slovenski klerikalci v obilni meri: namreč naravni nagon h posnemanju. Vse, kar je narodnih prireditev poskušajo kopirati. Sijajen dokaz imamo na zadnji »ljudski veselici« v Pobrežju pri Mariboru. Tej prireditvi so klerikalci na-lepotičili naslov 500letnice ustoličenja. Ljudstva se je nabralo strašno malo, tako, da smo strmeli. Oovori raznih govornikov, so bili plitvi, brez Jedra in smisla — velik, neštetokrat premlet humbug. In pod instinktivno zavestjo, da Je vse skupaj humbug,
se Je večina udeležencev tudi že predčasno razšla. Klaverna prireditev — še klavernejše izpričevalo moralne odvažnosti cele prireditve!
»Bergverein« v Mariboru In podravska podruž. Š. P. D. 2e lani se Je obrnil odbor mariborskega nemškega »Bergvereina« do podravske podruž. S. P. D. v Rušah, s prošnjo, da bi le ta podružnica ne ukrenila ničesar, kar bi bilo smatrati kot konkurenco nasproti »Marburgerhiitte«, ki jo je na Pohorju postavil mariborski »Bergverein«, V svoji vlogi je »Bergverein« dejal, da ni postavil »Marburgerhiitte« za to, da bi skušal oškodovati »Ruško kočo« In »Vilo planinko«, marveč, da se bo vedno in strogo držal le v okvirju občega namena planinskih društev. Ko smo za to zagotovilo zvedeli, smo tudi takoj vedeli, pri čem da smo. Seveda: Od druge strani se je raje verjelo Nemcem in pustilo naše svarilo v stran in imamo celo utis, da smo se 'zamerili, čakali smo in nismo nadalje več reagirali, dobro vedoči, da bo konečno vendarle ostalo pri našem, česar smo se bali, to se je danes uresničilo in »Bergverein« s svojo »Marburgerhiitte« je pričel z odkrito (Če hočete, tudi: zavratno) konkurenco. Na glav. kolodvoru v Mariboru Je kažipot za »Marburger-hiitte«, na Glavnem trgu je že ali pa pride v kratkem in črez Dravo tje Je ravnotako že eden, a drugi še pride. — Vsa pota, vsa reklama kaže eno in isto: pot k Marburgerhiitte... Podrav. podruž. S. P. D. menda danes sama uvidi, da ima računati s konkurenco in to močno! Kdaj bo ukrenila potrebno, da varuje svoje koče? Mislimo, da bi bilo že čas, prav odločno na to misliti. Ali Zgine reklama za »Marburgerhiitte«, ali pa se izposljuje, da bo ista dovoljena v oni meri kot Nemcem za njihovo kočo, tudi nam za naše vrh Pohorja.
Mariborskemu Sokolu Je poslal hrvatski »Savez« v Zagrebu, k razvitju prapora M. S. 2. zlat žrebelj. — Sokolska slavnost M. S. 2. se vrši dne 28. t. m. v Rušah pri Mariboru.
Maribor. (Dijaška kuhinja.) Mariborska dijaška kuhinja vzdržuje na stotine slovenskega dijaštva s hrano, pri čemer pa nima vedno lahko delo. Sicer jo podpirajo slovenski rodoljubi, vendar je često treba misliti na nove, večje vire dohodkov, kajti število gladu izpostavljenega dijaštva se množi od leta do leta. Da temu odpomorejo vsaj v skromni meri, prirejajo slovenski mariborski dijaki vsako leto par predstav in čisti dobiček gre kuhinji. Slov. uči-teljiščniki so na ta način pridobili letos dijaški kuhinji 280 K. Da dado tudi svoje, uprlzore v nedeljo 14. t. m. sloven. gimnazijci Sdejanko. Jur-člč-Govekarjevega »Deseti brat«. Slovenci, prihitite 14. t. m. v velikem številu v Maribor. Predstava se prične točno ob polu 8. zvečer. Preplačila se hvaležno vspreJmel Maribor. (Elektr. železnica.) Mariborski občinski svet Je vložil prošnjo za podelitev koncesije za zgraditev električne cestne proge v mestu.
Maribor. (Divjanje gim. vero-učit. K.) 2e pred dnevi smo poročali, da je znese! gimn. veroučitelj K. svoj srd in svojo jezo na zelo neumesten način, namreč s tem, da se Je dejansko lotil nekega dijaka v tukajšnjem semenišču. Pretvezo je gospod kmalu našel, namreč: v hlačah dokolenicah in sprehajalni palčici. Dejal je, da je to oboje baje »zelo nedostojno«. K temu se nam še poroča, da ni bil prizadet samo en dijak, marveč več dijakov-tovarišev. Ker menda tudi semeniški dijaki niso živina namenjena v preskušnjo fizičnih moči, zgoraj navedega gospoda prosimo, da naj s takim počenja-
njem ne nadaljuje. Saj je drugih »zelo nedostojnih« stvari več ko dovolj, ki bi tudi zaslužile temeljite pozornosti...
Ptuj. (Se več.) Naši renegatje »delajo« naprej. Kar ne stori šnops županovih prijateljev, naj hvaležno završuje navadna	ponemčevalna
taktika. V kratkem hočejo otvoriti še mestni, novi otroški vrtec. To bo zopet en požiralnik slovenske dece več. Zadnji čas bi bil, da kaj tacega napravi tudi D. C. M. za Ptuj. Ali smo tako daleč »onkraj sveta«, da še tega ne moremo dobiti?! Tudi naše narodne kroge prosimo, da vendar že enkrat prično misliti tudi na take »malenkosti«, če nočejo, da vsled njih pridemo v nove položaje otež-kočenja narodnega in političnega boja! Skrajni čas Je že, da se zdramimo na celi črti narodnega dela!
GorlSko.
Gorica. (Državni kolodvor.) Na peronu je zahteval slovenski potnik pivo v slovenskem jeziku, a natakar ga je še vedno spraševal v nemščini, česa želi. Potnik je odločno zahteval slovensko, nakar je prišel plačilni natakar, ki je povedal, da dotični fant ne razume slovenskega jezika. Mi vendar ne bomo preiskovali, če kdo razume ali ne, mi zahtevamo slovenščine zmožnega osobja, kar je v Oorici neobhodno potrebno. Sicer pa se je dotični potnik zadosti Jasno izrazil o tej skrajni pomanjkljivosti.
Nemška nadutost. Tržaška Wo-chenpost, katero vzdržuje laška ka-mora, piše tako nesramno in ostudno da mora biti poštenega Nemca naravnost sram, ako jo Čita. Povrh pa je še tako silno naduta, da lahko sprevidi vsak pameten Človek, da
Za birmo
Ljubljana
Sl Nizke cene, prav solidna in dobra
se priporoča tvrdka
postrežba.
••
••
Ceniki zastonj in poštnine prosti. ::
6
H. SUTTNER
Mestni trg 25
Lastna protokoli-rana tovarna ur v Švici. ::
Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH“.
^«W!iSŠ8HiP
LISTEK.
M. ZEVAKOl
Srce in met.
Roman Iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Krvavo Je pogledal okrog sebe. Kdor bi se bil sporekel z njim v tem trenotku, bi bil obležal v svoji krvi.
»Nič hudega ni,« si je ponovi, »in tudi biti ne more.«
Hkrati pa se je vkoreninjalo v njem prepričanje, da »je nekaj«. In ravno strah, izvedeti to nekaj, bolj kakor želja, ne zameriti se kraljici, mu Je bil povod, da se je poslovil.
»čudno Je,« je govoril spotoma, »da se izražata edina prijatelja, s katerima sem govoril o Alisi, tako skrivnostno pridržljivo. Tako na primer Pardajan. Ni Je poznal. Peljem ga k njej. Vprašam ga, kaj misli. in zazdi se mi, da je ves v za-,,Zakaj?... Rekel mi Je natanko: Kdo zna, ali ne ve reči, ki so vam neznane? Kakšnih reči? Ali-sa da naj bi imela skrivnosti pred mano? Kakšne skrivnosti?... In
Srnin*:1 ,u P°staJa dvom še hujši, »vranica pravi, da ne pozna dovoli moje zaročenke. To se pravi more-!?1 ^KVUgimi besedami, da jo pozna '' Pardajan in kraljica t ® a" ysaJ slutita nekaj, česar fen« Yf™ In "e,slutim... Toda kal? Kaj je tisto. Kaj jj moreta očitati?«
Tako je bil nesrečnež svojo brezuspešno borbo z dvomom. Kričal Je sam pri sebi:
»Nočem Je sumničiti I Ako Jo kraljica obdolži, ubijem kraljico! Ako jo obtoži Pardajan, ga ubijem! čista je! Ljubi me! In jaz ljubim njo! Hočem Jo ljubiti!.. «
Upor proti dvomu dobi v plemenitih dušah pogostoma tako nasilen izraz. Vedenje Pardajanovo in kraljičino je postalo v Marijakovem duhu eden tistih dokazov, ki sami ne vedo, o čem pričajo, in katerih sila Je zato še tem strašnejša.
Ubit od duševne trudnosti še bolj nego od telesa, se je vrnil v gostilno, kjer se je bil nastanil, in spal par ur svinčeno spanje.
Ko Je stopil zopet pred kraljico navarsko, Je videla na njegovem obrazu sledove opustošenj, ki so, jih bile povzročile njemu besede v njegovem srcu. Poteze so mu bile otrpnile. Beseda mu je bila postala kratka in hripava.
»Kaj bo z njim, kadar izve« si Je mislila kraljica. »Ali je res boljše, da izve?.. «
Ogibala se je skrbno govorjenja o Alisi in naročila grofu vse potrebno, da se moreta odpraviti še tisti dan.
»V Bloa pojdeva,« je zaključila. »Ker mi je napovedal Karel sestanek v tem mestu, se nočem ogibati razgovora, ki. mi ga ponuja. Sebi in vsem našim sem dolžna, poizkusiti najprej vsa mirna sredstva, pre-
den se zatečem k vojni, ki ne bi več poznala usmiljenja... Iz Bloaja pa,« je nadaljevala počasneje, »se napotiva v Pariz, pa naj bodo zaključki posvetovanja s Karlom IX. takšni ali takšni. Ako sklenem mir, pojdeva javno, ako ne, pa skrivaj.«
Grof se je priklonil brez odgovora, odšel in začel z vročično delavnostjo priprave za odhod.
Tri ure pozneje je odrinila Ivana Albreška proti Bloaju, v spremstvu sto hugenotov, ki Jim je poveljeval grof de Marijak. Skoraj istočasno sta se odpravila v Bloa iz Pariza IX. in Katarina de Medičis, pa tudi njiju nasprotnik Henrik Be-arnski, Kolinji, Konde in d’Ande!ot, ki jim je bil prinesel Jezdec sporočilo.
XLVI.
Iljevo in Iljkovo presenečenje.
Odhajaje Iz Pariza v Bloa Je opazil Karel IX. z nezadovoljstvom, da se nahajajo v njegovem spremstvu tisti katoliški gospodje, ki so najljuteje Sovražili hugenote. Omenil je to kraljici-materi, ki mu Je odgovorila s prenedolžnim obrazom, da naj bo to Ivani Albreški dokaz dobre volje, ker bodo prisostvovali mirovnim pogajanjem ravno tisti, ki Jim je največ do vojne.
Med njimi je bil vojvoda Giški, sijajnejši in veselejši ko kdaj. Tudi maršal Danvilski Je potoval s kraljevim spremstvom. Na predvečer odlioda, je poklical Henrik svojega
oskrbnika lija ter Imel z njim dolg razgovor zaradi jetnic v ulici Haš.
»Z glavo mi jamčiš za njiju,« Je zaključil maršal. »Za malo časa bo urejeno marsikaj in kralj bo plesal med drugimi tudi po moji piščalki. Moj širokoustni brat bo gnil v kaki ječi — a dotlej je treba previdnosti in čuječnosti noč in dan.«
Ilj Je prisegel, da najde maršal ob svojem povratku letnici tam, kjer Ju Je pustil.
»Saj res,« je dodal Danvil malomarno, »v mojih kleteh leži mrlič, ki ga bo dobro odstraniti.«
»Truplo onega besnega razbojnika,« je dejal II). »To je lahka stvar, svetlost. Kadar bo temna noč, ga poidemo iskat pa ga vržemo v Seno.«
Maršal je pokimal z glavo.
Tako se je zgodilo, da Je poklical lij nekaj dni po odhodu dvora na bloaška pogajanja svojega nečaka Iljka, ki je bil takoj po smrti strašnega Pardajana odložil bombaževo čepico, s katero si Je varoval ogrožene uhlje, ter postal zopet vesel in šaljiv.
»Iljko,« je dejal oskrbnik resnobno, »nocoj naju čaka važno opravilo... Prijetno sicer ne bo In tudi strašno je, a potrebno! Pogrebca bova nocoj.«
Iljko se je namrdnil.
»Saj veš, prijatelj, da morava spraviti iz kleti Memskega dvorca truplo, ki gnije v nji.«
Iljkov obraz se je razjasnil mahoma.
»Bogme!« je dejal, »ako ni treba drugega kakor pokopati vražjega Pardajana, mi bo mrtvaški posel v. veselje in naslado!«
»Lotiva se ga torej čim prej. Dedca pobereva, naloživa ga na voziček in ga zapeljeva tja k št. Pavelskemu pristanu. Mislim, da je boljše, ako ga vrževa v vodo, kakor pa bi se ubijala in mu grebila jamo.«
Iljko je bil ves navdušen za ta predlog. Stric se je začudil, ko ga Je videl brusiti nož.
»čemu ta nož?« je vprašal Danvilov oskrbnik. •
Iljko se je vzravnal in napravil sila krvoločen obraz.
»Ušesa mu odrežem,« je dejal.
»Komu?«
»Pardajanu, nikomur drugemu!«
»Mrliču boš rezal ušesa?« je zategnil stric osuplo.
»Zakaj mu jih ne bi! Naj ima mrcina kazen za strah, v katerega me Je pripravil z grožnjo, da jili on poreže meni.«
Stari Ilj se je zagrohotal. Smejal se je pogostoma, toda njegov smeh je mogla vzbuditi le dobra, neobičajna šala, na primer' takšna, kakršno si Je bil obljubil Iljko.
»Ne vem, kaj vidite tako smešnega v strahu, ki sem ga presta!,«1 je dejal Iljko užaljeno.
»Tepec! Smejem se Pardajanu, kakšen bo brez uhljev!«
(Dalje.1 f
jo urejuje puhla glava, ki nima niti zmisla o pošteni nacionalni politiki. Sicer pa ima jako malo čitateljev, kar je najlepše spričevalo njene vrednosti.
Izžrebani porotniki za prihodnje porotno zasedanje so sledeči: Bar-zellini Franc, Kralj Franc, Rizzatti Ivan, Lončar Josip, Duca Rihard, Krinz Anton, Zavadlen Anton, baron Formentini, grof Viktor del Mestri, Mauri Anton, Birša Peter, Peršič Ivan, Hvala Franc, Leban Ivan, Del-pin Franc, Gregor Karl, Stakul Franc, Pahor Anton. Kuštrin Ivan, Bevk Peter, Verzegnassi Edvard, pl. Karl Messenio, Perozzi Alojz, Cotič Josip, Nmec Josip, Čibej Josip, Poberaj Franc, Saunig Ignacij, Cej Ivan, Kompare Anton, Mičen Ivan, Drožgič Anton, Mužina Anton, Komel Andrej, Villat Alojz; namestniki: Spacapen Evgenij, Konič Leopold, Valentinčič Josip, Persa Orest, Krainer Oskar, Frandolč Andrej, Bartoli Josip, Brešan Ernst in Šuligoj Martin.
Gorica. (Umrljivost.) Pretekli teden je umrlo v mestu 9 oseb; izmed teh 2 v moški in 2 v ženski bolnišnici.
Gorica, (Izpred sodišča.) Dijak-realec M. Cadel je izustil o profesorju, Naclitigallu razžaljive besede, nakar mu je profesor pripeljal gorko zaušnico. V pondeljek se je stvar obravnavala pred sodiščem, kjer je dijak prosil profesorja odpuščanja, nakar je bil oproščen.
Iz Podgore pri Gorici. Pri nas v Podgori sta šele dva naročnika »Dneva« in še ta dva hočejo zamoriti na ta način, da c. kr. poštni urad na juž. kolodvoru v Gorici zadržuje »Dan«. »Dan« pride v Gorico na vse zgodaj zjutraj in namesto da bi ga takoj razdelili, da bi ga vzel s seboj postni voz, ki odhaja ob 10. uri iz Gorice (z juž. kol.) ga oddajo šele ob 5. pop., tako da dobimo list šele ob 6. zv. ali pa celo drugi dan opoldne. Prej smo ga dobivali redno, sedaj pa je že 2 meseca tak nered. Nedeljsko številko dobimo žele v pon-deljek. Prosimo sl. poštno ravnateljstvo. da napravi red. Kdor hoče list čitati, naj se ga naroči — ne pa drugim ga zadržavati.
. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja nedeljski izid dirke IRonki—Gorica. Prvi je došel znani difkač Ivan Semolič, kateri je dirkal z i dvokolesom »Tribuna« in je ra* bU 33 min. Drugi je došel Karol Su-ban (33 min. 5 sek.), tretji Franc Buffotin (34 min.), četrti Jože! Petelin (34 min. 20 sek.), peti Alojz Srebrnič (35 min.). V maksimalnemu času prišli: Delfabro Viktor (36 minut), Nardin Mirko (37 min.), Devetak Stefan (39 min.) Izmed 16 dirkačev je doseglo zmago daril pet — trije so prišli v maksimalnem času. Kol. društvo »Danica« zahvaljuje se vsem cenjenim dikačem In sl. občinstvu za udeležbo. Posebej pa c. kr. lovskemu bataljonu št. 20 iz Kormi-na, ki je poslal za vslugo na cilj dirke več moštva. Dirka, ples in tombola se le vršilo v najlepšem redu. Činkvino je dobil gosp. Vinko Cuk in Fajt Gabrijela iz Gorice. »Tombolo pa Černigoj Jožefa iz Gorice. Zahvaljujemo se tudi godbenemu društvu iz Lokavca pri Ajdovščini za njih godbo, s katero je bilo kol. društvo in slavno občinstvo popolnoma zadovoljno. Vsled tega omenjeno godbeno društvo prav toplo priporočamo tudi drugim društvom.
Iz Gorice. (Dirka okoli Goriškega Krasa.) Avstrijsko športno društvo na Dunaju priredi v nedeljo, dne 14. Junija dirko okrog goriškega Krasa. Start je na križišču ceste Ločnik— Podgora. Od tu gre dirka Čez Kr-min, Medejo, Zagraj, Tržič, Prosek, Opčina, Sežana, Štorje, Senožeče, (glavna kontrolna postaja), Prevalje, Vipava, Ajdovščina, Šempas, Gorica. Cilj je v Gorici Tivoli (Rožna dolina.) Dirke se more udeležiti vsakdo, ki ima dovoljenje Avstrijskega kolesarskega društva. Vsem je 10 Častnih daril, v vrednosti K 120, 100, BO, 60, 50, 50, 40, 40, 30, 20. Dirkači pa, ki pridejo na cilj I uro po zma-galcu dobe srebrno svetinjo. — Odhod in prihod dirkačev bo kinemato-grafično posnet. Po končani dirki priredi z dovoljenjem vseh sodelujočih društev, bratsko kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici v Himel-teichu veliko veselico z koncertom in plesom. Svirala bo vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Na tej veselici v Himelteichu se razdele ob 6. uri zvečer darila dirkačem. Kdor hoče videti zanimiv način razdelje-nja nagrad, sploh kdor hoče videti eno najzanimivejših dirk. da pride na veselico »Gorice«. Dirkačev je priglašenih že 40, med njimi so dirkači, ki so si priborili pri velikih dirkah prva darila, zato bo dirka v nedeljo dne 14. Junija tudi športni dogodek.
Ljubljanski občinski svet.
Zupan dr. Ivan Tavčar otvori sejo ob 6. uri zvečer in naznani, da se je poveljstvo dragonskega polka Nikolaj car ruski zahvalilo za podporo mesta Ljubljane povodom konjskih dirk in obenem podari poveljstvo 120 Ikron za mestne 'reveže; da so se zahvalili častniki na darilih, ki so jih dobili povodom kolesarske dirke; da je Robert Kolmann določil 5000 K (v rentah), od katerega zneska naj se porabijo obresti za mestne uboge do njegove smrti, potem pa za vzdrževanje njegovega mavzoleja na pokopališču; Ferd. Gruška je izročil županu povodom meščanske prisege 200 K, ki naj jih župan po lastnem prevdarku razdeli revežem; »Kreditna zadruga« se zahvali obč. svetu, ker je priskočila na pomoč mestnim uradnikom, prizadetim pri polomu »Glavne posojilnice«.
V upravni odbor mestne elektrarne in vodovoda se izvolijo občinski svetniki:	Reisner,	Kavčič,
Planinšek, dr. Novak, Ružička, Lil-leg, Rojina, Kregar in Schmidt.
Sprejmejo se nekatere spremembe štatuta »Mestne hranilnice«.
Odkloni se ponudba Elze Kosove za odkup mestne hiše št. 15. Pred Prulami.
Obrežni zidovi ob Ljubljanici.
V imenu stavbnega in olepševalnega odseka je poročal stavbni svetnik Prelovšek o oddaji del za obrežne zidove ob obrežjih Ljubljanice.
Po prvotnem proračunu bi veljali obrežni zidovi okoli 240.000 K. Pogajanja z »Alpenlžindische Bauge-sellschaft« so se precej zavlekla. Oddajo naj se tej tvrdki stavbna dela za približni znesek 179.000 kron, ker bodo pa stroški za okrašenje obrežja tudi precej veliki, bodo znašali skupni stroški okoli 422.000 K in ni še znano, koliko povrne občini komisija za osuševanje barja.
Obč. svetnik Kregar se strinja s poročevalcem, zahteva nekatere varnostne naprave, potem pa podvrže ostri kritiki polževo počasnost, s katero se izvršujejo dela v Ljubljanici. Slišal je, da je v zadnjem času stavbno vodstvo pritisnilo z vso silo na podjetje, da mora do konca prihodnjega leta delo dokončati, ampak podjetje se za vse to nič ne briga in celo odvaja iz Ljubljane razne stroje, ki jih rabi pri delih. Treba najti način, da se podjetje prisili, da delo Sim trcel izvrši.
Obč. svetnik P a m m e r se pridruži tej kritiki, podžupan dr. T r i 1-ler jo pa pojasni, s tem, da podjetje čaka na zakon, ki ji bo garantiral, da dobi svoje plačilo. To se zgodi najbrže v jeseni.
Stavbni svetnik Prelovšek po-iasnjuje varnostne naprave, ki se izvršijo ob obrežju.
Sprejmejo se predlogi odseka in regulacije glede varnostnih naprav, kakor tudi glede pospešitve del.
Poročila stavbnega odseka.
O prošnji občine Spodnje Šiške glede priklopitve občinskega cestnega kanala na mestno kanalsko omrežje je poročal obč. svetnik R u-žička, ki je predlagal, da se pri-klopitev dovoli pod gotovimi pogoji, ki se morajo izpolniti, ker sicer tivolski kanal, ki je ob nalivih tako obremenjen, da bi težko sprejel toliko množino vode Še iz Šiške; občina Spodnja šiška mora najprej izvršiti nekatere naprave. — Sprejeto.
Rešijo se nekateri stavbni prizivi, potem pa pride na vrsto poročilo o samostalnem predlogu obč. svetnika Likozarja glede parcelacije mestnih senožetij pod Rakovnikom v njive ter določitev ene teh parcel za navaževanje smeti; sprejme se predlog stavbnega odseka, po katerem se stori po predlogu obč. svetnika Likozarja.
Z ozirom na samostalni predlog obč. svetovalca Jegliča glede zveze Cojzove ceste z Nadvojvoda Evgena cesto, se sprejme predlog stavbnega odseka (poroč. obč. svetnik Ružička) da se za sedaj ti dve cesti ne zvežeta, ker bi to veljalo naravnost ogromni znesek, tako visoke zneske zahtevajo posestniki zemljišč, ki bi se jih moralo v ta namen odkupiti* tudi ni ta zveza za sedaj še tako nujno potrebna. Ker je bilo enako število glasov za predlog odseka, kakor tudi proti predlogu, je moral župan odločiti v prilog predlogu odseka.
Ljubljanska plinarna.
Podžupan dr. Triller je poročal o razmerju med mestno občino ter ljubljansko plinarno. Potrebno je, da se plinarna popolnoma komunalizira, ker ima občina tako in tako večino delnic v svojih rokah. To se da doseči na ta način, da se na prihodnjem občnem zboru plinarne sklene likvidacija podjetja in potem preide ono popolnoma v last mestne občine ljubljanske, Odsek
jfftredlagaS župian se poziva, dS nkre* ne vse potrebno za komunalizacijo plinarne.
Obč. svetnik dr. Zajc misli, da to ne bi bilo umestno, da bi nastali novi stroški. Po njegovem je plin v Ljubljani predrag. Omenja zgodovino plinarne in pravi, da zadostuje, ako razpolaga občina z večino akcij in zato je nepotrebno kupiti še preostale delnice. Govornik kritizira način, kako je občina kupovala delnice in pravi, da je plačevala delnice veliko predrago, ampak ko mu župan pojasni, da se obrestuje kapital, vložen v te delnice, po 8 odstotkov, pride v zadrego in ne kritizira več nakupa delnic, pač pa vztraja pri tem, da ni plinarne treba komunali-zirati.
Obč. svetnik Kristan pravi, da poročilo ni popolno, da ni dovolj informativno. On je v principu za komunalizacijo takih podjetij, ampak informiran ni o zadevi in zato predlaga, da se zadeva odvrne odseku, ki naj poda informativno poročilo.
Poročevalec dr. Triller pravi, da mu je žal, da niso vsi občinski svetniki natančnejše informirani, ampak stvar je deloma tudi zaupna in je nemogoče razpravljati o vsemu v javni seji. Resnica je, da se kapital, ki ga je občina tukaj investirala, obrestuje z 8 odstotki. Sprejme se predlog odseka, da plinarno prevzame v svoje roke občina.
Dva nujna predloga.
Podžupan dr. Triller je vložil nujni predlog, da se pozove merodajne kroge, da se čim prej izvrši razširjenje ljubljanskega glavnega kolodvora. Nujnost je bila soglasno sprejeta in potem je predlagatelj svoj predlog utemeljeval in navedel veliko dokazov za škandalozno zapostavljanje Ljubljane po južni železnici, ki noče in noče razširiti glavnega kolodvora v Ljubljani in ako se zgodi še kaka nesreča, se lahko s prstom pokaže na one, ki za-krivljajo, da teče kti delavcev in potnikov.
Obč. svetnik Planinšek je vložil nujni predlog v zadevi razmer na ljubljanskem trgu, kjer je zavladala naravnost neznosna draginja, proti kateri naj se kaj ukrene, tako n. pr. naj bi na trgu na javni deski mestno tržno nadzorstvo zapisavalo vsak dan cene sacMa, ki so bile prejšnji dan v Gorici. Nujni predlog je bil soglas.no sprejet.
Vprašanja.
T>nevn\	“bit	s tem 'konCati
in na vrsto so prišla vprašanja na naslov župana. Prvi je vprašal občinski. svetnik Ložar glede klopi v tivolskem gozdu proti hotelu »Belle-vue« in zaradi nadmostnih naprav na progi dolenjske železnice, po kateri sedaj vlaki hitreje vozijo. Obč. svetnik Jeglič je dolgočasil občinski svet z nekakimi stezami. Obč. svetnik Šerjak je v skrbeh zaradi dvoglavega orla na magistratu, ki je baje že zelo slab. (Župan: »Zapišite tega orla v protokol.) Nekateri so se nekaj pritoževali zaradi Deghenghija, ki je zelo samovoljen človek in dela kar se mu zljubi. Obč. svetnik Rojina pravi: »Noben hudič ne užene tega Deghenghija.« (Splošna veselost.) Obč. svetnik Rojina je dalje navedel še celo vrsto raznih stavb, ki jih je izvršil Deghenghi in ki ne odgovarjajo stavbnim predpisom in je končno prosil župana, da bi posredoval pri policijskem ravnateljstvu, da bi to prisililo Deghenghija. da upelje v Kolizeju na hodnikih električno razsvetljavo, ker ako se prevrne ena sama oiuh številnih petrolejskih svetilk, nastane lahko v takem velikanskem lesenem poslopju velika nesreča.
Tajna seja.
Javni seji je sledila tajna seja, na kateri se Je sklenilo: Mestna zdravnika II. razreda dr. Jernej Demšar in dr. Mavrici} Rus se imenujeta mestnima zdravnikoma I. razreda z veljavnostjo od 1. oktobra 1914.
Vodovodnemu strojniku Vojteh Fortiču se všteje nekaj let v napre-dovalno dobo.
Mestni vrtnar Vaclav Hejnic dobi naslov »mestni vrtnarski nadzornik«.
Nadzornik delavcev Vinko Magister se imenuje definitivnim in se uvrsti med nižje tehnične uslužbence I. kategorije.
Ravnatelj mestnega vodovoda in elektrarne se ad personam pomakne v VI. činovni razred z veljavnostjo od 1. novembra 1913.
Ravnatelj mestne klavnice Pavel Skale se imenuje mestnim višjim živinozdravnikom I. razreda z veljavnostjo od 1. maja 1914.
Ivan Lavtar se imenuje magi-stratnim svetnikom.
Sistemizirajo se službena mesta X posameznih službenih kategorijah.
r Dnevno.
Pogreb t Tadc Smičlklasa se Vrši danes v Zagrebu ob 4. popoldne. Pokojnik je izrazil željo, naj bo njegov pogreb priprost. »Slov. Matico« bosta zastopala predsednik dr. Ilešič in dr. Iv. Lah. — Tade Smi-čiklas je bil rojen 1. 1843. v Reštovu v Zumberku, kot sin revnih staršev. Študiral je v Zagrebu in na Dunaju. S početka je pisal o hrv. književnosti — izdal je o tem več spisov in del, med tem pa se je pripravljal za svoje glavno delo, za »Zgodovino hrvatsko, ki jo je izdala »Hrv. Matica« 1879 in 1882. To delo je postalo trajno važno. Napisal je življenjepis slavnih Hrvatov Strossmayerja, Kukuljiča - Sakcinskega, Račkega, Lopašiča, Ljubiča — in je izdal njih dela. Napisal je »Spomenico Mat. Hrv.« (ob njeni 501etnici). Glavni njegov trud se je sukal okoli dela »Codex diplomaticus — gradivo za zgodovino Hrvatov. Mnogo je delal za »Jugoslov. enciklopedijo.« Bil je mož neumornega dela, in je mirno umrl. Svoje premoženje okoli 70.000 K je zapustil večinoma v znanstvene namene, za izdajanje knjig zgodo-vinsko-filološke vsebine — svojo knjižnico, vredno 15.000 K je zapustil zgodovinskemu seminarju pri hrv. vseučilišču v Zagrebu. Umrl je mož velikega dela. Bodi mu ohranjen med vsemi Jugoslovani časten spomin.
Albanska vlada Je suha. Kontrolna komisija je dovolila dosedaj tekom par mesecev za dvor dva in za ministre dva milijona kron kredita na račun obljubljenega posojila. Sedaj so albanske finance zopet popolnoma izčrpane, toda kontrolna komisija ne more ničesar več dovoliti. Nizozemski častniki so že iz svojega zadnje dni plačevali orožnike, sedaj so pa tudi sami brez sredstev. V Albaniji je torej popolna suša.
Nova težava. Da bi imela albanska vlada na jugu proste roke in da bi lahko z orožniki iz Korice pomnožila svojo četo, je odobrila od kontrolne komisije predložene pogodbe z Epiroti. Toda nekoliko prepozno, kajti Epiroti si pridrže še nadalje svojo avtonomno oblast, ker jih ne veseli, da bi se združili z državo, ki je še ni.
K volitvam v Laškem trgu do-dajemo: Volilnih opravičencev je v III. razredu okoli 180. Volilo je okoli 170 volilcev. Nemci so dobili 83 glasov, Slovenci 87 glasov — torej so zmagali pri piki. Nemci so se pritožili. Ta razred je bil v slovenskih
rok »Vi pred «41. leti potem ao ata.**
vladali Nemci — zdaj smo torej dobili svojo postojanko nazaj. Kakor se sliši, je zmaga uspeh dela par tednov. Pred kratkim se na zmago ni niti mislilo. Nemci so ponujali nekak kompromis, da bi bil mir. Odločen nastop slovenskih volilcev pa je dosegel zmago. To je lep dokaz — da le v delu in boju je zmaga. S krepkim jugoslovanskim jurišem bo padla še marsikatera trhla nemčurska trdnjava.
Na Bledu pri Rlkliju ne znajo slovensko. Znano je, da ima na Bledu Rikli svoj zavod, kjer se ljudje zdravijo s svetlobo. Stari Rikli je dolgo iskal kraja, kjer bi našel primeren kraj za svojo ozdravilno metodo — nazadnje se je ustavil na Bledu.	V njegov	zavod prihajajo
Nemci,	Italijani	—	mnogo pa	tudi
Rusi, Poljaki, Čehi, Hrvati itd. Rikli je hotel zato inserirati v čeških listih in je vprašal za ceno. »Čas« mu je odgovoril v slovenskem jeziku. In glejte: Rikli je pisal v Prago, da naj k slovenskemu pismu pridenejo — nemški	prevod.	To	je značilno	za ta
zavod.	Rikli je	na	naši zemlji	obo-
agtel in sedaj na slovenskem Bledu niti slovensko neče razumeti. Češki list je bil odgovoril slovensko, ker je bil prepričan, da na Bledu gotovo še kdo zna slovensko — Rikli pa se dela, kakor da mu slovenščine ni treba. Tako delajo tujci na naši zemlji.
Posledica dolgega jezika. Pred poslednjimi deželnozborskimi volitvami na Notranjskem je otepal s svojim jezikom tudi črevljar Anton Marinšek, ki je obrekoval župana g. Lavrenčiča iz Postojne. Za svojo krščansko čednost Je dobil tri dni zapora v slučaju neiztirljivosti denarne globe. _ To je eden, cela vrsta jih pa še pride.
Požar. Dne 4. t. m. okrog sedme ure zvečer je izbruhnil pod kozolcem posestnice Terezije Luzar iz Gaberlj pri Brusnicah ogenj, ki je uničil kozolec in troje gospodarskih poslopij kakor tudi več hišne oprave in obleke. Zažgal je petletni pogorelkin sin, ki se Je igral z vžigalicami. Skupna škoda znaša 4000 kron, zavarovalnina pa samo 1500 kron. . Na mesto nesreče Je prihitelo gasilno društvo iz Brusnic in orožništvo iz Čateža. Tudi domačini so gasih.
Samomor. Leta 1862. v Peklu rojeni in kot ogljar v gozdu Pod Rupo, občina St. Janž, zaposleni Jernej Zanin, se je dne 5. t. m. po nekem prepiru s svojo ženo pred hi-
^holilftrelil Zan’n ie bi, strasten alko-:
Ljubljana.
Ljubljanski Nemci hočejo vedno igrati vlogo nekakih patrio-
tnm iZat0 S,° ZaČeli .f. Proslavami lOOIetmce, kar ]e prišla Kranjska zopet pod avstrijsko oblast. (Nemci se tega dogodka zato tako vesele, ker so od takrat dobili svojo nadoblast nad Slovenci.) Že zadnjič so s Haydnovim koncertom proslavili ta jubilej. Znani prof. Binder je govoril pri tem svoj govor. Zdal zbirajo Nemci pevce za nov koncert, ki ga bodo priredili na čast Lattermannu — in sicer kot javno podoknico. V svojem vabilu pravijo, da se bo zopet — po dolgih letih enkrat javno razlegala njih pesem v dragem nemškem jeziku. Da bi se že v naprej proti vsemu zavarovali, poudarjajo svojo »vaterlandische und kaisertreue Gesinmung«, češ da hočejo s tem pokazati svojo zvestobo do Avstrije. Podoknica se ima vršiti dne 26. julija. Natančnejše poročilo sledi.
— Bomba — pred volitvami?! »Slovenec« je že pričel objavljati »uspehe« revizijske komisije deželnega odbora na magistratu. Pravi, da obsega poročilo te komisije nad 360 strani in da vsebuje notri grozne reči z rotovža 1 Ampak: Prvič je čudno, da objavlja »Slovenec« to poročilo prej, predno so ga še deželni odborniki v roko dobili in predno ga je referent dr. Pegan preštudiral, drugič pa trdijo hudomušni ljudje, da so klerikalci okrog »Slovenca« vrgli to — papirnata bombo zato v svet, da so ljudje radovedni postali, če ne bodo v Ljubljani kmalu — kake volitve?
Rado-Vednež.
— Slovenski zdravniki in shod Čeških zdravnikov in naravoslovcev. Zaznamovali smo glas »Slov. Naroda« o neudeležbi slov. zdravnikov na češkem kongresu. Dr. V. Gregorič, predsednik društva slov. zdravnikov, pojasnjuje celo zadevo tako-le:	»Kot	predsednik	sloven-
skega pripravljalnega odbora za ta shod sem opetovano vabil slovenske zdravnike in profesorje javno pc časopisih, da se zglase, ker je treba sestavili pripravljalni odbor. A nihče se ni oglasil. Nemogoče mi je bilo torej sestaviti odbora, ker ne morem biti vendar jaz sam vse, predsednik. odbor in član. Vsled tega Je napadlo vsaKO oflčleliio zastopstvo.'
Dne 28. m.tjnika se je pa poslal predsedstvu shoda brzojavni pozdrav društva zdravnikov, katerega sem še sam spisal. Oddal ga je blagajnik društva dr. Demšar.« Nas veseli to pojasnilo, posebno, ko sedaj vemo. kaj je vzrok neudeležbe.
Nihče ni zadovoljen s floten-ferajnskimi izleti na Adrijo. Udelež-mki niso zadovoljni zato, ker so imeli slabo hrano, slaba prenočišča in ker ničesar niso videli, tako so iih gnali iz kralj v kraj; slovenska javnost ni zadovoljna, ker je bilo pri teh izletih vse preveč nemško; aranžerji niso zadovoljni, ker jim kritika ni prizanašala in, končno, ce;0 Nemci so nezadovoljni! Graški »Šuftenblatt« priobčuje v svojih zadnjih »štimcali« dolg dopis, v katerem psuje Slovence in zdi se, da Nemci ne bi radi drugič potovali skupno s Slovenci. V tem se s »Šuftenblattom« gotovo strinjajo tudi Slovenci, ki gotovo ne bi nikamor več^ radi potovali skupno z Nemci. Čudno je, da aranžerji sami niso uvideli, da to vendar ne gre, da bi Slovenci in Nemci skupaj potovali. Nasprotstvo je vendar preveliko in naravnost smešno ie, misliti, da bo nasprotja — med Slovenci in Nemci poravnal kak floten-ferajn. Zanimivo je, da tudi »Šuftenblatt« konstatira, da izletniki niso nič videli, ker so morali naravnost dirjati iz kraja v kraj in so imeli komaj časa — najesti se za silo!
— »Slovenec« pravi, da liberalce jezi, ker je kranjska dežela v popolnem finančnem ravnotežju. Kakšno ravnotežje je to, se vsakdo lahko prepriča iz tržnih poročil, ki naj jih primerja s cenami po drugih mestih. Sicer Je pa v ravnotežji* tudi vsak obešenec, ne samo kran* ske deželne finance.
— Neko nemško pevsko dru-štvo iz Šiške hoče baje v nedeljo na »Bellevue« prirediti nekak nemški Koschat-koncert, To je gotovo zanimivo, ako pomislimo, da le btt Košat renegat, ki je koroškim in drugim Nemcem zlagal — koroške slov. nar, pesmi.
— Gradjanski športni klub Iz Zagreba v Ljubljani; Za četrtek se nam obeta zanimiva nogometna tekma. Z našo »Ilirijo« tekmuje namreč Gradjanski športni klub iz Zagreba, ki Je dosedaj še vedno porazil »Ilirijo«, namreč lansko leto v
Ljubljani z 2:1, in letos v Zagrebu celo s 3:1. Moštvo gostov je znano vsled svoje stroge igre. Ker se hoče naše moštvo s tekmo v četrtek re-vanžirati za dosedanje poraze, smemo pričakovati obojestransko ostro, do konca skrajno napeto in zanimivo tekmo. Začetek tekme je določen na 4. uro popoldne. Tekmuje se kakor običajno — Pri vsakem vremenu. Za to tekmo se dobivajo od danes naprej v Češarkovi in Dolenčevi trafiki vstopnice v predprodaji in sicer po znižanih cenah. Predprodaja se zaključi v četrtek opoldne. V predprodaji stanejo sedeži 2 in 1 K, stojišča 60 vin., dijaške in vojaške vstopnice pa 30 vin., dočim je za dnevne blagajne, ki se odpro eno uro pred tekmo, določena sledeča vstopnina: Sedeži po K 2:50 in 1:20, stojišča po 70 vin., dijaške in vojaške vstopnice po 40 vinarjev. Kdor si torej oskrbi vstopnico pri predprodaji, si prihrani na vstopnini.
— Starejši gospodje, ki hočejo vaditi nogometno igro ali razne panoge lahke atletike, naproša športni slub »Ilirije«, da naznanijo svoje naslove pismeno ali ustmeno klubu. Ustmene prijave se sprejemajo vsak večer od 6. do 7. ure na igrišča. Poleg drugega hoče namreč izvež-bati tudi takozvani old-boys-team.
— Sv. Medard je glede vremena na slabem glasu. V pondeljck je bil njegov god. Pravijo, če ta dan dežuje, da dežuje potem skozi 40 dni. Maj je bil deževen in hladen; če bo še junij, ne bo letošnja pomlad — konjske fige vrednal
— Umrli so v Ljubljani: Marija Kunaver, posestnica, 54 let. — Marija Čič, vdova mitniškega paznika, 76 let. — Ivan Homan, tesarski po-močnik-hiralec, 42 let. — Ana Bon-čar, žena mizarskega mojstra, 31 let. — Ivan Vrhovnik, krojačev sin, 16 mesecev. — Josipina Demšar, posestnikova hči, 6 let. — Karolina Judež, hči železniškega delavca, pol leta.
— Svoji k svojim je geslo dandanes. Pod tein geslom se priporoča urarska tvrdka F. Čuden, ki je res domača tvrdka. Ni skoro Slovenca, ki bi ne poznal te stare domače tvrdke, ki je bila nekdaj na Mestnem trgu. sedaj pa se nahaja že blizu deset let v Prešernovi ulici št. 1. Lokal na Mestnem- trgu je bil svoj čas prevzel gospod H; Suttner, Čudnov svak, ki se je- pozneje preselil v Gradec in ima sedaj tam svojo trgovino. Toliko v pojasnilo onim, ki iščejo tvrdko F. Čuden še vedno na
tnnr.'
— Največje razstavno podjetje v Avstriji, velikanski cirkus Klud-sky, ki je ravnokar dokončal z največjim uspehofn v lastnem cirkuškem poslopju na Dunaju svoje petmesečno gostovanje, pride v soboto dne 13. t. m. potom dveh posebnih vlakov v Ljubljano, kjer bo Še isti dan začel s svojim na sedem dni določenim gostovanjem. — Cirkus Kludsky je točasno največje in najmodernejše cirkuško podjete in stoji S svojim obsežnim osobjem, s svojo množino raznovrstnih živali na višku vseh potujočih cirkusov. Velikanski šotor ima prostora za čez 600 oseb, in je urejen arenam podobno z najmodernejšim komfor-tom. — To podjetje, ki razpolaga z več nego 200 ljudmi in 300 živalmi, z 80 lastnimi menažerijskimi salonskimi, transportnimi in pisarniškimi vozovi, z lastnimi parnimi in električnimi stroji, bo gostovalo v Ljubljani sedem dni, začenši soboto dne 13. t. m. Z ozirom na svoje žive nilske konje, čebre, kamele, črede slonov, množico afrikanskih berberskih levov, bengaličnih kraljevskih tigrov, severnih medvedov in svoje krasne konje — čez 100 po številu — razpolaga to podjetje z najbogatejšo menažerijo sedanjosti. — Poleg tega razpolaga cirkus Kludsky z mnogobrojnim umetniškim osobjem, najboljšimi jezdeci sveta, precejšnjo množico zastopnikov različnih plemen, kakor Arabcev, Kine-zov, Indijancev, jezdeci iz Teksasa, kakor tudi veliko skupino .klovnov.
Pod naslovom »Mexico« bode to veliko podjetje predvajalo krasno pantomimo, v kateri nastopi čez 50 Indijancev in Cowboyev. Brez dvoma pričakujemo prihod tega modernega potujočega razstavnega pod-petja z velikim zanimanjem. Predprodaja vstopnic vršila se bo v tratilo Lešark, Šelenburgova ulica.
— Častniški piloti, krasna zra-koplovska drama, dosegla je včeraj iv kinematografu »Ideal« najlepši
Velikanski je prizor požara petin balonov, boj med aeroplani Kakor sploh vsi bojni prizori, posebno razlet mlina na veter. Krasni so nadalje prizori na vrtu in v gozdu,
iirn a- tm a e- ^eta hnbeča se dvo-J a m končni priZOr v samostanu.
. velika senzaciia in ie vse-Skozi krasno kotoriran. 3
Trst.
Slovenci! Sokoli! Dosedaj ni slovensko sokolstvo še nastopilo javno v tržaškem mestu. Bilo nam je tržaško mesto še tuje, črna točka, v katero ni slovenskemu Sokolu dovoljen javen vstop in nastop. Smatrali smo Trst za tak — toda tudi Trst je naš! Kakor smo se borili svojčas za goriško ulico; kakor nam je bilo tuje naše Celje; kakor je bil ogrožen nastop Sokola na ulici Maribora, tako nam je zaprt še Trst. Toda tudi Trst je naš — sokolski! Tudi v Trstu hočemo nastopiti javno, hočemo manifestirati za sokolsko misel. Zato bo dan 14. t. m. zgodovinski dan za sokolstvo, ker tedaj nastopi »Sokol« pri Sv. Jakobu prvič v tržaškem mestu z javnim nastopom. In sokolska perot bo razpeta od Prage do Adrije!
Od 30. majnika do 6. junija je bilo v Trstu 10 slučajev ošpic.
V nedeljo je prišlo do italijanskih provokacij proti uniformiranim Sokolom, ki so se vračali z raznih zletov. Spopadov ni bilo.
Slovensko vprašanje in Trst. Italijansko časopisje se vedno intenzivneje bavi s slovenskim vprašanjem v Trstu in s solzami v očeh priznava, da noče tržaško slovenstvo poznati nič meščanske družabnosti. Toži, da so tržaški Slovenci podobni ljubljanskim prebivalcem — česar nas bog obvari! Če bi bila v nas ljubljanska kri, ne bi pisal nikoli noben časopis o jugoslovanskih strahovih v »italijanskem« Trstu. — Kako manjka argumentov kaže tudi to, da ital. časopisje z veseljem konsta-tira, da govori mnogo Slovencev v Trstu med seboj italijanski. To je resnica! Sv. Jakob je v tem oziru še prav posebno znan. to moramo pribiti, pa če je našim Šentjakobčanom prav ali ne.
Mestni proračun za I. 1914 izkazuje 21,348.610 kron troškov in 19,582.686 K dohodkov. Zaradi tega mestnega proračuna, ki nam bo nakopal zaradi primanjkljaja, ki znaša nad poldrugi milijon kron, nove davke, se je vršila že v mestnem svetu burna seja dva dni zapored. Italijanska administracija našega mesta nam ne zna pokazati ničesar razun deficitov in' iz pokritih troškov n-česar razun nedovršenih del. Italijani to deloma tudi sami priznavalo. In tega deficita ne bodo pokrili samo Italijani, temveč tudi slovenski meščani in okoličani, ki ne uživajo za velik davke nobenih ugodnosti. V zadnjih sejah so italijanski obč.,svetovalci povaarjair; da r rst okolice
ne potrebuje. Seveda je ne potrebuje, kadar gre le za italijansko večino v mestnem svetu, pač pa jo potrebuje kadar je treba tirjati davke, katere plačuje tudi slovenski okoličan. Na račun tega velikega deficita je že podražen svetilni plin, kaj hoče še italijanski mestni svet izprešat iz naših ljudi? Iz tistih ljudi, katerih »ne potrebuje«? Kdor premisli na občinske volitve, lahko sam presodi. zakaj bi bilo treba okolico od mesta oddeliti. Četudi je danes v mestnem svetu večina ne le italijanska, temveč tudi italijanaška, vendar upamo, da se to ne zgodi, in bomo pri prihodnjih volitvah govorili še o lepših uspehih Slovencev. Poldrugmilijonski deficit in nepotrebnost okolice” pa si bomo temeljito zapomnili.
V nedeljo, 16. t. m. bo imela Lega Nazionale v Skedenj vhod z ri-kreatorijalno godbo. Ta .godba bo svirala izzivalne pesmi in ljudje, ki pojdejo za sprevodom, bodo provocirali. Na tihem bodo proslavljali tudi svojo iredento, ki jo v zahrbtnih društvih tako pridno goje. V imenu trž. Slovencev si takšen vhod prepovedujemo. Posebno še, ker smo izvedeli, da hoče italijanska drhal napasti naše ljudi s kamenjem. Mi ne rabimo kordonov policije, mi hočemo mir in zahtevamo, da se v nedeljo ne bo izzivalo. (Vse posledice bomo naprtili na hrbet oblastem, ki vhoda ne prepovedo.)
Italijani nabirajo v protest proti »slovenskim provokacijam« denarne vsote. »Piccolo« žrtvuje cele strani imenom teh plemenitih darovalcev. Delajmo tudi mi tako!
Baronesa Reinelt je darovala tik muzeja več starih umetnin, ki pome-njajo za trž. muzej prav lepo pridobitev.
Razpisano je mesto sekundarija v trž. blaznicah. Prošnje je vlagati •do 15. junija.
Magistrat nanovo asfaltira ulico, Acquedotto, katero so deževja zelo razjedla.
Nabor. Letos je potrjenih približno ena tretjina nabornikov.
Po raznih časopisih, zlasti italijanskih se ponuja neki Dante & Go. Zerln S. W. 19, pod pretvezo, da preskrbi ljudem lahko doktorski naslov. So že spet kakšna podobna fabrikacija doktoratov kakor je bila pred letom ona na Ogrskem. Tam
je prijela goljufe policija, in so bili vsi na zatožni klopi pred poroto. Svoje čitatelje opozarjamo, naj bodo previdni, ker bi znali radi takih fab-rikatov priti v velike neprijetnosti.
Sestanek nar. soc. mlad. organizacije pri Sv. Ivanu, se bo vršil, kakor že naznanjeno, v četrtek na Tetovo ob 3. uri r>opoldne v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu. -Bratje, člani N. S. M. O. v Trstu naj se zbero točno ob 2 in pol popoldne v dvorani N. D. O. Bratje! Privedite s seboj svoje prijatelje in znance, da se ta dan vpišejo v organizacijo! Na svidenje!
Odborniki N. S. M. O. imajo v četrtek pred sestankom pri sv. Ivanu, ob pol 2. popoldne posvetovanje v dvorani N. D. O. Prosimo točnosti! — Presednik.
PREKLAN OBRAZ.
Trst, 9. junija.
Včeraj, v pondeljek, sta se sprla na nekih stopnicah v ulici Scalinata brata Gulič. Pondeljek popoldan; glava omamljena, teto leno po prepiti nedelji — vse to in pa pijanost je dalo vzrok prepiru med njima. Dolgo prerekanje in prekljanje z besedami je končalo
z ostrim kavljem, s katerim je eden izmed njiju, težak Rudolf Gulič, rojen 1884. leta v Trstu, udaril brata
po obrazu in mu ga v hipu preklal.
Zverinski prizor je gledalo mnogo ljudi; ko se je Rudolfu zdelo dovolj praznih besed, je hotel pokazati tudi nekaj dejanja. Prijel je v roko oster kavelj in prizadejal bratu Ivanu po obrazu
snirtnonevarno rano.
Krvaveč je omahnil Ivan Gulič na tla. Ljudje so iz bližnje trgovine telefonirali po zdravniško postajo, na kateri pa je bito treba čakati nad tričetrt ure. Po dolgem čakanju je vendarle prispel -
zdravnik, ki je odredil, da se težko ranjenega Ivana prepelje v bolnišnico. Rudolfa Guliča so takoj po dejanju aretirali in ga zaslišali najpoprej na policiji v ulici Scuole nove, od tam pa so ga odpeljali na inšpektorat v ulici Istria. Sedaj je pod ključem. O zverinskem dejanju Rudolfa Guliča bomo še pisali.
TATVINA PRI HOFSTADTER JU.
Trst,- 8. junija.
Približno pred mesecem dni smo
pisali o tal vini. ki so.i» izvrši Ji tatovi
v Hofstiidterjevi trgovini na Borznem trgu. Hofstadter je v prvi zmešnjavi mislil, da so mu tatovi odnesli za 15.000 kron blaga, po preiskavi pa se je ugotovilo, da so bili ukradeni predmeti vredni okoli 2500 K. Takoj po tatvini se aretirali ne-
Rusov, da bi jih dali pred kriminal in so jih v ta namen imeli že več kot eno leto zaprte v preiskovalnem zaporu. Bila sta to brata Gerovski.
Sedaj sta pa svojevolno zapustila sodnijske zapore in šla v Rusijo. To se je zgodilo na silno zanimiv način. Osumljenca sta se dala ob 12. uri odpeljati eden za drugim k podpredsedniku sodišča, kjer sta prednesla neko prošnjo. Med tem, ko je bil prvi Gerovski odpeljan v celico nazaj, kjer je dobil civilno obleko, je bil drugi puščen v sobi preiskovalnega sodnika, kjer se je preoblekel in dal črez oči črno obvezo, nakar sta oba brata odšla s paznikom po mestu, najela avtomobil ter se s paznikom odpeljala proti ruski meji. V gozdu pred mejo so poslali avtomobil nazaj, ter šli peš čez mejo, kjer jih je opazil avstrijski orožnik. Na ruski zemlji so se priglasili mejni straži in bili odpeljani v Rusko Novoselo, kjer so bili že pričakovani. Beg je bil silno dobro organiziran in je šlo kot po notah, toda v
1
11 ste že bili v'čeTrloamici
ntona Javernika, Trst,
J[l== ulica Farnetto 33?? ==i
Sprejemajo ne »udi popravil«.
Florenci je bila ena oseba ubita. Več težko ranjenih.
ODKRITJE OBRADOVIČEVEGA SPOMENIKA.
Belgrad, 9. junija. Danes je bil z veliko slovesnostjo odkrit spomenik Dositeju Obradoviču. Odkritju je prisostvoval kralj in mnogo visokih oseb. Belgrad je v zastavah in poln naroda. Došlo je mnogo tujcev in gostov. Slavnost je bila veličastna.
POLOŽAJ V DRAČU.
Drač, 9. junija. Zasliševanje prič proti aretiranim Italijanom ie končano. V mestu vlada mir. Vstašl se hočejo zopet pogajati s kontrolno komisijo. Iz Epira ie bilo odpoklicanih 2500 orožnikov. Vse vladne čete se pomikajo proti Elbasanu.
kega Josipa Benolicha. katerega so osumili tatvine. Pri tem Benolichu so našli tudi neko razglednico, o kateri smo že pisali takoj po odkritju tatvine.
Par dni po preiskavi v njegovem stanovanju je Benolich izginil neznano kam. Policija je individija iskala in prišla do zaključka, da mora na fantu ležati resničen greh že zaradi skrivanja. Po skoro enomesečnem iskanju so skrivalca izsledili in ga ponovno aretirali. Poleg tega tiča so aretirali še dva sumljiva elementa: 381etnega E. Lunazzija in 241etnega J. Papicha, proti kateremu je sedaj Vložena obtožnica.
Tatovi so torej pod varno streho in upamo, da pridejo tudi kmalu pred sodišče.
POROTNO SODIŠČE.
Trst, 9. junija.
Danes se je vršila pred tuk. porotnim sodiščem razprava proti pismonoši Ivanu Rovis, 301etnemu uslužbencu c. kr. pošt. urada v Pazinu, zaradi hudodelstva sleparije. Šlo je za razne sleparije 800, 900 in 1000 kron. Zaslišanih je bilo več prič, med njimi tudi vratar hotela »Abbontavza«. Rovis je bil obsojen ng šest mesecev navadnega zapora. Razpravo je vodil svetnik Andrič, obtoženca pa je branil dr. Robba.
krTvoe tahar” ra«e vefosebS PAŠIČ MINISTRSKI PREDSEDNIK, njimi tudi ženo paznika, pri kateri | Belgrad, 9. junija. Iz Pašlčevega sn našli 280 K	ministrstva Izstopi finančni minister
paCu ^ m,nlster stayb Tovanovič<
Pašlč bo od sedal tudi stavbeni minister. Protlč bo finančni minister, na Protičevo mesto bo poklican Petrovič.
KONEC MINISTRSKE KRIZE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 9. junija. Po več brezuspešnih poskusih se ie naposled vendar Ribotu posrečilo sestaviti ministrstvo. Delcasse ie volni minister.
Beg dveh veletac* dale osumlienih Rusov.
Črnovice, 8. junija.
Kakor nam je znano so začeli na Ogrskem in tudi v Galiciji in Bukovini z veleizdajniškmi procesi kar na debelo. Marmarošsigetski osumljenci so bili v preiskovalnem zaporu skoro dve leti; ravno tako dve leti so bili y preiskovalnem zaporu Ben-dasjuk in tovariši v Lvovu — po nedolžnem, kakor je dokazala tri mesece trajajoča razprava. Tudi v Cr-novicah so imeli orioravlienih par.
PO CELI DRŽAVI GENERALNI ŠTRAJK.
Rim, 9. junija. Generalni štrajk še traia. Po nekaterih mestih so stavkajoči prisilili da so trgovci zaprli prodaialnice. Da bi se ustavil železniški promet so se ženske vlegle na progo. Drugod so bile železniške proge poškodovane. V raznih mestih ie bil generalni štraik na novo proklamiran. Na nekaterih kraiih so bile telegrafske žice prerezane. V Benetkah so bile demonstracije. V
BOJKOT PROTI GRKOM.
Sofija, 9. junija. Listi pozivajo na bojkot proti Grkom v Bolgariji.
NESREČA PRI RAZKLADANJU.
Carigrad, 9. junija. Pri razoro-ževanju stare oklopnice »Nalbeto-me« je eksplodiral dinamit in ubil tri delavce.
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
posebnost
Modistinja
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
Na prodai
je bogata v konkurzni sklad firme L. SchOff, veletrgovina s papirjem Itd. v Ljubljani spadajoča zaloga raznovrstnega izbornega pisarniškega in pisemskega papirja, knjižic, zvezkov, trgovskih knjig, drugih pisalnih in pisarniških potrebščin ter razne štelaže. Blago se odda v večjih celotnih partijah ali skupno — brez kakeršnega koli jamstva — najboljemu ponudniku. Ponudbe je vložiti do 1. julija t. I. pri podpisanem upravitelju konkurznega sklada, kjer je na vpogled inventurni zapisnik. Blago se lahko vsak čas ogleda. Ponudniki so vezani na svoje ponudbe do končne odločitve upniškega odbora. Potrjena kupnina se mora takoj plačati kupljeno blago pa odstraniti do 25. julija t. I.
Ljubljana, dne 8. junija 1914.
Dr. Anton Švigelj,
odvet. v Ljubljani kot uprav, konkunnega sklada L. Schdft.
n
Kuhaj duhovito!
To je najnovejša deviza moderne žene. Stari izkušeni tajni recepti so se preživeli. Danes je treba s premerjenim gospodarskim razmeram primemo dobro in okusno kuhati. Zato uporabljajo praktične, moderne gospodinje dr. Oetkerja prašek za peko. Pomaga jim varčevati na času, na delavni moči, na denarju. Zajamči dober vspeh vseh vrst peciva. Jasna glava je najlepši in najboljši simbol tega nepogrešljivega kuhinjskega pripomočka. Kliče nam: „Kuhaj duhovito".
r aboto 13 rsdelfo 14 ! ondelj. 15
§ 80
H
Odstavek II. 10 vin. zvišane cene.
Veseloigra v 3 delanjih polna zdravega dovtipa In fine pt-kanterlfe v glavni ulogl Vanda Treumann In Vlgolarsen.
Kinematograf .Ideai
ii
o»:
II
fc
K a
EU
OH!
Dne 31. mala se |e otvorlla v hotelu Tratnik*4, Sv. Petra cesta 25, v Ljubljani
nova kavarna
Za obilen obisk se priporočata
Leop. in Alojzija Tratnik.
■S
FRAN KRAIGHER
jarfcoa&tel xac#ertax
G-cspcslta vilice, štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblete po meri. — inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morja.	229
Čevlji
v
Selenburgova
ulica
> \ % V
prvovrstne kvalitete
kakor
1650
12-50
Razno.
* Dva mrtva, štirje težko ranjeni Pri vasi Lombardore, ne daleč bil Turina je povozil neki avtomobil iovarniško delavko in jo je na rnestu usmrtil. Avtomobil se je pri tem pre-v mil in vse osebe, ki so sedele v njem fo odletele iz voza z veliko silo. Doktor Morino iz Turina, ki je vodil avtomobil, je bil takoj mrtev. Gospa < irasso-Biancova, žena slavnega tenorista Grassa in tri druge osebe so bile zelo težko ranjene.
* Balzacove knjige v Nemčiji rrepovedane. Kulturna Nemčija je prepovedala pred kratkim prodajo prevoda del belgijskega romanopisca Camille Lemonierja. Sedaj je Nemčija zopet prepovedala prodajo Balzacovih del. Vsi, katere bodo dolžili pri prodaji knjig teh dveh velikih mojstrov, bodo strogo kaznovani. Tu se razločno vidi ona tako hvalisana nemška kultura!
* Umor in samomor. V Tešlnu je ustrelil te dni knjigovodja Proch svojo ljubico, vzgojiteljico ReiBovo na kar si je pognal še sam krogljo v giavo. Vzrok umora in samomora je brezposelnost
Hall oglasi.
UeMNta S vinarjev. Najmanjši znesek SO vi-»Hrjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti /uamko 20 vinarjev. — Pri malib oglasih •ti nič popusta in ae plačujejo vnaprej; zu* oanji Inserentl v znamltab. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. J. nadstropje, takoj odda.	470—x
Zaradi odpotovanja se elegantno pohištvo za jedilno sobo ceno proda. Naslov: Gradišče št. 17, pritličje tevo.	5292—1
t
Alojzija Arko roj. Šega nn-| znanja v svojem in v imenu svojih mladoletnih otrok Slavkota, Tončke, Cirila in Darlce vsein sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po dolgem j trpljenju danes ob 7. uri zjutraj v 45. letu umrl, previden s sv. zakramenti, naš iskreno ljubljeni soprog in dobri oče oziroma brat, svak, stric, gospod
Anton Arko
učitelj na n. mestni ljudski Boli na Grabnu.
Zemski ostanki dragega rajnika se bodo v četrtek dne 11. julija ob polu 5. uri popoludne v hiSi žalosti Pot v Rožno dolino St. 34 blagoslovili, potem farnem j pokopališču položili k zadnjemu počitku.
Sv. zaduBne maše se bodo služile v župni cerkvi sv. Antona P. na Viču.
V Ljubljani, 9. junija 1914.
i
t kranjski pogrebni zarod Pr. Doberlet.
lESZrojsištTro
Ivan Kersnič
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 32, !. nadstr. nad kavarno „ Avstrija"
po priporoča slav. občinstvu za izde-i< vanje vsakovrstnih oblek po najno-v. si modi. Solidno delo, zmemo nizke c - n n, znano pohvalna postrežba. — i t pravila se hitro in ceno izvršujejo.
Nogavice In druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v ,\
speclfalni trgovini a A, fj glrahanti
    ■mBbI	OMl R2PrajS® RvvJI afiRn
Mestni trg štev. lO.
"V"eliira, lzTolxa,l	ž3©lIcLxiei postrežftoa!
Razglas.
„ Med sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 10. februvarja 1914, štev. dl75, ustanovila je ljubljanska občina podpiranje v Ljubljani stanujočih brezposelnih organiziranih delavcev in delavk potom dotičnih delavskih društev in organizacij ter v ta namen poklonila letni znesek 5000 K.
Ker se ima sedaj pričeti poslovanje v tej novi agendi mestne občine, se tem potom vse one delavske organizacije, ki se zanimajo za to, da bodo njeni elani m članice v slučaju nezakrivljene brezposelnosti postali deležni podpiranja iz občinskih sredstev, pozivljejo na priglasitev in vposlatev enega izvoda svojega veljavnega Statuta podpisanemu mestnemu magistratu.
24 * Opozarja se, da prihajajo v poštev le organizacije, katere po svojem statutu tudi same dele svojim brezposelnim članom določene podpore.
V Y ,8* J? n,a.vye rat*i preglednosti število sedanjih članov, sedež organizacije (ulica in hišna številka) ter ime sedanjega načelnika, tajnika in blagajnika.
Tako — kakor povedano — z društvenimi pravili opremljeno vlogo je vposlati semkaj do konca meseca junija 1914.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. junija ldlA.
Važno za gospodinje:
Brez konkurence!
M. Spreitzer, skladišče,
Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon it. 245.	v	Ljubljani.
P. n. Vljudno naznanjam cene moje različne kave, In sicer: Surova kava:
Telefon Bt. 245.
St.	1.	Santos	.	.
*„	2.	Rio .	.	.
» 3. , .
,	4.	Santos lave
,	5.	„	.
»	6.	„	„
*	7.	„	>
„	8.	Minas	.	.
„	9.	Salvador	.
.	10.	„
, 11. Quadema1a , 12.
K
2-— 2-30 2-40 2-50 2-80 3 — 310
2-70
3-— 3-20 3-10 3-20
St.	13.	Quadcma!a ..... K	3 30
„	14.	Perl-Santos................. 3-—
,15.	 „	310
„	16.	Java, zlato-rumena . .	„	3 20
,	17.	Zlato-rumena, navad. .	.	3 —
.	18.	Mar8gogvpc ....	,	3-10
,	19.	Liberia .................3-40
„	20.	Portoriko .....	»	3'20
,	21.	Portoriko Piraldini . .	»	3-60
,	22.	Cuba, zelo fina	...»	3-50
v	23.	Ceylon, zelo fina	...»	3 60
,24.	,	Castorica,	najfin.	,	3'80
St. 1. * 2.
K 2-70 . 2'90
Pražena kava:
St. 3. . . K 3-- II St. 5. . .K 3-30 , 4. . . . 3-20 H . 6. . . „ 3-40
St.
7.
8.
K 3-60 . 3-80
Naročila od 1 do 4 >/a kg dostavljam franko v blio. — Pri poSiljatvah po pošti se zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam istotako franko. Zamoienje se ne računa. — Na željo pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od
•'* kg za K V— franko n^ dom.
Priporočam se In bllježim z vsem spoštovanjem
M. Spreitzer.
Gorčeva kolesa
PRVA
dospela na cilj. A. Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi pneumatiki in deli,
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja).
Pri nakupu, različnega manufakturnega blaga = se blagovolite obrniti na tvrdko —....
A. & E. Skaberne Mestni trg 10
obstoji od 1.1883.
, SANATORIUM ■-EMONA i
1 ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE -BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA.
1 LtJUBLrJANA • KOMENSKEGA-ULICAH 1
se^zdravmk:prhwiu-Dr FR. DERGANC 1
V skladišču blaga
Malvina Weisz
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti »Kazine*.
o
G
• F* > O
■m
.O
'o1
S
cti
G
0>
02
S
ST
u
•fh
N
O
•N
S
•FF
m
o
£
1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva..................................K
1 komad namizni prt s 6 servijeti ....................................
1 komad namizni prt iz damasta (bel)..................................
3 komadi brisače, izvrstne............................................
6 komadov platnenih prtov za steklenino...............................
1 Uoihdd	Motastb 'spodnje KtIIo s svilenim leskom .	.	.	„
6 parov ženskih	(dolgih) ali moških (kratkih) nogavic	.	.	,
12 komadov ženskih in motkih žepnih robcev  ............................
komad moška srajca (bela ali barvastal  ............................
komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona ...» komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja komad	ženska	srajca s trakom obrobljena ali vezena	.	.	,
komad	ženska	srajca iz Sifona .'.  .................. ,	„
komad ženske hlače iz Sifona z volanom.............................
komad ženski reformni predpasnik iz kretona........................
komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih..........................
komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah „ komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ....
komad svilena šerpa ali ruta  ......................................
komada platnene blazine s franžami za divan.........................
komad svilen robec (ruta) prima ,...................................
komad moška nočna srajca, prav velika
komad predpasnik iz listra, prav velik . . . . komad šal
1 komad bluza za izhod..........................
12 komadov brisalk za prah  .....................
1-96 196 1 96 196 1 96
196
1 96 196 196 1-96 196 1 96 1-96 1 96 1 96 196 1-96 196 1 96
1-96 1 96 196 290
2-50 1 96 1*96
Na deželo se izpod 10 kron ne pošilja.
Pošilja se tudi po postnem povzetju, ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, deške in otroke.
Cele obleke za gospode od K Cele obleke za dečke .
Cele obleke za otroke ,
Pelerine za gospode . .
Športne raglane.........
Klobuke ................
Kostume za dame. . . .
Damske sako in paletot Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame . .
Slamnike................
Pristni panama..........
Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni.
od K		8’-,	12—,	15 —	naprej
77	77	4’-,	6‘—,	8 —	»
7)	77	2'-,	3 —	4'—	»
7)	79	7-~V	8—,	9’—	»
79	79	12*--,	14—,	16.—	yy
79	77	1*-,	150,	2 —	TJ
79	77	9‘-,	12-,	15'—	77
79	79	e--,	8*—,	10-—	77
79 y)	77	2*-, 3'90,	3—, 490,	4'— 590	77 77
77	77	—•50, /Tl .	1—, *•—*••	150	77
79	77	6—,			77
■r Oglejte si velike izložbe.
AngleSko skladišče oblek
0. DUM. mina. Mestni lig it Si Telefon it. 132.