Le Valli del Natìsone su Internet www.lfntver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale • 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 21 (1058) Čedad, četrtek, 24. maja 2001 Storia Natura Cultura www.lintver.it Provincia e Comuni, altri voti importanti La stagione elettorale non si è ancora conclusa. Domenica c’è il ballottaggio per l’elezione del sindaco in importanti città come Roma, Napoli e Torino. Domenica 10 giugno c’è poi nella nostra regione il turno delle elezioni amministrative che coinvolge le provincie di Udine, Gorizia e Trieste e diversi comuni, tra i quali quelli di Dren-chia e Torreano. Due settimane più tardi seguirà l’eventuale ballottaggio per la Provincia. Torniamo dunque all’esito delle elezioni parlamentari da cui si possono trarre indicazioni pelle prossime amministrative e prendiamo in considerazione il voto nelle valli del Natìsone. Il dato più significativo riguarda il vistoso calo registrato dalla Lega Nord. L’on. Piero Fontanini, candidato della Casa delle libertà, è stato eletto con oltre il 51% dei consensi, ma 5 anni fa come candidato della Lega aveva ottenuto il 35,3%. Nelle Valli del Nati-sone è stato comunque battuto dalla candidata dell’ U-livo per 22 voti. Rispetto alle politiche del 1996, quando aveva ottenuto 1799 voti, il 13 maggio la Lega Nord ne ha avuti 582, perdendo nei sette comuni delle valli del Natisone i due terzi dei consensi. Il risultato più e-clatante a S. Pietro al Natisone, dove la Lega rispetto a 5 anni fa passa da 547 a 179 voti. Stesso trend a Cividale, dove si attesta sull’ 11,5%, mentre nel 1996 aveva il 29,3%. In controtendenza, nelle valli del Natisone ha vinto l’Ulivo, come dimostra il buon risultato di Ebe De Monte, segue a pagina 6 Pobuda Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu na začetku novega mandata Poslanci Državnega zbora obiskali naSe organizacije Delegacija poslancev Državnega zbora Slovenije, članov komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je prejšnji teden obiskala Slovence v Trstu, Gorici in Videmski pokrajini. Komisijo je vodil predsednik Franc Pukšič, sestavljali pa so jo še poslanci Jože Avšič (podpredsednik), Samo Bevk, Janez Podobnik in Ivan Kebrič. Delegacijo sta spremljali sekretarka komisije Barbara Sušnik in slovenska konzulka v Trstu Lea Stančič, prisoten pa je bil tudi podsekretar Urada vlade za Slovence po svetu Zorko Pelikan. V Čedadu je goste uvodoma pozdravila Jole Na-mor, ki je predstavila prisotne zastopnike organizacij in orisala položaj v Benečiji. Informacijo so dopolnili Giorgio Bankič, Ferruccio Klavora (polemično), Pavel Petričič, Riccardo Ruttar in Renzo Matelič. Predsednik komisije Franc Pukšič je dejal, da je bil prvi obisk poslancev v tem mandatu namenjen spoznavanju trenutne manjšinske stvarnosti. Veliko vprašanj je sicer bilo znanih že prej. Med temi je Pukšič omenil zakon o vidljivosti slovenskih televizijskih programov v Benečiji, za uveljavljanje katere- / Poslanci komisije med obiskom špetrske dvojezične šole ga je komisija že naredila prve ustrezne korake. Pukšič je poudaril pomen skupnega nastopanja Slovencev v zamejstvu, ki se je že doslej bogato obrestovalo. O tem, kakšna bo njena organiziranost, bo odločala manjšina sama, skupen nastop krovnih organizacij pa je zaenkrat zelo primeren. Tako predsednik kot njegovi poslanski kolegi so se zavzeli za poglobitev obravnavanih vprašanj. Med slednja vsekakor sodi pozorno spremljanje odnosov z Italijo, izvajanja zaščitnega zakona in preučevanje ter priprava na trenutek, ko bo meja med državama odpadla. Poslanci so vsekakor Državno odlikovanje za “Novi Matajur Uradni list objavil ukaz predsednika Kučana Naš tednik je lanskega oktobra praznoval petdesetletnico izhajanja, ki smo jo proslavili v družbi naših številnih zvestih bralcev in naročnikov. Sedaj z zadoščenjem sporočamo vest, da je bil v Uradnem listu Republike Slovenije pravkar objavljen ukaz predsednika republike Milana Kučana o podelitvi odlikovanja Častni znak svobode Republike Slovenije Novemu Matajurju. Vest smo sprejeli z velikim zadovoljstvom in zavestjo, da je to visoko državno odlikovanje priznanje vsem, ki so si v petih desetletjih prizadevali za obstoj in rast našega časopisa, tudi v časih, ki so bili težji od današnjih. poudarili tudi potrebo, da se premostijo finančne težave, ki trenutno pestijo slovenske ustanove v Italiji. Glede tega vprašanja je posegel podsekretar Zorko Pelikan, ki je dejal, da bo Slovenija, glede na težave, ki so nastale v Italiji, ker finačni zakon v pričakovanju zaščite ni bil opremljen z ustrezno postavko za manjšino, po njenih močeh pomagala. Pozneje so slovenski poslanci obiskali špetrsko dvojezično šolo, kjer sta jim položaj ustanove orisala Živa Gruden in Pavel Petričič. Sola je rezultat dolgoletnih skupnih prizadevanj Beneških Slovencev. Po mnogih letih je dobila priznanje, ni pa še premostila svojih težav. Z zaščitnim zakonom je sicer podržavljena, dokler pa postopek ne bo stekel, bo ostala v nekakšnem limbu, tudi kar se tiče državnih finančnih prispevkov. Poslanci so zatem nadaljevali pot v Rezijo, kjer so jih v Solbici sprejeli Luigia Negro, Viljem Cerno, Luigi Paletti in Giorgio Cerno. V poznih popoldanskih urah pa se je obisk poslancev zaključil na sedežu središča Planika v Kanalski dolini, kjer so bili prisotni predstavniki "Planike" in združenja ”don Mario Čemet", (d.u.) V Podbonescu kongres zveze Slovenci po svetu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ V petek in soboto 25. in 26. maja bo potekal v Podbonescu 12. občni zbor Zveze slovenskih izseljen- cev “Slovenci po svetu”. Prvi dan bo delo internega značaja, saj je kongres ena redkih priložnosti, ko se srečajo delegati iz vsega sveta in torej medsebojno soočanje in izmenjava sta več kot potrebni. Uradni del občnega zbora bo v soboto s pričetkom ob 10. uri v podboneški občinski dvorani. Kongres bo potekal pod parolo “Skupaj v tretje tisočletje” in to je tema, ki jo bodo obravnavali podboneški Zupan Pier Giorgio Domeniš, predsednik gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinig, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, senator Stojan Spetič in novoizvoljeni senator Miloš Budin. V ospredju bo izseljeniška problematika, seveda, z vsemi spremembami in izzivi, ki se pojavljajo v obdobju globalizacije. Bistveno novost za slovenske izseljence pa predstavlja zaščitni zakon, ki je bil sprejet februarja letos. Torej tudi slovenska manjšina v Furlaniji ni več skupnost brez imena a legalno priznana manjšina. Kako se bodo odražale te novosti na izseljensko stvarnost. Tudi temu vprašanju bojo skušali najti odgovor. OSTARIE BAR “AL TEMPIETTO” Cividale dal 1 al 17 giugno 2001 Degustazione Prosciutto m S. Daniele e del Tocai friu “OSTARIE BAR AL TEMPIETTO” via Michele della Torre 2, Cividale del Friuli te. 0432 703012 - 702602 www.al tempietto.it - e-mail: info@altempietto.it 3»>' ';,r > •.- 2 novi mata j ur Četrtek, 24. maja 2001 Aktualno Più di trenta cittadini residenti nei comuni di S. Leonardo, Grimacco e Drenchia mettono in rilievo, con una lettera, i disagi legati alla viabilità stradale delle Valli del Natisone e l’argomento diventa oggetto di un ordine del giorno che è stato presentato da Stefano Gasparin (Ppi) nell’assemblea della Comunità montana che si è svolta ieri, mercoledì 23 maggio. I punti critici rilevati nella lettera riguardano soprattutto la provinciale che da Scrutto arriva a Drenchia. Viene elencata una serie continua di problemi: tratti di strada allagati ad o-gni pioggia (da Clodig a Peternel e da Peternel a Pa-ciug), il continuo franare di terra e sassi sulla carreggiata, il fondo stradale dissestato, i muretti di contenimento a valle e a monte della strada crollati e mai ripristinati (in particolare prima e dopo la località di Dolina), i dissesti procurati dallo smottamento della se- La protesta diventa un ordine del giorno in Comunità Strade dissestate, c’è una petizione de stradale nell’alveo della Rieka presso Peternel, la totale assenza di paletti catarifrangenti a delimitazione della carreggiata, i segnali di limite di velocità e di indicazione del tutto insufficienti. La protesta riguarda anche due vene acquifere che, nei momenti di pioggia intensa, regolarmente allagano la sede stradale. “Lo straripare dell’acqua - si legge nella petizione - nel periodo invernale crea il pericoloso formarsi di ampie zone ghiacciate subito prima di Clodig e in località Loch”. Disagi che, se- condo i sottoscrittori della petizione, “contribuiscono a rendere la zona non appetibile dal punto di vista turistico e, in alcuni casi, rendono pericoloso raggiungere le nostre belle località”. Nel suo ordine del giorno Gasparin ha elencato ancora più approfonditamente i punti critici, corredando il testo con delle foto e affermando che “il disinteresse nei confronti di tali problemi potrebbe maggiormente contribuire allo spopolamento delle Valli del Natisone”, chiedendo infine all’ente montano “di farsi interprete presso la Provincia perché intervenga per risolvere le situazioni di pericolo segnalate dai cittadini”. Pisrao iz R Stojan SpetiC A Bojim se, da bodo moja rimska pisma odslej sprotna kritika novih desničarskih oblasti, ki nam bodo po najbolj črnem izmed možnih scenarijev vladale v prihodnjem petletju. Z njimi upam, da mi bo uspelo zganiti v globini srca tudi čustva tistih, ki so zaradi lastne ravnodušnosti, naivnosti ali sektaštva pripomogli tej desnici do cilja. Zakaj trdim, da se je uresničil najbolj črn izmed možnih scenarijev? Preprosto zato, ker si nisem pričakoval rezultata, v katerem bi imel na papirju zagotovljeno zmago in potrjeno večino, v praksi pa poraz zaradi naših ločitev in nesposobnosti dogovarjanja. Kakor fant, ki mu je bilo pred dekletom njegovih sanj prenerodno, pa si je ni uspel ogovoriti. Ko jo je dokončno izgubil pa mu prizna, da bi tedaj pristala, če bi si le upal... Kaj je bilo tako nepremostljivega, še danes ne vem. Nekateri pravijo, da vojna na Balkanu. Pa se zaradi te neumne, neutemeljene in neko- ristne vojne ni zrušila niti ena sama evropska vlada, tudi levičarska ne. Zakaj samo italijanska? Zdi se mi, da je vojna le dober izgovor tistemu, ki išče moralno opravičilo za svoje nemoralno početje. In tako, Berlusconi še ni prejel mandata, pa že seje svoja strupena semena v veter in vzbuja v nas strah, da bo morda hudič celo bolj črn, kot ga malajo. Pomislite. Berlusconi je v svojih megaplakatih in televizijskih monologih obljubljal minimalne pokojnine na milijon lir mesečno. Sedaj pa se oglasi ekonomist Antonio Martino in pravi, da bo Berlusconijeva vlada kratkomalo ukinila 1NPS. Kdo bo prevzel njegove posle? Mar privatne zavarovalnice? Ko je govoril o zaposlovanju, je Berlusconi obljubljal vsem »dobro delo«, sedaj pa njegovi ekonomisti trdijo, da je treba ukiniti delovne pogodbe in sprostiti pravico do odpuščanja z dela, čes da samo kdor sme svobodno metati delavce na cesto lahko tudi sprejema v službo nekaj novih. Ves čas volilne kampanje je Berlusconi prisegal na Evropo, trdil, da so kritike tujega tiska zlonamerne in iz trte izvite. Sedaj pa se drug za drugim oglašajo njegovi sodelavci, od večno prisotnega Giulia Tremontija do zaveznika Romitija in podčrtujejo, da mora biti Italija pri širjenju Evrope proti vzhodu (Sloveniji) zelo previdna, prej mora skrbeti za gospodarstvu na Jugu. Pri nas takoj primikajo svoj lonček še ezuli, ki hočejo vrnitev v Istri zapuščenih nepremičnin. Končno še Umberto Bossi, ki zahteva notranje ministrstvo, da bi lahko streljali na ilegalne priseljence. Očitno tudi na naši meji, za katero je že predlagal železno zaveso iz bodeče žice. Vse to v enem tednu, ko se sploh še niso pričela posvetovanja za novo vlado. Kaj nas še čaka, bomo pač videli. Komu naj se zahvalimo? Zmagovalec Zlate palme na filmskem festivalu v Cannesu, Nanni Moretti, trdi, da je vsega kriv Bertinotti. Na režiserja se je s skrajne levice vsul plaz kritik in graj, ki bi bile tudi zaslužene, če bi se isti ne bili navduševali za istega Morettija, ko je v svojem filmu Massima D’AIemo sarkastično pozval: »Reci nekaj levičarskega, D’Alema. Vsaj reci nekaj. Karkoli...« Nanni Moretti govori s srcem povprečnega levičarja. Tudi z našim. V Ljubljani srečanje Bush-Putin Sredi junija - tako je sporočila agencija Reuters - naj bi se v Ljubljani sestala ameriški predsednik George Bush in ruski predsednik Vladimir Putin. Vest so kasneje potrdili tudi v uradu predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Do srečanja bo prišlo 16. ali 17. junija v Ljubljani. Srečanje vsekakor sodi med najpomembnejše svetovne dogodke leta in dejstvo, da se bo zgodilo v Ljubljani pomeni veliko priznanje Slovenji in njeni politiki. Bush bo sicer od 12. do 16. junija na obisku v Evropi, kjer bo obiskal Švedsko, Belgijo, Španijo in Poljsko. “Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek izraža veliko zadovoljstvo, da sta se predsednika Bush in Putin odločila za njuno prvo srečanje na vrhu v Sloveniji. Izbira Slovenije za kraj omenjenega srečanja je odraz odličnih odnosov, ki jih ima naša država tako z ZDA kot z Rusko federacijo,” so zapisali v sporočilu iz kabineta dr. Drnovška, ki se je s predsednikom Vladimirjem Putinom letos srečal že dvakrat, leta 1999 pa tudi s sedanjim predsednikom Bushem, ki je bil takrat še teksaški guverner.V kabinetu predsednika vlade še poudarjajo, da Slovenija srečanju pripisuje izreden pomen, hkrati pa bo obisk priložnost za poglobitev slovenskih odnosov z obema velesilama. Vrhunsko srečanje Bush- Putin je predvideno proti koncu prve turneje ameriškega predsednika po stari celini. Kot kaže so se za zadnje podrobnosti obiska dogovorili ob zadnjem obisku ruskega zunanjega ministra pri predsedniku Bushu. Druga vest, ki je v teh dneh polnila časopisne stolpce zadeva Tremontije-vo izjavo o zakasnitvi vstopanja Slovenije v EZ ter s tem povezanim takojšnjo reakcijo tržaških ezulskih združenj. Predsednik osrednje zveze istrskih e-zulov Silvio Delbello - beremo v ljubljanskem Dnevniku - je menil, da bi morala Italija zamrzniti vključevanje Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo, dokler ne bi državi vrnili nepremičnin, ki so jih zapustili optanti. Nova italijanska vlada, ki naj bi jo vodil vodja desnosredinskega Doma svoboščin Silvio Berlusconi, bi morala po mnenju vodje Zveze Istranov Delbella postaviti jasne pogoje za vstop Slovenije in Hrvaške v EU, pa tudi zvezo NATO: vrniti morata vse nepremičnine, uradno pa je potrebno priznati njihovo trpljenje zaradi eksodusa in fojb. Nekdanji tržaški Zupan in novopečeni poslanec Riccardo Illy je opozoril, da je vračanje premoženja že urejeno z Osimskimi sporazumi. “Gre za mednarodno pogodbo, ki vam je lahko všeč ali pa ne, vendar pa se novi oblastniki ne morejo delati, da ne obstaja, ali pa jo instrumentalno izrabljati kot veto, kot se je že zgodilo leta 1994,” je še poudaril Illy. Ostro je obsodil tudi napoved kandidata za gospodarskega ministra v novi italijanski vladi Giulia Tremontija, da bo Italija izbrala previdno politiko, kar zadeva širitev EU na Vzhod. Predstavniki zmagovite desnosredinske koalicije se namreč bojijo, da bi bil zaradi vstopa novih držav denar iz evropskih skladov, predviden za nerazvita območja, namenjen izključno za potrebe teh držav, kar bi lahko škodilo razvoju italijanskega juga. (r.p.) Vertice Bush-Putin a Lubiana Putin e Bush a Lubiana Il prossimo 16 o 17 giugno i presidenti russo e americano Vladimir Putin e George Bush si incontreranno per la prima volta e ciò avverrà nella capitale slovena. La notizia è stata resa pubblica dal segretrio di stato Colin Powell e confermata dalla diplomazia slovena. Grande la soddisfazione del premier Drnovšek. La scelta di Lubiana per questo primo vertice, ha dichiarato, è la testimonianza degli ottimi rapporti della Slovenia con USA e Russia. In treno in Ungheria Il premier sloveno Dr- novšek ed il suo collega magiaro Orban la settimana scorsa a Hodoš hanno tagliato il nastro ed inaugurato la ferrovia che unisce i due paesi. Slovenia ed Ungheria erano rimasti gli unici due paesi europei non collegati da una linea ferroviaria. Si tratta di u-na tratta ferroviaria lunga 43,5 kilometri. Vince la Dieta Le elezioni amministrative in Croazia hanno riconfermato al partito socialdemocratico del premier Ivica Racan la maggioranza relativa, ma anche riportato alla ribalta l’Hdz, il partito di Tudjman che è il secondo partito del paese. Si sono indebolite le formazioni di centro e nel paese si è creata una forte bi-polarizzazione politica. Grande successo della Dieta democratica istriana, il partito delle tre capre (italiana, slovena e croata). Buono in particolare il risultato per il parlamento regionale istriano dove il partito di Nino Jakovčič ha ottenuto il 50,1%. Bassa ovunque l’affluenza alle urne: meno del 50%. 30 anni di TV Anche il presidente della Repubblica Milan Kučan ed il presidente del parlamento Borut Pahor hanno partecipato la settimana scorsa alla cerimonia per i 30 anni di Tv Koper - Capodistria. L’8 maggio 1971 iniziò la trasmissione giornaliera di 3 ore di programma in italiano che comprendeva anche il notiziario. Nell’ultimo decennio Tv Koper - Capodistria si è affermata come stazione televisiva della minoranza italiana e della minoranza slovena in Italia, oltre che come sede regionale della Tv pubblica slovena. Oggi è certamente tra le più sviluppate tv di minoranza, regionali e di confine in Europa. Apre il Kolosej É stata inaugurata a Lubiana la prima multisala che si propone come centro d’attrazione per tutta la Slovenia. 11 Kolosej, che si sviluppa su un’area di 14 mila metri quadrati, ha 12 sale per 3312 posti. La sala più ampia ha 504 posti. 11 costo dell’opera è di tre miliardi di talleri da amor-tizzare in sette anni se, come da previsione, il Kolosej verrà visitato da un milione di spettatori all’anno. Cala la disoccupazione In base ai dati dell’Istituto nazionale di statistica a fine marzo in Slovenia la popolazione attiva era di 875.656 persone, di queste 772.042 sono occupate. Il tasso di disoccupazione è quindi dell’ 11,8%, il che è pari al 5,9% in meno rispetto al marzo del 2000. Kultura novi mata j ur Četrtek, 24. maja 2001 Skrb društva Ivan Trinko za naš jezik Člani kulturnega društva Ivan Trinko so se sestali v Četrtek 17. maja v Čedadu na svojem rednem obenem zboru. Po poročilu predsednika prof. Marina Vertovca o dejavnosti in pobudah, ki jih je lansko leto izpeljalo društvo ter po odobritvi finančnih dokumentov, ki jih je predstavila Lucia Trus-gnach, se je razprava usmerila v obravnavo programa za tekoCe leto. V ospredju so bila nekatera nujna dela in popravila na sedežu, katerega je društvo Ivan Trinko lastnik potem, ko mu ga je odstopila zadruga Nediža. Najprej, je bilo sklenjeno, bo zadostiti novim varnostnim predpisom. Društvo kot je znano razpolaga s televizijskim sprejemnikom in satelitsko anteno, kar omogoCa gledanje TV programov iz Slovenije. Pri lastnih Članih pa tudi pri drugih slovenskih sredinah v Benečiji bo treba spodbuditi veCjo zanimanje za to možnost neposrednega stika s stvarnostjo v republiki Sloveniji, je bilo podčrtano. Kar se tiCe dejavnosti je največ pozornosti bilo namenjene izdajateljski dejavnosti, ki je zaCensi s Trin-kovim koledarjem precej bogata in zahtevna. V pripravi so: 2. izpolnjena izdaja bibliografije prof. Roberta Dapita; brošura Mlada lipa, avtorica katere je Bruna Balloch, v kateri bi zbrali besedila v dialektu iz Subida in italijanske tekste, ki so izšli v zadnjih petih letih; esej o Ivanu Trinku glasbeniku ter seveda Trinkov koledar za leto 2002. Kulturno društvo Ivan Trinko želi še naprej gojiti stike s sosednjimi realnostmi. V ta okvir sodijo srečanje s kulturnim društvom Jadro iz Ronk, ki deluje v pogojih zelo podobnih našim in je bilo planirano za prihodnjo jesen. Sem spadajo pobude kot je Film videomonitor, ki naj bi ga jeseni ponovili v Čedadu, v gledališču Ristori ter kulturna izmenjava s Posočjem. Kulturno društvo Ivan Trinko preko Ada Conta je bil pobudnik in spremljevalec povezovanja služb za prizadete v Čedadu in Tolminu. Pred nekaj meseci je prišlo do prvega srečanja v Čedadu, v petek se je delegacija iz Čedada udeležila otvoritve novega centra v Tolminu. ObCni zbor je bil tudi priložnost za zaCetek razprave o prihodnjem Dnevu emigranta, ki bo že 40. po vrsti in bi ga bilo treba obeležiti s posebnim programom. Sicer pa gre za manifestacijo, ki je vseh Slovencev na Videmskem in o tem naj bi se razvilo razmišljanje tudi v drugih društvih in sredinah. 3 Anche dai paesi dell’Est al Mittelteatro di Cividale Il programma della sesta rassegna di teatro e musica per ragazzi Durerà dal 28 maggio al ls giugno il “Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi”, sesta rassegna di teatro e di musica a scuola organizzata dalla scuola media De Rubeis, dal Comune di Cividale, dall’Ente regionale teatrale e dal Mittelfest. Il programma prevede una serie di appuntamenti mattutini (per le scuole) e serali nel teatro Ristori. Lunedì 28 maggio 10.00-11,00: scuola media statale “Via Udine”, Cividale - classe III F: “Liberi liberi” 11.00-12,00: scuola “Via Udine”, classi II ABCDF e Coro Cividale: “Canti dai tre confini" 12.00-12,30: scuola “Co-stantin Brancoveanuì”, Slatina (Romania): “Muguri de la ti ni tate" 20,30 - 21,00: scuola “Co-stantin Brancoveanuì”, Slatina: “Muguri de latinitate” 21,00 - 21,30: scuola “Via Udine”, classi II ABCDF e Coro Cividale: “Canti dai tre confini” 21,30-22,00: scuola media “Divisione Julia”, Manzano: “Guardando il cielo” Živahno delovanje društva Naše vasi iz Tipane Predsednik je Cormons 2e nekajkrat smo pisali o kulturnem društvu Naše vasi iz Tipane, ki je pred kratkim oživelo svojo dejavnost. Ustvarila se je zelo številna skupina, ki se tedensko sreCuje na teCaju slovenskega jezika, ki ga vodi prof. Viljem Cemo. Kar je še posebej vredno podčrtati, da gre v veliki veCini za mlade ljudi, ki si postavljajo vprašanje identitete, ki si želijo približati slovenski besedi, domaci in Martedì 29 maggio 10,30 -11,30: scuola media statale “Ezio Giacigh”, Monfalcone: “Il mare” 11.30-12,00: scuola “Co-stantin Brancoveanuì”, Slatina (Romania): “Muguri de latinitate” 20.30-21,00: Hauptschule 7 classe II, Villach (Austria): “Kids and parents” 21,00-21,30: scuola media statale “Ezio Giacigh”, Mon- Rassegna di incontri letterari al nuovo circolo “Pabitele” di Udine Dagli “Autodafé” a Hirschman Sono volti quasi tutti noti al pubblico della “Stazione di Topolò - Postaja Topolove”, quelli che compaiono nella rassegna “La poesia ha i giorni cantati” che si tiene al circolo “Pabitele”, in via Fiume a Udine. Il ciclo di incontri è iniziato sabato 19 con “Corale per oche e voce sola” di e con Andrea Zuccolo, è proseguito ieri, mercoledì 23, con i poeti udinesi Carlo Gulmini, Mo- nica Lazzara e Maurizio Benedetti e vedrà esibirsi sabato 26 il gruppo sloveno “Autodafé” capitanato da Matjaž Pikalo. Sabato 9 giugno sarà la volta di Luciano Paronetto di Vittorio Veneto. Infine sabato 16 giugno toma Jack Hirschman, poeta di S. Francisco che nell’ultima edizione della “Postaja” ha riscosso un grande successo. Tutti gli incontri hanno inizio alle 22. knjižni, ki želijo ohraniti domaCe kulturne tradicije. Vodstvo društva je prevzel Gino Cormons, v odboru pa so še Alessia Berrà, Vanda Coos, Ivan Blasutto, Ivan Cencig, Nadia Sedola, Massimo Levan in Giovanni Michienzi, v glavnem so v vodstvu predstavniki vseh veCjih tipanskih vasi. Julija ima društvo Naše vasi v programu izlet v Slovenijo z obiskom Kobarida in Bovca. falcone: “Il mare” 21.30-22,00: Hauptschule 7 gruppo danza, Villach (Austria): “Power ledies” Mercoledì 30 maggio 10.00-11,00: Kulturno društvo Cerkno (Slovenia): “Klotilda” 11.00-11,30: Hauptschule 7 classe II, Villach (Austria): “Kids and parents” 11.30-12,00: Hauptschule 7 gruppo danza, Villach (Austria): “Power ledies” 16.00-17,00: scuola elementare “J. Tomadini”, Rua-lis (Cividale): “La gabbianello, il gatto ... le ombre” 17.00-18,00: scuola elementare di Orsaria (Prema-riacco): prosa inglese 20.30-21,15: Kulturno društvo Cerkno (Slovenia): “Klotilda” 21,15-22,00: scuola media statale “Via Udine”, Cividale - classe III F: “Liberi liberi” Giovedì 31 maggio 10.30-11,15: Duczy Gim- nazium Debrecen (Ungheria): “Danze folcloristiche e canti” 11,15-12,00: scuola media “Via Udine”, classi IABCF e Coro Cividale: “Va pensiero” 12.00-12,30: Scuola media di San Daniele: “Anni 60, e il mondo continuò a girare” 17.00-17,45: scuola elementare di Manzano e S. Giovanni: “L’Odissea” 17.45-18,30: scuola el. di Moimacco: prosa inglese 20.30-21,20: scuola media di San Daniele: “Anni 60, e il mondo continuò a girare” 21,20-21,30: scuola media “Via Udine”, classi I ABCF e Coro Cividale: “Va pensiero” 21.30-22,00: Duczy Gimna-zium Debrecen (Ungheria): “Danze folcloristiche e canti’ Venerdì 1 giugno 10.00-10,30: scuola di Sarajevo (Bosnia): burattini 10.30-10,45: scuola “Via Udine”, classi III ABC e Coro Cividale: “Mittelparade” 10.45-11,30: Comunità “Dante Alighieri”, Isola d’I-stria (Slovenia): “Maliardi e miliardi” 11.30-12.30: scuola “Via Udine”, sez. E, Cividale: “Cum grano salis... trucs, liendis e magòs, lungo la via del sale” 17.00-17,45: Comunità “Dante Alighieri”, Isola d’I-stria: “Maliardi e miliardi” 17.45-18,30: scuola bilingue S. Pietro: scenette 20,30 -21,00: scuola di Sarajevo (Bosnia): burattini 21.00-21,40: scuola media “Via Udine”, sez. E, Cividale: “Cum grano salisotrucs, liendis e magòs, lungo la via del sale” 21,40-22,00: scuola media “Via Udine”, classi III ABC e Coro Cividale: “Mittelparade” L’Inquisizione nella Slavia Lo normalizzazione 28 Capitolo II Faustino Nazzi La gente, avvertita del “male” che fa, cade dalle nubi e sembra ben disposta ad accogliere l’invito. Quello «scioccamente» è un’iperbole del pievano, espressione dello stato di catatonica sopresa nel popolo: «Ho sentito la tua presenza nel giardino ed ho avuto paura, perché ero nudo e mi sono nascosto» (Gn. 3,10). Ma tra il dire ed il fare c’è il solito abisso che solo il tempo e l’evoluzione sociale permetteranno di colmare, con esiti del tutto imprevisti per gli interlocutori. Continua la lettera del pievano: «Hora andato io il di 8 del mese corrente nella villa di Platischis di Schiavonia a celebrare messa; et andato a desinare (68) in casa di Leonardo Sedula di detta villa, in casa del quale essendo venuti altri vicini di detta villa et altri et sudetto Leonardo, respondendo Marino di Laura di detta villa di anni 60 in circa, che non vuole osservare quanto io ho insegnato, et che sono cose luterane, et che lui vuole osservare quanto li suoi antichi hanno osservato, et non quello che io insegno; rispondendo sudetto Leonardo di anni 55 in circa, che ancora anni quattro in circa essendo venuti Giubilei del Santo Pontefice Romano, che lui disprezzava detti Giubilei et che mai non ne prendeva nesuno; al che rispondendo sudetto Marino: no che non credo in detti Giubilei, né che mai ne ho pigliati, né che mai ne piglierò di detti perdoni restando a casa sua. Il quale ragionare parendo cosa strana, et nefanda a tutti del che chiamai testimoni, il che fu raggionato alla presenza di me Padre Giovanni de Be-neditis Prelato d’Attimis, di Leonardo di Sedula di detta villa et di suo figlio Sebastiano, di Zuanne di Gaspa- rutto di detta villa et di Zuan Milichor de Pretenico et di Vittor Gramolar di Subit. A il che sua Paternità ecc.ma, come ochio di Santa Chiesa, essempio di tutti, provederà. Con ciò li baccio le sacre mani et me li offero et raccomando, di Attimis lì 10 dicembre 1603. Di V. Rev.da Paternità ossequientissimo servitore, Giovanni de Beneditis». Il popolo o alcuni fra i più coraggiosi, in nome della propria tradizione, anche religiosa, si oppone alle innovazioni, ricorrendo agli stessi argomenti che la chiesa rivolge alla Riforma protestante. Non «Lutero» il fedele, ma luterana la gerarchia che sovverte una fede ben consolidata nella tradizione e che i nostri padri ci hanno tramandato. Protagonista di questa tradizione è 11 popolo, che, nel rispetto del cristianesimo primitivo per le culture locali, ha a- malgamato l’indispensabile e il promozionale del messaggio cristiano con un criterio equilibrato ed armonico, cioè senza tensioni e rotture. Il predicatore tar-doantico non si sarebbe mai sognato di aggredire un popolo con violenza, demonizzando prassi e consuetudini ancestrali; intendeva invece suggerire un modello, quello di Cristo, entro un contesto dignitoso e rispettoso della originalità di tutti i popoli: «Quello che voi venerate senza conoscerlo io ve lo annunzio» (At. 17-23). Il Cristianesimo non era ancora una cultura aggrovigliata e sovraccarica, non a-veva ancora di mira la salvezza dell’impero, ma si proponeva come un messaggio di vita e di ottimismo, una speranza grazie alla risurrezione di Cristo, una carità che favoriva il dialogo fra i popoli non la loro sottomissione. Quel cristianesimo che giorno dopo giorno si andava trasformando in supporto imperialistico per la «conquista del mondo» a Cristo, in Aquileia era rimasto, almeno fino ai Franchi e, grazie alla resistenza diffusa tra il popolo, per molto tempo ancora, una prospettiva accolta ed assimilata dalla cultura locale con entusiasmo, bonificando spontaneamente l’inopportuno e il regressivo della propria tradizione. (68) Il pievano aveva diritto di essere spesato in occasione della celebrazione delle messe o altre cerimonie nelle frazioni dipendenti dotate di chiesa. Infatti all’atto di fondazione di una nuova chiesa si doveva garantire con beni patrimoniali adeguati sia la manutenzione ed illuminazione della stessa, sia u-na dignitosa ricompensa per il servizio del sacerdote, fra cui il pranzo. L’obbligo del digiuno eucaristico prima della celebrazione obbligava il prete a sacrifici rilevanti se si pensa alla lontananza e spesso alla dislocazione montana di queste frazioni. Aktualno Tolmin, Centa in Čedad skupna skrb za prizadete Spominska slika in življenje v/ tolminskem centru Ne vemo, kaj jemo in pijemo Delo z duševno in fizično prizadetimi zahteva veliko strokovno znanje, obenem pa tudi posebno občutljivost in širino, pripravljenost spoštovati in sprejemati različnega. Zato ni niC Čudnega, Ce so so- cialni delavci s tolminskega in Cedadskega območja hitro našli skupni jezik in izaražili pripravljenost sodelovati, zato da bi si izmenjali izkušnje pa tudi zato, da bi ponudili kaj veC ljudem, ki jih je usoda tako hudo prizadela. Po prvem srečanju v Čedadu in Centi, kjer je bila na obisku tolminska delegacija, je v petek 18. maja italijanska stran vrnila obisk v Tolminu. Priložnost zato je bila uradna otvoritev novega centra za rehabilitacijo in zdravljenje, ki ga vodi Danica Hrast. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka Lidja Pohal VutkoviC. Po pozdravu župana Julijana Šorlija iz Tolmina je med drugimi spregovorila tudi Maria Cristina Novelli, ki je zastopala vodstvo socialne službe iz Vidma. Na srečanju je prevajala Lucia Trusgnach, motor kd I-vana Trinka. Govori se že o pobratenju med realnostima, vezni Clen med katerima je bil in je AdoCont. S prijateljem sva se ra-zgovarjala o sodobnih prevarah. Dejstvo je namreC, da razpolagamo z mnogimi informacijami, ogromno pa jih je napaCnih: po pomoti ali hote. Za mnogo bistvenih stvari sploh ne vemo, ali pa o njih izvemo, ko niso veC problem. Na lastne oCi opažamo (ko tankamo), kako raste cena bencina, kako vpliva na inflacijo in kako suši naše žepe. O tako pomembni stvari, kot je energija, v resnici vemo zelo malo. Tu pa tam se pojavijo Članki o tem, da velike industrije uporabljajo druge energetske vire, kot so na primer plini, jedrska energija itd. V predalih znanstvenikov in tehnikov nedvomno ležijo alternativni energetski viri, ki jih lahko v kratkem Casu uporabijo. Petroleju prerokujejo še kakih dvajset let uporabe, verjetno bi jo lahko drastično zmanjšali že danes, vendar se to ne bo zgodilo, dokler ne bodo umaknile svojega veta petrolejske družbe, ki se verjetno že danes pripravljajo na nove monopole, a jim petrolej še zagotavlja ogro- mne dobičke. V najveCji stiski so arabske države, ki so vse svoje gospodarstvo naslanjale na petroleju in so bile v resnici lutke velekapitala in petrolejskih družb. Ni Čudno, če se v teh državah napenjajo verski in drugaCni fundamentalizmi, saj so šeiki prodali petrolej po nizki ceni, za ljudi pa niso zgradili ničesar. Tako je hotel Zahod. Sklepam, saj smrtnikom ni dano vedeti, kakšna energetska bodočnost nas Čaka. Podobno velja za število drugih proizvodov. Jemo in pijemo vse, kar nam ponudijo, dejansko pa ne vemo, kaj jemo in kaj pijemo. Ko se sprožijo alarmi, je nevihta mimo. Tipičen je primer norih krav. Televizije in Časopisi so nam pognali strah v kosti veC kot deset let potem, ko so vedeli za problem norih krav, za vzroke in za posledice na Človeka. Izogibali smo se kravjega mesa takrat, ko je postalo varno: prej smo ga brezskrbno jedli. Opažam, da se mesnice ponovno polnijo in da je šok minil, ker je racionalno. Kdor je nastradal, je Zal nastradal... Alarmi zvonijo tudi glede zdravja. Berem, kako dva prebivalca Italije na tri tvegata infarkt. Novica je zelo “vzpodbudna”. K sreCi se vsi infarkti ne bodo zgodili, drugaCe, bi se v nekaj letih število prebivalstva zmanjšalo za dve tretijni. Ostalo bi pobrala rak in prometne nesreCe. V dveh desetletjih bi Italijani izginili Potem, ko nas pošteno preplašijo, lahko praktično preverimo, da je prevencija bolezni skoraj nemogoča. Kaj bi se zgodilo, ko bi dva Italijana na tri zahtevala temeljito kontrolo srca in ožilja? Seveda lahko manj jemo in shujšamo. Težje je nehati kaditi in piti, lahko se gibamo, vendar se že pred stresom težko ubranimo. Informacije o zdravju nas plašijo, nimamo pa pravih informacij o tem, kako se lahko določenim nevšečnostim izognemo. In tudi ko bi informacije imeli, bi ne mogli uresničiti preven-cije. Omenil sem nekaj primerov o tem, kako nas obsevajo z novicami in informacijami, nimamo pa orodja, da bi pojave globlje razumeli. Tudi zato je nesmiselno razpravljati, Ce neumni in neuki volijo Berlusconija, pametni in izobraženi pa Oljko. Desnica in levica imata svoje poglede in svojo kulturo, v resnici pa desni in levi tavamo po reži informacij brez zemljevida in busole. La novità rappresentata dai corsi per il conseguimento dell’ECDL Telecentro, nuove opportunità La “Click! Idea” snc sta organizzando corsi di formazione qualificati professionalmente volti al conseguimento dell’ECDL, il patentino europeo che certifica l’autonomia nell’uso del personal computer. Per la pre-iscrizione ai corsi si possono ottenere prezzi agevolati grazie ai contributi dell’Ue. Potete rivolgervi al telecentro anche per conoscere le novità informatiche, navigare in internet, usare la posta elettronica, usare i pc per stesura testi e stampe, effettuare corsi di formazione individuali e di gruppo personalizzati, richiedere ulteriori servizi infoimatici. Gli interessati possono telefonare ai numeri 0432 727552 (int. 218), oppure 0338 5951720, oppure visitare la sede tutte le mattine, sabato compreso, dalle 9 alle 13.30 presso la nuova sede della Comunità Montana. La voglia di riscatto e il grande aiuto che può essere dato dalla famiglia. Così se ne esce, con un colpo di reni che non sempre è facile, anzi il più delle volte comporta molta fatica. Ma di casi positivi di alcolisti che hanno smesso di bere ce ne sono molti, e tra questi era giusto ricordare, a venti anni dalla sua nascita, quelli che hanno contraddistinto la vita del 269 club dell’Acat, quello di S. Pietro al Natisone. Sabato 19 maggio, nella sala parrocchiale, l’appuntamento era per tutti, i vecchi (c’era anche il primo presidente, Gigi Iaconcig, che conta ormai ventun anni di astinenza dall’alcool) ed i nuovi. A ricordare la storia del club, dopo alcuni interventi di chi oggi vi opera, sono stati dapprima il sindaco di S. Pietro Bruna Dorbolò, che ha ricordato lo scetticismo con cui all’inizio veniva vista l’iniziativa, e soprattutto Gabriella Totolo, oggi responsabile dei servizi sociali del Cividalese, dall’inizio e fino allo scorso anno l’anima del club. “In principio - ha raccontato - eravamo come una cellula segreta, poco cono- “Quello che ha contraddistinto gli alcolisti - ha ricordato ancora la Totolo - è stata la voglia di riscatto e l’aiuto dato agli altri per u-scire dalla crisi. Negli anni Novanta siamo entrati nelle feste di paese e nei tornei di calcio. Ora dobbiamo tenere conto del passato ma anche guardare al futuro, oggi le risorse economiche sono più limitate, non così quelle umane che sono la grande forza”. La Totolo ha infine individuato nella legge 328 che riordina l’assetto dei servizi socio-assistenziali uno strumento che possa aiutare il privato sociale, senza dimenticare la collaborazione con le amministrazioni locali. Tra gli interventi che sono seguiti, le testimonianze di alcuni ex alcolisti e quella del medico di Pulfero Vito Cavallaro, che ha segnalato una certa “reticenza nel coinvolgimento del medico di base”. In conclusione il club, oggi presieduto da Daniela, ha consegnato ad alcuni soci il diploma di astinenza. Momenti semplici e, in alcuni casi, toccanti. La lotta per riemergere è fatta anche di soddisfazioni, (m.o.) Il club di S. Pietro ha celebrato il ventennale con un incontro nella sala parrocchiale Acat, vent’anni spesi bene Tra testimonianze e ricordi c’è anche la voglia di guardare alle prospettive future sciuti, si pensava che l’alcolismo fosse semplice-mente un vizio e non l’indicatore di una situazione di disagio”. Nel 1981 furono sei le famiglie a costituire il club, il primo nelle Valli del Na-tisone ed uno dei primi della provincia. La prima lotta avvenne per ottenere il servizio di alcologia presso l’ospedale di Cividale, poi nacque il club della cittadina ducale, oggi nel Cividalese ce ne sono undici. Gabriella Totolo, in piedi, interviene all'incontro con cui il club 26 ha festeggiato i suoi vent’anni di vita Kultura Nuovo libro di poesie di Michele Obit presentato venerdì a Cividale Dalle rive del Danubio Epifania del profondo “Epifania del profondo -Epiphanie der Tiefe” di Michele Obit è un libro bello, complesso, un lavoro maturo. La parola della sua poesia è una parola che incide, “insidia certezze, e-vita assetti consolatori, non indugia in narcisismi, salta le basse siepi sentimentali, non si fa incantare dalle sirene dei giochi formalistici”. Una poesia problematica, come lo è l’autore, uomo di cultura impegnato al di qua e al di là dei confini. “Così sono Michele e Miha e a me sta bene purché sia anche Michael e tutto il resto e il nome non sia tutto - una tavola bilingue trasparente dove i cromosomi possono navigare a vista.” E questo il lusinghiero il giudizio del poeta e scrittore Luciano Morandi-ni che venerdì 17 maggio, su iniziativa dell’Associazione studi storici di Cividale ha presentato nella chiesa di S. Maria in Corte “Epifania del profondo -Epiphanie der Tiefe”, edito da Christian Thanhàuser. Il libro, ha spiegato Mo-randini, si divide in tre parti. Nella prima prende Da sin. Thanhàuser, Obit, Morandini, Hartinger e Zucchelli corpo la manifestazione dell’umanità che nella poesia cerca senso, significato. Si tratta di acquisire “parole non ronzìi”, da cui siamo circondati e soffocati in ogni settore della nostra vita, polis compresa. La seconda parte ha il titolo Difficoltà di inghiottire, la terza Altre navigazioni a indicare che tutta la poesia è un navigare nel mare della storia della vita e della storia. Il libro, bilingue italiano e tedesco nella prima parte, in tedesco nella traduzione di lise Pollack nella seconda, è il felice risultato di tanti incontri. Il primo a Vilenica con Ludwig Hartinger, “vagabondo della parola” come ama definirsi, e poi tramite lui con l’editore Christian Thanhàuser. Caso unico in Europa, quest’ultimo è un mecenate che ama la poesia e questo amore lo trasferisce nella confezione dei libri, nella stampa artigianale, nei libri rilegati a mano che profumano d’inchiostri di antica tipografia. Scopre i poeti, li ospita nella bella cittadina austriaca di Ot-tensheim, sulle rive del Danubio. In cambio chiede poesia. Michele Obit è stato suo ospite l’anno scorso, e da quell’esperienza è na- to il libro. Alla presentazione di Cividale, introdotta dal presidente avv. Picotti hanno partecipato anche l’editore Thanhàuser e Ludwig Hartinger. Il suo intervento dal tedesco è stato tradotto dall’ing. Zucchelli di Milano. Ed è il Danubio il protagonista principale di questo bel progetto culturale che coinvolge, unisce, mette in relazione lingue e culture di tutte le aree bagnate dal Danubio e dai suoi affluenti. Grazie a Michele Obit ha toccato anche Cividale e le Valli del Natiso-ne.(jn) Lo sloveno del Natisone e la sua grafìa Il ciclo di incontri “Naš jezik”, organizzato dal Centro studi Nediža a S. Pietro al Natisone si è concluso con un’interessante e partecipata discussione sul dialetto sloveno delle valli del Natisone ed i problemi di grafia che pone. Ospite di riguardo della serata il prof. Antonio Maria Raffo dell’Università di Firenze che era venuto in contatto per la prima volta con la ricchezza del nostro patrimonio dialettale all’inizio degli anni voro sul campo, sotto la supervisione del prof. Raffo, è stato compiuto da tre studentesse dell’Università di Firenze ed il Vo-cabolarietto italiano - nati-soniano è venuto alla luce nel 1999. Finanziato dalla Regione Friuli-Venezia Giulia il vocabolarietto ha fatto una breve comparsa pubblica e poi se ne sono perse le tracce. Forse perchè non gradito ai comit-tenti? Il prof. Raffo ha subito respinto l’idea di una koinè della parlata delle valli del ì Antonio Maria Raffo tra Paolo Petricig e Bruna Dorbolò 70, poi nuovamente alcuni anni fa su invito del circolo Pro-Clastra che gli aveva affidato il compito di preparare un vocabolario italiano-natisoniano. Il la- V Cedadu so prejšnji teden predstavili novo dvojezično pesniško zbirko pesnika Mihe Obita Pesniški utrinki z bregov Donave Ročno izdelana knjiga je izšla po zaslugi avstrijskega založnika iz Ottensheima Christiana Thanhauserja Recept za poezijo je tokrat vse prej kot vsakdanji: Christian Thanhàuser, mali avstrijski založnik in obrtniški tiskar-umetnik obenem, te povabi na dvotedensko bivanje v Ottenshe-im, idilično vas na bregu Donave v bližini Linza. Dobiš lično sobo z zajtrkom in svoje dneve preživljaš, kakor hočeš. Edina Zelja gostitelja je, da v tistem času nekaj literarnega ustvariš. To se je zgodilo tudi pesniku Mihi Obitu, ki je bil lansko leto uspešen Than-hauserjev gost. Rezultat je obrtniško izdelana, na finem papirju in z založnikovimi ksilografijami opremljena knjiga. Ročno vezana, kot se spodobi za tak neobičajni izdelek. Obitovo knjigo z naslovom "Epifania del profondo - Epiphanie der Tiefe“ je predstavil furlanski pesnik Luciano Morandini v nekdanji cerkvi Santa Maria di Corte v Cedadu. ”Prvi del knjige je izviren", pravi Miha, "nastal je med mojim bivanjem v Ot-tensheimu. Želel sem ponazoriti smisel svojega bivanja v tej vasi, z namigi na Donavo, srečanjem z neko osebo iz Salzburga, ki sem jo tam spoznal. Po drugi strani sem skušal izraziti potrebo po iskanju globine, kar naj bi veljalo za človeka nasploh, za pesnika pa še zlasti. Ena od slabosti današnjega življenja je namreč v tem, da ga človek doživlja preveč površno". Miha Obit je bil v Otten-sheimu lansko pomlad: ’Thanhauserju me je priporočil Ludwig Hartinger, njegov tesni sodelavec, sicer poznavalec srednjeevropske literature, prevajalec, nekakšen "iskalec avtorjev" in "potepuh besede", kot pravi o samem sebi. Pred nekaj leti sem ga spoznal ob literarnem srečanju v Vilenici. Thanhauser sprejme v goste le enega literarnega ustvarjalca letno. -li! Za rok bivanja, ki lahko traja največ mesec dnf, se odloči gost sam. Knjiga potem izide v stopetdeset izvodih in to je zgled, kako spodbujati in uveljavljati ustvarjalnost, ki a priori ni komercialnega značaja”. Prvi del Obitove knjige je dvojezičen, pri čemer je za nemški prevod poezij poskrbela lise Pollack. Drugi del prestavlja v nemščino prevedeno pesem v petih delih, posvečeno slovenski pesnici Taji Kramberger. Tiskar-umetnik Thanhauser na delu Furlanski pesnik Luciano Morandini ni bil slučajno izbran za to predstavitev, v katero bo treba zajeti tudi opisane okoliščine, v katerih je tokrat nastala Obitova poezija. Morandini je pesnik starejše generacije a izjemno svežega duha in mu je bila zamisel takoj všeč. Miha Obit ocenjuje izkušnjo bivanja v Ottensheimu kot edinstveno. Laiku pa kot prvo pride na misel, da poezija vendar nastane pro- sto po navdihu, ki dozori neznanokje in neznanokdaj, gotovo pa ne po naročilu. Potem si rečeš, če imajo slikarji svoje kolonije in ekstempore, zakaj ne bi imeli tudi pesniki podobnih priložnosti."Tudi sam sem ob vabilu mislil tako“, pravi Miha, "rekel sem si, prišel bom tja in potem bogve, če bo kaj iz tega. Ampak ne gre za turističen kraj, to je mima vas ob Donavi z značilno zeleno avstrijsko pokrajino, okolje, kjer se zlahka srečaš sam s seboj". Kar vidim prijatelja Miho, kako pohajkuje v okolici Ottensheima, v družbi svojih tankočutnih misli in prislovično zadržanega značaja. Ob listanju te lepe knjige se človek zave, da ga je muza znova radodarno navdihnila. Tokrat ob širokem in počasnem toku Donave, kljub temu, da po pesnikovi pripovedi sicer ne izgleda tako modra, kot v dunajskih valčkih. D.U. Natisone. I dialetti sloveni del Friuli orientale o fanno riferimento alla lingua slovena standard o restano dialetti, ha detto. Nessuno dei dialetti italiani - ha poi argomentato - ad eccezione del veneziano che era lingua di uno stato, ha una grafia ufficiale. E questo è stato l’approccio con cui il professore e le sue studentesse si sono avvicinate al dialetto sloveno. “Inventammo un sistema a metà tra lo sloveno e l’italiano, piuttosto semplice ed accettabile, che per 1 '80/90% è sloveno, però viene incontro anche a piccole esigenze di registrazione fonetica”. Così è stata introdotta la “y” oppure la “gh”. E questo è uno degli a-spetti che, a cominciare dalla relazione del prof. Paolo Petricig, ha suscitato più critiche e anche spunti polemici. “Perchè inventare una grafia quando c’è quella slovena?” É stato invece minimamente riconosciuto il valore della ricerca che ha riprodotto tanti lemmi del nostro dialetto, molto spesso con tutte le varietà locali, anche se non mancano gli errori. Una revisone del vocabolarietto sarà utile, è stato suggerito da diverse parti, mentre il prof. Raffo da parte sua ha annunciato l’intenzione di completare il lavoro con la seconda parte del vocabolario nati-soniano-italiano. (jn) Aktualno kazali so smešno dogajanje na plaži, kjer ni nihče imel zaščitne kreme. Pod vodstvom Davida Clodig so zapeli pet narodnih pesmi. Učenci iz Trebč so s spremljavo harmonike zaplesali in zapeli več ljudskih pesmi. Učenci iz Romjana s predstavo o Cirkus Direndaj so pokazali svoje cirkuške spretnosti. Venerdì 1. giugno nell’Auditorium dell’ex monastero Orsoline Simposio sul tumore al seno Venerdì 1 giugno alle ore 15.30 nell’Auditorium dell’ex monastero delle Orsoline, l’Associazione Liceo classico Paolo Diacono di Cividale, in collaborazione con le associazioni cittadine ed il patrocinio dell’amministrazione comunale organizza un simposio sul tema “Il tumore del seno”. Coordinato dalla prof. Maria Rosa Pelizzo, il simposio vedrà la partecipazione di sei relatori della Facoltà di medicina e chirurgia dell’Università di Padova che è coorganizzatore dell’importante incontro. Speter občinska dvorana ob 18.uri Koncert kitaristov Concerto di chitarre Sodelovali bodo gojenci Glasbene Matice Trst in Speter O Žabnicah Slovensko kulturno središče Planika vabi v četrtek 31. maja ob 10.30. uri v občinsko središče na Trbižu, kjer bodo predstavili knjigo Hišna imena v Zabnicah, sad dela otroškega raziskovalnega tabora, ki se ga se udeležili otroci, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika. Zanimivo je, da se pobuda uokvirja v širšo kulturno prireditev, ki jo organizira Občina Trbiž. Le-ta je lani razpisala natečaj za slovenske, avstrijske in italijanske učence in dijake na temo “Trbiž okno v Evropo: meje so lahko razlog ločevanja ali most povezovanja do dmgačnih jezikov in kultur. Kaj bi rad storil zato, da bi postal evropski in svetovni državljan”. 31. maja zjutraj bo nagrajevanje natečaja in predstavitev dela slovenskih otrok. Organizzata daH’associazione Caterina da Centa Serata di poesia a Centa La borgata di Centa di Pre-potto venerdì 1. giugno alle 19.30 offrirà il palcoscenico ad una serata friulana all’insegna della poesia in friulano ed italiano con diversi intermezzi musi- cali. Una sezione sarà dedicata alle poesie ed ai canti sloveni delle Valli, curata da Antonio e Stefano Qualizza Parteciperanno anche le Beneške korenine di Davide Clodig. Sodelovali so učenci iz Trebč, Romjana in dvojezične šole iz Spetra Prvo otroško srečanje 1 1 ^ ^ TP ® V v gledališču v Trzicu “Sonce bodočnosti smo mi otroci”. Pod tem geslom je bilo v gledališču v Tržiču prvo srečanje slovenskih osnovnih šol. Na njem so sodelovali osnovna šola iz Trebč, dvojezična osnovna šola iz Spetra (4. in 5. razred) ter slovenska šola iz Romjana. Pokroviteljstvo so pobudi dali Pokrajina Gorica, Občine Tržič, Ronke in Speter, organiziralo pa jo je slovensko društvo Tržič z združenjem staršev in društvom Jadro. Pomen takih pobud najprej za otroke, ki lahko spoznajo širšo deželno in manjšinsko st-varnsot ter za učitelje, ki delujejo v različnih pogojih an se soočačjo tudi s podobnimi težavami in izzivi so na srečanju poudarili tako predstavniki občinskih uprav kot šole. Bilo je res živo in veselo. Na oder so prvi stopili učenci iz Spetra. Po- NORD MATERASSI Proizvodnja ŽIMNIC V VSEH MERAH: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic Ora è la volta delle Provinciali segue dalla prima Nelle valli del Natisone sono cresciuti i consensi per il centro - sinistra che ha raccolto più voti di 5 anni fa. Budin, rispetto a Bratina, più 151 voti, la De Monte, rispetto a Cescutti, più 263. L’Ulivo ha aumentato i suoi consensi anche a Cividale. Rimanendo nell’ambito del centro-sinistra, il miglior risultato è stato senz’altro quello della Margherita che se in Italia con Rutelli ha ottenuto il 14,5%, nella nostra regione si colloca al secondo posto, dietro Forza Italia. La lista guidata da Riccardo Illy ha ottenuto il 21,5%. Importante anche il consenso che ha ottenuto nelle valli del Natisone. É il primo partito nei comuni di Dren-chia, Grimacco, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone ed il secondo a Savogna e Cividale. La coalizione Polo - Lega nord, insieme nella Casa delle libertà, ha indubbiamente premiato il partito del cavaliere. Forza Italia, rispetto a 5 anni fa ha aumentato i suoi consensi in regione del 7%, buono il risultato anche nelle valli del Natisone dove FI è il primo partito a Pulfero, Stregna e Savogna a cui va aggiunto anche Cividale. Cresce anche Alleanza nazionale che nelle Valli del Natisone passa da 522 a 588 voti (più 66) con punte si- gnificative a Pulfero (20,3%) e S. Pietro al Natisone (16,3%). Ulteriore crescita anche a Cividale dove passa dal 13,4% al 15%. Infine il modesto risultato dei Democratici di sinistra che nelle valli passano da 385 a 323 (meno 62), a Cividale invece dal 9,6% al 7,8%. Compete agli analisti dei flussi elettorali verificare come si modifica l’orientamento dell’elettore. Nella nostra realtà sembra di poter dire che i due elementi di novità riguardino la Lega nord ed il suo tracollo e la Margherita che è appena apparsa sulla scena politica. Già le prossime elezioni provinciali confermeranno o modificheranno questo risultato, anche se vi è rispetto alle politiche una notevolissima frammentazione. Alla guida delle Provincia di Udine si candidano il rettore uscente dell’Università di Udine, Marzio Stras-soldo, proposto dalla Casa delle Libertà e sostenuto da FI, LN, AN e CCD-CDU ed il preside della Facoltà di E-conomia Flavio Pressacco, candidato dell’Ulivo, sostenuto da sei liste: Verdi, Laici socialisti autonomisti, Margherita, Comunisti italiani, DS e Lista Pressacco, una lista civica espressione della società civile. Accanto a loro altri 4 candidati presidenti: Sergio Cragnolini per Fuarce Friul, Alessandro Misdaris per Rifondazione comunista, Alessandro Pon-siglione per la Lista di Pietro e Giovanni Petris per Democrazia europea. Mai come questa volta così numerosi i candidati sloveni. Nella coalizione di Pressacco candidano: Firmino Marinig, nei collegi di Cividale e Valli del Natisone - Faedis per i Laici socialisti autonomisti; Daniele Golles per i Comunisti ita- liani nelle valli, nel Civida-lese e nel Manzanese. Nella coalizione del centro - destra candidano: Bruno Chiuch per la Lega Nord; Sandra Medves per AN. I-noltre sono candidati Dario Martinig per Rifondazione comunista e Giuseppe Chiuch per Democrazia europea. Infine nel collegio di Cividale sono candidati Marco Martinig nella Lista Di Pietro e Marco Pittioni per i DS. voti % Girasole 14.319 1,78 Lega Nord 66.249 8,23 Con Rutelli 175.332 21,79 Forza Italia 226.358 28,13 DS 72.190 8,97 Aboliz. scorporo 842 0,10 Nord libero 2.919 0,36 Rif. comunista 36.522 4,54 Dem. europea 17.261 2,15 AN 101.364 12,60 Ccd- Cdu 19.114 2,38 Lista Di Pietro 33.417 4,15 Pdci 13.942 1,73 Lista Pannella 24.876 3,09 Nel numero scorso invece di Girasole avevamo scritto Margherita. Ce ne scusiamo Cividale del Friuli Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 ==Rezija — La cerimonia domenica 20 a Prato/Ravanca Parco delle Prealpi, inaugurata la sede novi matajur četrtek, 24. maja 2001 7 Domenica scorsa si è svolta a Prato/Ravanca la manifestazione “Parco e mondo rurale” organizzata nell’ambito della Giornata europea dei Parchi. La giornata è stata indetta da Euro-parc per il 24 maggio, giorno in cui in Svezia venne istituito, nel 1909, il primo parco Europeo. Perciò dal 19 al 27 maggio verranno organizzate manifestazioni in tutti i parchi e riserve europei per ricordare tale ricorrenza. A Resia, per il Parco delle Prealpi Giulie, è stata scelta domenica 20. La manifestazione è stata ricca grazie alla collaborazione ed al lavoro delle associazioni, in particolare delle Pro loco, degli hobbisti, degli artigiani, degli operatori agricoli dei Comuni compresi nel territorio del Parco e degli operatori del Parco. L’e- vento clou è stata l’inaugurazione della sede e del centro visite per la quale erano presenti, oltre che un folto pubblico, anche autorità regionali e provinciali. A dare il saluto è stato il sindaco di Resia, Sergio Barbarino, che è anche presidente dell’Ente Parco. Ha preso poi la parola il direttore Stefano Santi che ha illustrato i lavori e la struttura realizzati in tempi brevissimi e grazie ai finanziamenti europei, in questo caso Interreg II Italia-Slovenia, di importo superiore ai tre miliardi. La direttrice della Direzione regionale ai parchi e foreste ha ricordato che la legge 42/96 che istituisce anche il Parco delle Prealpi Giulie verrà migliorata perché queste realtà possano essere delle vere occasioni di sviluppo. Sull’importanza dei rapporti transfron- talieri si è soffermata la console generale della Slovenia a Trieste, Jadranka Sturm Kocjan, che ha anche auspicato lo sviluppo della valle e dei rapporti con il parco del Triglav. Parole di apprezzamento per l’opera sono giunte dal presidente del Consiglio regionale Martini e dall’assessore regionale Romano Ve-nier. Alla cerimonia era presente anche il neo senatore Miloš Budin. Terminati i discorsi si è proceduto alla benedizione delPedificio ed al taglio del nastro. La manifestazione, grazie anche alla bellissima giornata di sole, è proseguita richiamando visitatori per tutta la giornata. Ma come si è giunti a quest’opera così importante per la comunità di Resia e per il territorio del parco? E’ Frane ed erosioni, allarma la situazione nella Val Resia La minoranza chiede la convocazione urgente del consiglio Da oltre un anno la viabilità comunale e provinciale nel comune di Resia è danneggiata in più parti a seguito delle avversità atmosferiche abbondanti verificatesi nell’autunno 1999 e nel corso del 2000. L’allarme giunge dal capogruppo della minoranza di Resia, Luigi Paletti, che su questo tema ha chiesto la convocazione urgente del consiglio comunale. “Attualmente - sottolinea Paletti - la strada comunale di collegamento tra la Val Resia, Uc-cea e l’omonimo valico di confine con la Slovenia è ancora ufficialmente chiusa a causa di una frana incombente nei pressi di Uccea. La strada di accesso alla valle è seminterrotta per erosioni in località ta-par Pejo, mentre il tratto da ponte Rop a Prato è chiuso a causa di un movimento franoso”. Di fatto, lamenta la minoranza consiliare, la valle è divisa in due e la maggioranza dei cittadini che abita nelle località oltre la sponda sinistra del torrente Resia è costretta a compiere un giro largo per raggiungere Prato, sede comunale. necessario fare un passo indietro negli anni. Innanzitutto è stato necessario proporre ed ottenere la sede del parco a Resia, cosa che è avvenuta nel 1992 grazie al costante impegno dell’allora sindaco di Resia, Luigi Paletti, e nonostante le molte contrarietà in particolare da parte della categoria dei cacciatori. Nel 1992 infatti venne istituito il Comitato di coordinamento del Parco composto dai sin-daci di Resia, Resiutta, Chiusaforte, Moggio Udinese e Venzone. Questi furono concordi nel fissare a Resia la sede del parco. Prima dell’istituzione di questo comitato erano i Comuni che singolarmente ed autonomamente ricevevano e gestivano i fondi che la Regione dava loro per le attività, i lavori e le iniziative da farsi nel contesto del proprio territorio destinato ad area parco. Il Comitato di gestione ha quindi istituito un ufficio presso il municipio di Resia diretto dalla dottoressa Sara Fadi di Venzone. Nasceva così la prima cellula o-perativa del parco che da allora, anno dopo anno, è continuata a crescere e a dimostrare che può essere una valida opportunità per la valle. Il Parco, naturalmente, a-veva bisogno anche di una sede adeguata con spazi per uffici ed attività. La buona occasione è giunta con il programma comunitario Interreg II Italia-Slovenia. Nel frattempo la Regione ha promulgato la legge istitutiva dei parchi e in base ad essa costituiva l’Ente Parco composto dai sindaci dei Comuni interessati (nel frattempo si è aggiunta anche Lusevera) e da esperti e rappresentanti di categoria, con presidente Luigi Paletti. Nel 1999, con la nuova amministrazione fuoriuscita dal rinnovo dei singoli consigli comunali, si è dato l’avvio alla fase progettuale. Luigia Negro Kotié dan liwtì jazek 32 Matej Šekli Lokativo plurala 2 Isi vijač c’emò najprit pogledat Séé nur, da koj ni majo tana kunce te mòske, te ženske anu te sridnje biside, ko ni so tu-w lokativu plurala. Te mòske biside kjučah, konjàh, zobàh/zobah; disketah Te ženske biside krawah, kozàh, owcàh; tilivižjunah, misàh, kokoSàh Te sridnje biside jabulkah, raSatàh, ukinah/oknàh Njan poSpegnimò Séé, da kaku ni se rivawajo biside, ka ni se nalažajo ta-prid timi mòskimi, timi ženskimi anu timi sridnjimi bisidi, ko ise ni stujijo tu-w lokativu plurala. par nih/tih, iséh/itèh, méh/tvéh, naSih/wasih lipih, rozajanskih targah, hišah, tilivižjunah, méstah Provejmò prig’at bisido itaku, da na bo Sla prow! 1. Nur noga ti'mpa krajavi, reg’ine, principavi anu prinčipese ni so živili tu-w (ni lipi gradavi). 2. Za vakance somò bili ta-na (ne visòke gòre). 3. Ta-lété somò bili tu-w (ne lipe mésta/e). 4. Mirnu bratru to plaža karjè Zivit tu-w (ti villici targavi). 5. Tu-w (te stare hiše) se nalaža/jo karjé ti starih riti, ka nàs to se je ni dopara več. 6. Isi librin jé sprawjan vas ta-na (ti mali disketavi) od kompjuterja. 7. Vimò, da tu-w (ti najbojé wbògi paj'izavi) ta-na svètu jiidi ni Sc’alé marjajo za lakato. 8. Tu-w (ise kondicjuni) ja ni mòrén dèlat. 9. Ja mislin, da tu-w (ite mésta/e) konfitavi anu were ni ni c’ejo se rivàt wmej. 10. Tu-w (muje mésavi) od e-pošte ti mòréS nalést wse ito, ka ti mas trèbé. 11. Zakoj tu-w (tve letire) ti ni rumuni'S wmej od tve fameje? 12. Ise volantine morata je nalést tu-w (wse uštiriji) tu-w Reziji. 13. Tu-w (naši kultiirski čirkolavi anu asočacjuni) jé/so karjè judi. 14. Tu-w (naše vasi) živi/jo malu judi. Kaku to jè jošt? I. nih lipih gradah; 2. nihh visokih goràh; 3. nih lipih méstah; 4. tih vilikih tàrgah; 5. tih starih hišah; 6. tih malih disketah; 7. tih najbojé wbògih pajizah; 8. iséh kondicjunah; 9. itèhh méstah; 10. méh mésah; 11. tvéh letirah; 12. wsèh ustirijah; 13. naših kultii-rskih čirkolah anu asočacjunah; 14. naših vasàh. Pred kratkim je bila v Trstu znana športno rekreativna manifestacija "Bavise-la“. V okviru tradicionalnega praznika oživi več mestnih trgov s stojnicami in prodajo tipičnih jedi ter izdelkov. Na centralnem trgu "della Borsa" pa priredijo tudi demonstracijo nekdanjih, a danes še živih obrtniških poklicev s podeželja. In prav na tem trgu, kjer je bil prikaz "Mestieri in piazza", smo slučajno naleteli na prijaznega rezijanskega brusača, ki je z originalnim, v brusilno napravo predelanim kolesom pridno brusil nože, škarje in druge kuhinjske pripomočke. Gino But-tolo je doma iz Solbice in opravlja ta poklic, odkar je bil komaj deset star deček. Prav rade volje nam je o tem nekaj povedal. "Začel sem s tem, da sem Pomagal svojemu očetu, kajti ta poklic gre iz roda v tod. Odhajala sva iz Rezije *n naša glavna pot je bila od Srečali smo ga na tržaškem trgu, pri demonstraciji starih podeželskih poklicev Gino Buttalo še vedno brusi BrusaSki poklic, iz Solbice doma, je Se vedno živ, čeprav se je moderniziral Humina do Portogruara, oziroma Concordie Sagittarie. Naše delo sva opravljala vas za vasjo. Bila sva zdoma tudi po dva, tri mesece. Brusila sva nože in škarje, popravljala pa sva tudi dežnike". Te poti niso bile vedno lahke, še posebej, ko je pozimi pritisnil mraz. Gino in njegov oče sta spala po hlevih, kjer je bilo zaradi prisotnosti živine topleje. Poleti pa sta počivala po bolj zračnih senikih. Ko je bil Gino še deček, sta odhajala na pot s "kraculo", dvokolesnim vozičkom, ki je predstavljal vse: potovalno opremo, bruse in drugo potrebno orodje. Danes je ta kracula stara kakih stopetdeset let in se na- haja v brusaškem muzeju v Reziji. Potem je prišlo na vrsto v brus prirejeno kolo, tega pa danes Gino uporablja le Se za sejemske prikaze, kakršen je bil tudi tržaški. Solbi-ški brusač še vedno potuje, sicer nekoliko drugače kot v preteklosti: "Danes se od kraja do kraja prevažam s furgonom, v katerem imam vse potrebno. Brusi so modemi, električni in se jih skoro ne sliši. Prodajam pa tudi nože, škarje in druge hišne potrebščine. Moja pot sledi raznim sejmom v deželi, naprimer v Tolmezzu, Huminu, San Danieleju, Maianu anVidnu. Skoraj vsak dan pa se po opravljenem delu vračam domov". Gino Buttolo, ki je včasih plesal tudi pri Rezijanski folklorni skupini, pravi, da so imeli brusači nekdaj več dela, saj ljudje niso ničesar metali proč, raje so staro popravili. Danes pa je skoraj vse "usa e getta" in tako so morali tudi solbiški brusači prilagoditi svoje delo in se nekako modernizirati. Solbica v Reziji pa je domovina pravih brusačev. Na začetku vasi imajo postavljen tudi spomenik temu starodavnemu poklicu, od katerega je živela praktično vsaka družina v vasi. ”Se vedno nas je kakih petdeset", pravi Gino ”in v začetku avgusta se vsi srečamo v Solbici na tradicionalnem prazniku brusačev. Nekateri pridejo tudi od daleč, iz Milana in drugih krajev. Prav je, da ohranjamo to tradicijo, kot je tudi prav, da se ohranita naš jezik in kultu- ra D.U, Aktualno Zanimivo knjigo je napisal bivši učitelj Ivan Rutar - Cemančev Pripoved o Livku in njegovi zgodovini Beneški Slovenci smo Se danes zelo navezani na Livek in ga čutimo kot del naSe beneške skupnosti. Livčani so nam blizu v marsikaterem pogledu, še posebej ljudem iz Dreke, Grmeka in Sauodnje so podobni tudi ko govorijo, po domače seveda. In to je razumljivo, saj smo skozi stoletja delili isto usodo, živeli skupaj pod isto oblastjo, dokler niso postavili med nami meje, ki je bila še najbolj ostra po drugi svetovni vojni. A tudi v hudih časih blokovske delitve sveta in hladne vojne so med ljudmi Benečije in Livškega območja ostali stiki in odnosi precej tesni in topli, saj so bile zgodovinske, družinske in prijateljske vezi močnejše od vseh političnih in drugih pritiskov. Pred nekaj tedni so na Livku predstavili zanimivo knjigo “Livek skozi čas v besedi in sliki”, ki jo je napisal Ivan Rutar - Cemančev, dolgoletni učitelj v vasi na prevalu pod Kukom in Matajurjem. Knjiga je bogato dokumentirana s podatki in fotografijami. Avtorju, kot sam poudarja, so pomagali številni domačini - med njimi tudi kobariški dekan Franc Rupnik - s pričevanji in fotografijami. Tudi zato je bila zelo toplo sprejeta od domačinov, precej zanimanja pa lahko vzbudi tudi pri beneškemu bralcu, saj nam govori o zgodovini, ki je v veliki meri tudi naša. Livek je bil dolgo Kulturno društvo Stol in Turistično društvo Breginj sta že na delu in pripravljata program Kotarskih dne-vov, ki bodo tudi letos popestrili poletje z bogatim programom prireditev. Lete bodo potekale od 3. junija do 31. avgusta. Ena izmed najlepših uvodnih pobud je prav gotovo otroško srečanje “Ob bistri Nediži nam pesem zveni”. Na njej sodelujejo učenci iz Kobarida, Spetra, Breginja, Tipane, Livka, Drežnice. Srečanje - koncert bo v soboto 9. junija ob 15. uri in kot po navadi obdobje vključen v beneško državo in ločen od matičnih slovenskih krajev. V preteklosti je bila na Livku samostojna občina in k njej je do leta 1866 spadala tudi vas Polava. Na Livškem območju so vladali Oglejski Patriarhi. Občine Livek, Sedlo in Breginj so v obdobju 1085 - 1190 spadale pod Rožaš-ko opatijo. Od leta 1521 je bil Livek vključen pod lombardsko beneško oblast. Sicer šele v polovici 18. stoletja je bila točno določena meja med Avstrijo in Beneško republi- bo otroške zbore sprejela lepa cerkvica Sv. Helene v hribčku nad Podbelo. Kot je že postala tradicija bo 30. junija nastopilo Beneško gledališče. Predstavilo bo igro letošnjega Dneva emigranta “Mi se i-mamo radi”, ki jo je zrežiral Marjan Bevk, napisal pa Adriano Gariup. Med poletjem in še zlasti avgusta bo več priložnosti za uživanje ob slovenski ljudski in avtorski pesmi. Med drugimi bodo nastopili tudi Nediški puo-bi in skupina Beneške korenine. ko. To je zahtevala Marija Terezija in njen ukaz so na Tolminskem izvajali v letih 1751 - 1755. Mejno črto so potrdili tudi 1771. leta. Med dokumenti s tega obdobja, ki jih Ivan Rutar navaja v svoji knjigi je zanimiv odlok Beneškega senata, ki je 27. aprila 1613 dovolil Livčanom, da smejo svoje občinske pašnike in gozdove potre-biti in jih spremeniti v travnike in polja. Obvezati in zavezati pa so se morali, da ohranijo debela debla za potrebe arzenala in ladjedelnice v Benetkah. Zanimiva Rutarjeva pripoved se razpleta na nekaj manj kot 300 strani in je razčlenjena v dvajset poglavij. Najstarejši zgodovini sledi prva napisana zgodovina Livškega, delo vikarja Franca Mariniča v prejšnjem stoletju. Za tem je poglavje iz župnjiške kronike in prikaz zgodovine šole na Livku. Ivan Rutar v svoji knjigi se spominja tudi duhovščine. Velja ob tem poudariti, da so bili skoraj vsi župniki od leta 1781 do 1859 doma iz Benečije. Ivan Rutar - Cemančev s svojimi učenci z Livka ob koncu šolskega leta 1962 V to poglavje sodi tudi pripoved o Jožku Krage-lju, ki je dobro poznan tudi v Benečiji, saj je leta in leta urejeval Trinkov koledar. Bil je župnik na Livku od leta 1943 do leta 1948, ko so ga aretirali. Obtožili so ga vojnih zločinov in sicer, da je v času narodnoosvobodilne vojne sodeloval z okupatorji in njihovimi domobranskimi pomagači. Obsojen je bil na smrtno kazen. Ljudje so sprožili akcjo in začeli pobirati podpise pod peticijo, s katero so prosili oblast, naj ga pomilosti in oprosti smrtne kazni. To se je tudi zgodilo, Jožko Kragelj pa je ostal v zaporu do leta 1956. In to njegovo izkušnjo je opisal v knjigi Moje ječe - Le mie prigioni. Sledi razčlenjena pripoved o prvi in drugi svetovni vojni, zadnje poglavje pa predstavlja posamezne kraje Livšekga območja. Se posebej zanimiva je v knjigi pripoved o Smučanju, ki ima na Livku zelo bogato tradicijo. Od tu so bili doma številni izvrstni smučarji, ki so pobirali najboljše nagrade vsepovsod, zanimivo pri tem pa je da so dalj časa tekmovali za čedadsko sekcijo Cai. Začetki smučanja na Livku Segajo še v čase pred prvo svetovno vojno, ko so avstrijski finančni stražarji na smučeh lovili kontrabantarje. Na Livku se je smučal celo sin italijanskega kralja, princ Albert. 2e med vojnama je bil Livek priljubljeno smučišče za gospode iz Čedada, Vidma, Gorice in Trsta. To športno panogo so razvijali tudi po drugi svetovni vojni. Posebno velik smučarski praznik so priredili marca 1950, ko so odprli 40-metrsko skakalnico. Uredili so vlečnice in leta 1968 nov žičniški sistem. Livek je bil lep in dobro obiskan smučarski center, kamor je zahajalo dosti smučarjev tudi iz Benečije in Furlanije. A začele so sezone brez snega in počasi je ta športna in gospodarska dejavnost usahnila, (jn) Otroško srečanje “Ob bistri Nediži... ” na Kotarskih dnevih M EGIKJ m Sarce an maj - 5 Marina Cernetig An sauor, ’na uonja, “čeriešnje” al “zemja”, vse kar narvič ljubimo al kar nas narvič mote. Vsaka rieč je kopač, more zbudit naše spomine. Nič na gre v pozabo, vse je samuo skranjeno v naši pamet. Tel miesac se spet varnemo na dvie avtorice, ki smo jih vam že pre-žental an mimo tega gremo še do Silvane Paletti v Rezijo. Bruna Dorbolò je napisala “Spomine zlatih dni” za bukvaca, ki so spremljale veliko razstavo nje sestre Lorette na sriednji Suoi v Spietre lieta 1985. Predstavmo vam “Cariešnje" Mikana vas, puno otruok. Cariešnje zdriele po vsien puoji, ma otroc gledajo samuo tiste od Vigjuta! Se poguarjajo an čakajo mrak. Tri gu čariešnjo, čičice s kotulnan stegnjenin čez dol, dva če na patok gledat, kadà pride s palco. - Gre, gre... letita! -’No pest čariešnji vsak an hitro dol po vartu vse ’no vriskanje. An naco smo mu rival uteč vsi. S telim lietnim cajtam se varnemo na piesam, ki jo je Loredana Drecogna napisala za Senjam beneške piesmi lieta 1995. Nie mama, ki v telim miescu je počaščena doma an v cierkvi z roža-rjam, ki ga molejo vsako vičer po vaseh, “Mama” od Loredane Drecogna je mama, ki z dušico skarbi za nje zemjo. Moja mama Moja mama je sadila rožce, sienja je miela pune gajufce... Trosila gaje, je, je, je. Moja mama je napunla lehice, vietar pihu je proč maglice. Pokrila jih je, je,je,je. Moja mama je utočila uodico, s sarcam ljubila je nje zemico. Zmočila jo je, je, je,je. Moja mama je prosila sončace: “Lepuo pargrievi moje flančice” prosila gaje, je,je,je. Moja mama je targala rožce, krancelne dielala Silvana Paletti je iz Rezije an že v 80. letih so ble objavljene nje pesmi. Silvana je adan od rezijanskih glasu, ki skarbijo za njih zaklad, za de se na zgubi an bo živeu tudi med mladino. Piesan “No nuč” smo prepisali z bukbi “Autori resiani - Re-zia, Rezià, a ti čon ščale dobre” (Bruno Petris, ed. Grillo, 1984) "No nuč" No nuč majauo den grigiè je mi tako lopo zacitirel, da glaua ma ta pod no rožico ja si lehko usanula. Nu tapod nebeško streho ja si tako lopo snuuala -(da zemja ni mela koncà, usi jude za roko so pele to serčno uižo) -dardo ko sunce je me pojubilo dardo ko sunce je me zbudilo. Minimatajur novi mataj u r četrtek, 24. maja 2001 9 I caratteri della grande migrazione degli avari e degli slavi - 75 L’insediamento slavo sulle Alpi sud-orientali L’insediamento degli slavi sulle Alpi orientali e nelle valli di quei fiumi raggiunse il culmine negli ultimi decenni del VI secolo secondo un processo che iniziò qualche tempo prima per concludersi all’inizio del IX secolo. La prima ondata slava giunse sulle Alpi orientali con base di partenza il territorio abitato dal gruppo linguistico slavo occidentale. Verso il 550 questa ondata che si volse dal territorio dell’odiema Moravia lungo il Danubio verso sud, colse l’Austria superiore ed inferiore e poi, un po’ per volta, si allargò lungo le valli dei fiumi alpini fino alle Karavanke e lungo la Drava verso sud-est. Una seconda ondata migratoria proveniente da sudest, guidata dagli avari, si verificò poco più tardi. Nel 582 gli avari conquistarono Sirmio (Sremska Mitroviča), un tempo metropoli dell’Illirico, e insieme agli slavi iniziarono la marcia verso nord-ovest. Questa a-vanzata provocò la decadenza delle antiche strutture civili e religiose, le cui rovine mostrano le tappe di quelle conquiste. Nel 588 fu conquistata l’alta valle della Sava e, negli anni successivi, nell’alta Drava (Tirolo o-rientale), avvennero i primi scontri con i bavari germanici, scontri che ebbero come risultato la formazione di una fascia di confine, che per un certo tempo separò il territorio delle Alpi orientali tra l’ovest, appartenente ai franchi, e la zona sud-orientale occupata dagli avari e dagli slavi. Più a sud, sull’I- >• '’r •smmi ' ; V t i ÌÉ M »«•' -V:' è I resti delle strutture civili e religiose del Tonovcov grad presso Kobarid, più volte distrutto nel periodo delle migrazioni dei popoli (V - VI). All’arrivo degli slavi il castello era parzialmente in rovina sonzo e in Istria il confine si stabilizzò più tardi. Nel corso degli scontri con i longobardi friulani, all’inizio deH’VIII secolo, gli slavi occuparono il territorio collinoso di qua dell’I-sonzo fino al limitare della pianura friulana. In questo modo si formò quel confine etnico slavo-romano che, con modifiche di minor conto, si è conservato per 1200 anni fino ad oggi. Attorno il 600 anche gli slavi provenienti dal nord-est si insediarono fino alla soglia naturale della regione istriana. Alla fine dell’VIII secolo l’insediamento degli slavi fu favorito dai franchi, per popolare i territori agrari abbandonati dell’interno dell’Istria. Questi eventi provocarono la separazione del territorio delle Alpi orientali dal mondo romano e in misura considerevole il distacco dalla tradizione antica. Si af- fermò un nuovo modo di vita, una nuova economia, un nuovo ordine sociale e un nuovo approccio ai problemi religiosi. Nonostante i grandi cambiamenti non tutto l’antico retaggio andò perduto: gli slavi si appropriarono della religione e di antiche forme di vita. Ripresero e adattarono nella propria lingua i nomi dei luoghi, dei monti e dei corsi d’acqua. Malgrado il crollo delle organizzazioni religiose e delle diocesi, il cristianesimo si conservò special-mente tra la popolazione autoctona e si mantenne in vita fino alla nuova cristianizzazione deH’VIII e IX secolo. La vittoria del “kagan” degli avari sui bavari (595) determinò il loro possesso del territorio montano del Tirolo orientale e della Ca-rinzia, che alla fine del VI secolo fu chiamato “Slabo-rum Provincia” (ricordata da Paolo Diacono), apparte- nente al dominio avaro, una enorme sfera politica che andava dai Sudeti al Basso Danubio. Gli avari con la loro grande forza mantenevano gli slavi in soggezione, in forme che variavano di luogo in luogo e nel tempo. La signoria degli avari sugli slavi era più intensa in Pan-nonia e lungo le vie che conducevano in Italia e in Europa centrale, meno intensa nelle zone marginali e meno accessibili ai nomadi a cavallo. La violenza degli avari provocò nel 623 la rivolta delle tribù slave a nord del Danubio. A queste tribù, in loro aiuto, si unì il mercante franco Samo. Egli si distinse nella lotta contro gli avari e divenne re della prima formazione statale degli slavi a noi nota, che si estendeva dal territorio boemo e moravo, per giungere fino alle Karavanke. (Venezia, 75) Paolo Petricig Pravca o očetu in štirih orehih NekoC je živel oCe, ki je imel Stiri hCere. Nekega dne seje odpravljal na semenj v bližnji trg. Preden odide, ga prosijo hčerke, naj bi vsaki kaj prinesel s semnja. Oce je obljubil, da prinese vsaki, kar si najbolj Zeli. NajstarejSa hci pravi, da bi rada imela lunino obleko. Druga prosi, naj ji prinese zvezdno obleko. Tretja si želi zlatih Čevljev. «Meni pa», reCe najmlajSa hči, «prinesite, kar vas po nosu udari». Nato oče odide. Pod noC se vrne domov. Vsaki hčeri prinese, Cesar si je želela: prva dobi lunino, druga zvezdno obleko, tretja zlate Čevlje. Najmlajsi hčeri pa da stiri orehe, rekoč: «Tile orehi so me udarili po nosu. To torej dobiš, kakor si želela.» Hčerka vzame orehe in pravi: «OCe jaz grem po svetu, toda preden odidem, mi dajte doto.» «Suho svinjsko kožo imam,» odgovori oče, «to ti dam, drugega nimam.» Dekle vzame kožo, se ogrne z njo in poslovi. Na poti jo prehiti noC. Ze hoCe prenočiti pod milim nebom, ko zagleda luC v daljavi. Odpravi se proti tej luci in skoraj dospe do velikega gradu. Ko pride predenj, jo vpraSa graSCak, ki je stal na grajskem pragu, kam je namenjena. -Deklica pove, da je Sla od očeta, ki ji je dal samo svinjsko kožo za doto, in da iSCe službe po svetu. GraSCak ji prijazno pravi: «Pa prenoCi pri nas in tudi služila boš lahko pri nas: dela imamo dovolj. Kar gor pojdi in oglasi se pri gospe.» Deklica gre v grad in graščakinja jo sprejme v službo. «Za delo si tako preslaba,» ji reCe gospa, «boS pa gosi pasla.» Drugo jutro zgodaj žene deklica past gosi. Na pasi stre tiste štiri orehe, ki jih je bil prinesel oCe. In glej! V prvem najde lunino obleko, v drugem zvezdno, v tretjem zlate Čevlje, v Četrtem pa krasen venec. Vse to shrani pod bližnjim mostičem. Ko napoči nedelja, gre grajska pastirica pod most, se obleCe v krasno lunino obleko in gre k maši. Težko je spoznal graščinski hlapec gostjo pastirico v cerkvi; tako lepa je bila. Sklene, dajo mora dobiti za ženo. Drugo nedeljo je prišla v cerkev v krasni zvezdni obleki in z zlatimi Čevlji. Danes je bila še mnogo lepša od prejšnje nedelje. Vse jo je gledalo. Grajski hlapec jo zasnubi in ona mu obljubi, da ga vzame. Pride poroCni dan in pred gradom se zbirajo svatje. Toda kako se spogledajo, ko se prikaže nevesta - ogrnjena v svinjsko kožo! Odpeljejo se v cerkev. Med potjo veli nevesta, naj se ustavijo za nekaj hipov. Nato odide pod most, kamor je bila spravila dragocene obleke, in skoraj se vrne opravljena v krasno zvezdnato obleko z zlatimi čeveljčki in z dragocenim vencem. Ko jo svatje vprašajo, kje je dobila te dragocenosti, jim je pripovedovala o tistih štirih orehih, ki ji jih je bil prinesel oCe s semnja. Po poroki so obhajali v gradu velike gosti. Med povabljenimi sta bila tudi graSCak in njegova gospa. Slovenska ljudska pravljica Kam bi radi šli na počitnice? 9 predlogov za beneško mladino POLETNI CENTER - ŠPETER Dvojezična šola 02.07 -13.07 ponedeljek-petek od 7.45 do 17.15 V programu igre, sprehodi ter likovna in roCna dejavnost. Starost: 6 - 11 let - Cena: 150.000 LIT Prijava do 08.06. 2001 Organizacija: Zavod za slovensko izobraževanje POLETNA SOLA SLOVENSKEGA JEZIKA Domžale (Ljubljana) 28.07 - 11.08 Bivanje pri družinah ali v dijaškem domu. Na programu so lekcije slovenščine od 9.00 do 12.00, popoldne izleti v okolico in po Sloveniji ter družabna in Športna sreCanja. Starost: 8-17 let. Cena prehrane in nastanitve: 58.000 SIT Prijava do 28.5.2001 Organizacija: Ministrstvo za šolstvo R.S. - Osnovna šola Domžale TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU Jezersko (Kranj) 29.07 - 05.08 Bivanje v šotorih (v primeru slabega vremena v bližnji osnovni šoli). Na programu so lekcije slovenščine, igre, sprehodi in izleti v okolico. Starost: 12 -16 let. Cena prehrane in nastanitve : 10.000 SIT Prijava do 31. 5.2001 Organizacija: Svetovni slovenski kongres GLEDALIŠKA DELAVNICA - vodi Marjan Bevk Vernica!Kétvolgy (Porabje) 26.08 - 01.09 Bivanje v agroturistiCni hiši. Na programu gledališka in plesna dejavnost in izleti po krajih, kjer živijo Slovenci na Madžarskem. Starost: 12-15 let. Cena prehrane in nastanitve: 150.000 LIT Prijava do 31. 5.2001 Organizacija: Zavod za slovensko izobraževanje in društva na Madžarskem MLADOST MED GORAMI Zakojca (Cerkno) 08.07 -15.07 Bivanje v agroturistiCni hiši. Gledališka dejavnost z odlomki Bevkovih del in spoznavanje okolice, kjer je pisatelj živel. Starost: 11-18 let. Cena prehrane in nastani-tve:3.600 SIT na dan do 15. leta, 4.050 SIT na dan 16-18 let. Prijavnina 3.000 SIT Prijava do 31.5.2001 Organizacija: Občina/Comune Cerkno MLADINSKI TABOR V KARAVANKAH Zavaršnica pod Stolom v Karavankah 15.07 - 25.07 Bivanje v šotorih.V programu ekskurzije in sprehodi po gorah in še mnogo drugih zabavnih dejavnosti. Starost: 11-18 let. Cena prehrane in nastanitve: 25.000 SIT Prijava do 31.05. 2001 Organizacija: Planinska družina Benečije/ Planinsko društvo Nova Gorica LETOVANJA Kočevje (Dolenjska) 01.07 - 07.07 Bivanje v dijaškem domu.V programu razne dejavnosti in izleti. Starost: 8-11 let. Cena prehrane in nastanitve: 400.000 LIT Prijava do 31.5.2001 Organizacija: Dijaški dom “S. Gregorčič” Gorica Kočevje (Dolenjska) 08.07 - 17.07 Bivanje v dijaškem domu. V programu razne dejavnosti in izleti. Starost: 6-14 let. Cena prehrane in nastanitve: 400.000 LIT Prijavado31. 5.2001 Organizacija: Dijaški dom “S. Kosovel ”Trst Savudrija (Hrvaška/Croazia) 28.07 - 05.08 Bivanje v dijaškem domu.V programu razne dejavnosti na morju. Starost: 6-14 let. Cena prehrane in nastanitve: 400.000 LIT Prijava do 31.5.2001 Organizacija: Dijaški dom “S. Kosovel” Trst Vpisovanje in informacije na dvojezični šoli v Špe-tru (tel. 0432 - 727490) 10 novi mata jur četrtek, 24. maja 2001 Sport Real Filpa e Valli del Natisone approdano alle semifinali dei play-off per il titolo regionale Amatori, avanzano in due Alla Valnatisone la guida della prossima stagione affidata a Fulvio Degrassi -1 Giovanissimi impegnati nel torneo “Budai’ - Esordienti sconfitti nell’ultima di campionato - Pulcini settimi nel torneo di Faedis Chiuso il campionato di Prima categoria con la salvezza, la Valnatisone pensa alla prossima stagione. La scorsa settimana la società guidata da Andrea Corredig (auguri al presidente per il suo matrimonio di sabato scorso) ha annunciato il cambio della guida tecnica della squadra maggiore. Il nuovo allenatore per la prossima stagione risponde ad una “vecchia conoscenza”, si tratta del professor Fulvio Degrassi. Nel primo incontro del girone B del “Trofeo Budai” i Giovanissimi della Valnatisone hanno incontrato a S. Pietro il Nimis. Gli ospiti hanno chiuso in vantaggio il primo tempo siglando una rete allo scadere, dopo avere subito la pressione della squadra valligiana che in precedenza aveva sfiorato il vantaggio in più occasioni centrando un palo con Valentino Alessandro. Alla ripresa del gioco, dopo pochi secondi, la Valnatisone usufruiva di un calcio di rigore per atterramento in area di Mattia Iuretig. Sul dischetto si portava Lorenzo Cli-naz che trasformava ma era costretto a ripetersi in quanto l’arbitro faceva ripetere la battuta. Anche il secondo tiro andava a segno. Ancora Clinaz determinante al 4’ servendo il pallone a Crisetig che, di testa, infilava il portiere avversario. Un premio anche per Valentino Alessandro che al 10’, ricevuta la palla da Crisetig, siglava la terza segnatura. Gli ospiti si avvicinavano ai locali trasfor- I Valentino Alessandro (Giovanissimi) mando un calcio di rigore. A chiudere la serie delle marcature dei locali era, al 28’, Crisetig. Domenica 27 alle 10.30 la Valnatisone si giocherà la qualificazione sul campo di Rivolto. Gli Esordienti della Valnatisone hanno perso l’ultima gara di campionato sul campo del Bearzi/A. Mercoledì 16 la squadra al- lenata da Nereo Vida ha e-sordito ad Udine nel prestigioso torneo “Armando Lorenzutti” superando la Cormonese per 4-2. Le reti valligiane sono state firmate da Francesco Chiabai, Simone Clinaz ed Alessandro Predan (doppietta). Nella gara successiva i san-pietrini hanno perso 3-0 con l’Assosangiorgina. Venerdì 25 giocheranno l’ultima gara eliminatoria con il S. Gottardo. I Pulcini dell’Audace si sono classificati al settimo posto nel torneo di Faedis superando i padroni di casa per 8-1 con tre gol di Matteo Specogna, due di Michele Miano e Fabrizio Co-szach ed uno di Matteo Cu-mer. Ottime notizie arrivano dalle due squadre valligiane amatoriali impegnate nei play-off per il titolo: il Reai Filpa e la Valli del Natisone si sono qualificate alle semifinali. Il Reai ha travolto a Podpolizza i Warriors per 4-1 (gol di Fazio, Simaz, Giacometti e Per la Savognese commiato brillante SAVOGNESE 4 C.G.S. TRIESTE I Savognese: Cudicio, Bledig, Gnomi (12’ st. Zufferli), Boris Mauro, Fantini (15’ st. Pagon), Meneghin, Marseu (12’ st. Cristian Mauro), Massimo Congiu, Plesničar (25’ st. Lombai), Petricig, Sarno (33’ st. Corredig). Savogna, 20 maggio -1 gialloblu di Fedele Cantoni hanno chiuso degnamente la stagione con il successo nell’ultima partita dei play-off. Il largo successo sulla compagine triestina non consente il passaggio alla categoria superiore, ma è la prova d’orgoglio dei valligiani dopo le ultime non brillanti prestazioni. Questa era anche l’ultima partita giocata da Gennaro Sarno: dopo la gara ha appeso le scarpette bullonate al fatidico chiodo a conclusione di una carriera onorevole. La partita iniziava con la traversa centrata proprio da Sarno e con lo stesso attaccante che alcuni minuti più tardi costringeva alla deviazione in angolo il portiere ospite. Al 20’ Plesničar saltava il portiere ospite calciando nella porta sguarnita, ma il pallone era rinviato da un difensore. L’attaccante sloveno si rifaceva due minuti più tardi su passaggio di Congiu sbloccando il risultato. Pareggiavano gli ospiti al 42’ con D’Andri che approfittava di una indecisione della difesa locale. All’ultimo minuto del primo tempo la Savogne- Paravan), mentre la Valli del Natisone ha pareggiato 1-1 ai Rizzi (gol del pareggio a 10’ dal termine di Marco Carlig). Gli Skrati si sono qualificati grazie alla maggiore precisione ed alla prodezza del proprio portiere Alberto Birtig in occasione dei calci di rigore. A segno sono andati dapprima Marco Carlig e Moreno Mauri, controbattuti dalle trasformazioni dei padroni di casa. Toccava quindi a Cristian Birtig trafiggere il portiere udinese. Birtig parava il rigore e Mauro Cla-vora segnava quello successivo. La Bottega del mobile dava l’addio alla manifestazione calciando a lato l’ultima battuta. Il Reai A contendersi il trofeo saranno il Gonars e il Chions Torneo Mocarini, sabato la finalissima a S. Pietro Sabato 26 maggio, alle 17, presso il Polisportivo Comunale di San Pietro al Natisone si disputerà la finalissima delle finali regionali degli Juniores provinciali del “Trofeo Angelo Mocarini”, organizzata dalla F.I.G.C. in collaborazione con il settore arbitrale regionale e l’U.S. Valnatisone. Alla seconda squadra classificata andrà il trofeo “Angelo Specogna”. La manifestazione si ripete annualmente e vuole ricordare le figure di due dirigenti che tanto hanno dato a favore del calcio dilettantistico. A contendersi l’ambito trofeo sono rimaste in lizza le valide squadre di Gonars e di Chions, impostesi nei rispettivi gironi di qualificazione. Domenica 27 maggio presso la palestra di Liessa di Grimacco prenderà il via, dalle 9, il “4fi Giro delle otto fraz.ioni”, gara podistica organizzata dalla Pro Loco. La manifestazione prevede due percorsi di 7 o 13 chilometri lungo strade e sentieri del comune. Al termine della manifestazione si svolgeranno le premiazioni. Sabato 30 giugno e domenica l5 luglio si svolgerà a S. Leonardo la tradizionale “Festa dello sport” organizzata dal G.S.L. Audace. 11 programma prevede un torneo di calcio a sette, un torneo di calcetto a cinque per ragazzi (anni 89/90) e la 4a edizione della Beneške Doline Bike valida per il trofeo “Friul bike”. Per informazioni ed i-scrizioni telefonare allo 0339-7599105. <" °AU- 4, / è® \ MIELE ■ PROPOLI POLLINE PAPPA REALE Apicoltura Cantoni ATTREZZATURE PER L'APICOLTURA 1 Telefono 0432 727163 “Giro d’Italia” gre v Slovenijo Na dirki nastopa 6 slovenskih kolesarjev Začel se je letošnji Giro d’Italia, ena najzanimivejših in slavnih kolesarskih dirk. Bistvena novost letošnje dirke pa zadeva tudi našo deželo in Slovenijo. Prihodnji teden, 29. maja je namreč predvidena 198 kilometrov dolga etapa Lido di .lesolo - Ljubljana, naslednjega dne pa bo etapa z gorsko nagrado preko Soške doline s ciljem v Gorici. Naslednjega dne bo Giro zapustil našo deželo z etapo Gradisca -Montebelluna. Letos bo na krožni dirki po Italiji nastopilo šest slovenskih kolesarjev. Najbolj izkušen je 31 -letni Martin Hvastja iz Ljubljane, ki že četrtič nastopa na Gi-ru. Drugi je Gorazd Stan-gelj, ki ima po napovedih največ možnosti. Tretji je Zoran Klemenčič, ki je bil leta 1998 evropski prvak, njegov klubski kolega pa je Andrej Hauptman. O Tadeju Valjavcu govorijo, da je velik talent in bo to moral sedaj dokazati, šesti pa je Uroš Murn iz Novega Mesta. tuito Sarno, realizzava la quarta segnatura. A dirigere la partita una terna arbitrale femminile che non ha fatto rimpiangere i colleghi maschi, dirigendo con precisione ed autorità. Paolo Caffi Filpa affronterà il S. Daniele tra le mura esterne mentre la Valli del Natisone giocherà a Pulfero con il Bar Roma di Manzano. Ultimo atto della Coppa Friuli per la P. V. alla Speranza che ha maramaldeggiato nel primo tempo con il bar al Tram andando in gol con Faenza e Giovanni Dominici. Cinque minuti di “follia” dei ducali hanno consentito la rimonta ed il sorpasso degli udinesi. Infine l’Osteria al Colo-vrat di Dren-chia ha chiuso i suoi impegni martedì sera a Feletto contro il Bar agli amici. se allungava grazie al colpo di testa di Congiu su passaggio di Meneghin. Al 4’ della ripresa Plesničar metteva a segno la terza rete con una punizione dal limite. Infine al 41’ Mauro Corredig, che aveva sosti- Gennaro Sarno assieme alla terna arbitrale Kronaka Katia, oggi cadetta, domani ufficiale degii alpir Naši alpini na adunati An Katja Franc želi bit uficier V saboto 19. an nedi-ejo 20. maja je bla adunata alpinu v Genovi. Lietos je bla ta 74.! Zbral so se, ku vsako lieto, vsi tisti, ki so par sudateh obliekli tisto uniformo an ponosno imiel plumo na klabuke. Zbralo se jih je nih tri-stuotaužint, med njim tisti, ki so vojskoval na frontah, tisti, ki so se vamil živi z Rusije, tisti, ki so bli na greški fronti, an tisti, ki so bli seda par sudateh... Nieso parmanjkale an lietos sekcije alpinu po sviete: Brazil, Kanada, New-York, Perù, Cile, Velika Britanija, Švica, Luxemburg, Avstralija, an sevieda, s ciele Italije an tudi naše. Za se veselit kupe z njim, za praznovat na kako posebno vižo telo adunato Štarmice, ki od lanskega li- so bli publikani na revi- publikamo fotografijo, kjer eta je v akademiji v Mode- ji, rivisti “L’alpino” videmo Katjo Franz iz ni. Fotografija an pogovor miesca aprila lietos. Nicoletta, Katia (“con la kappa...”) e Alessia: cadette deli’Accademia di Modena hanno fatto una delie loro prime comparse ufficiali fra le nevi di Dobbiaco, dove erano in corso i campionati sciistici delle truppe alpine. Con altri tre compagni di corso, Alessandro, Daniele e Angelo, avevano preso posto sulla fila più aita della tribuna d’onore. Con il berretto a visiera, avvolte nella mantella, una sola veniva tradita dai capelli raccolti in una corta coda di cavallo. Nicoletta Barchiesi è dì Jesi, Katia Franz abita a Stermizza, una frazione di Savogna che all'ultimo censimento aveva 81 abitami e gravita su Dividale del Friuli; Alessia Favata è palermitana. Sotto l’occhio vigilo di un tenente degli alpini, istruttore in Accademia, apparivano a disagio durante la breve intervista. Per tutto il tempo della lunga della cerimonia di chiusura dei giochi sono rimaste Lo tue impressioni di questa matti- ! na? Sorride. “Ottime, mi è piaciuto { tutto molto....” “Se si è alienati si arriva tutti e di sleme", dice Alessandro. “E in trigonometria, chi è più bravo Rispondono in coro: “Se si sti Pro loco VartaCa - Sauodnja v saboto 2. junija MIRABILANDIA Za se vpisat: Bar Crisnaro - Sauodnja (tel. 0432/714000) Planinska družina Benečije nedieja 27. maja DELOVNA AKCIJA PAR KOCI NA MATAJURE Je trieba farbat, Zagat an zluozt darva... čakamo člane, parja-telje an tiste, ki željo preživiet ’no posebno nediejo. Pridita, vas čakamo! teschi per il rugby. Lo scorso anno avevano partecipato, assieme ad altre quindici squadre, al primo Trofeo “Matteo Cosolo”. I “nostri”, pur essendo al debutto in questa disciplina, avevano sbaragliato tutte le altre squadre vincendo alla grande. Ed ora un altro successo che sarà senz’altro motivo di soddisfazione per l’insegnante di educazione fisica Claretta Boemo. Bravi, ragazzi, continuate così! Rugby, ancora un successo per i ragazzi delle Valli Giovanni Turrini (capitano), Valentino Alessandro, Fabrizio Gariup, Manuel Berdussin, Francesco Cendou, Mauro Gubana, Simone Beuzer, Valentino Guion, Giancarlo Camarda, Denny Quarina, Francesco Chiabai, Maurizio Medves, Dominik Podorieszach, Matteo Bergnach, Stefano Martinig, Marcellino Gol- lia, Williams Iuretig, Riccardo Cedermas e Alessandro Predan: questi sono i ragazzi che hanno regalato il primo posto in classifica alla scuola media di San Pietro al Natisone, da loro frequentata, nella fase provinciale dei giochi studen- POVOLETTO Spietar - Povoletto Dobrojutro Luka! Kak dan od tegà so bli v dvojezični Suoli v Spietre obiesli velik roza flok za oznant rojstvo parve CiCice, Elise, od uciteljce Vilme. Blizu tistega floka seda je obiešen Se adan, pa piavi. Marna je ratala ’na druga uCiteljca, Sabina Tedoldi. V petak 18. maja je porodila puobcja, ki se bo klicu Luka. PuobiC je parSu dielat družbo mami, tatu Paulu Rizzi an sestrici Karen, ki junija bo imiela Stier lieta an hode že v dvojezični vartac. Vsi kupe žive v Povoletto. Luku an sestrici Karen Zelino, de bi lepuo rasla. Vse narbuojSe jim Zeljo tudi dvojezična Suola, otroci, ki gor hodejo an njih starsi. PODBONESEC mmmmmmmmmmmummm Zapustu nas je Massimo Plozzer V videmskem Spitale nas je zapustu Massimo Plozzer. Massimo je biu iz Kar-nije, njega Zena pa je iz Podboniesca an tle so Zi-viel. Z njega smartjo je v žalost pustu Zeno Anno, hčere Julio, Rito an Lello, zete, navuode an vso Zlahto. Njega pogreb je biu v petak 18. maja an venCni mier bo poCivu v njega rojstni zemlji, v Treppo Carnico. ŠPETER Barnas Novici V saboto 19. maja sta se oženila Andrea Corredig taz Barnasa an Elena Piz-zamiglio iz Pavie blizu Vidma. Andrea je poznan, saj je predsednik od Valnatisone. Novicam Zelmo vse narbuojSe. Spietar V spomin Petra Mischig Smo bli Ze napisal, de je umaru Petar Mischig. Tele dni nam je parSlo iz Spietra pismo v njega spomin, ki ga zvestuo publikamo. “V torak 15. maja popu-dan, se nas je zbralo zaries puno za dat zadnji pozdrav Petru Mischie, ki na 21. telega miesca bi biu dopunu 68 liet. Tiho tiho nas je zapustu adan od tistih ljudi, ki imamo tle po Nediskih dolinah, ki ga bo težkuo pozabit. Je pareu oster mož, ni puno guoriu, pa je lepuo viedeu, ka se gaja okuole njega an v svietu. Smo ga vidli vsaki dan, naj je bla zima, naj je bluo poletje, oblieCenega s koretam an pedalat z njega bičikleto. Petar an njega bičikleta sta bla le adna stvar, samuo zadnje dneve njega življenja jo je pustu par kraj. Od Petra se more reC puno reci, an de medeZino jo je pokuSu samuo, kar ga je zaries puno bolielo. Pustu je, de ga pejejo v Spitau samuo, kar bolečina ga je zaries puno maltrala... Kako uCilo za vse nas, ki niesmo kopača potarpiet še samuo Ce naz kiek malo zaboli kje! Sestri Ermini an bratram Piu an Marju Zelmo povie-dat, de smo jim blizu.” JL , jih prave... - Gospa, dajte mi kiek za jest, sem zlo laCan. - Takuo mlad an zdrav puob, bi muoru iti dielat! - mu je odguorila žena. - Oh ja, gospa, sa’ sem pravu, pa me še buj prime lakot! *** Dvie parjateljce: - Kuo je ratalo te-Zkuo živiet na telim sviete! - se je poku-mrala ta parva. - Ka’ se ti je zgodilo? - Pomisli ti, gor na dvie lieta, ki srna bla muroza, včera me je peju na njega duom za spoznat njega družino! - Antadà? - Antada njega Zena me je vegnala z medlo von z hiše!!! Tu manikomje an te naumni je sedeu gu adnim drievu. - Ki dielaš atu gor? - ga je poprašu an in-fermier. - Fige jem - je odguoriu te naumni. - Bieš, bieš, se vide, de si pru nauman. Kuo moreš jest fige, če teli driev je ’na hruška?! - Oh ne, nauman si ti! Ist sem kupu na placu v Cedade an kilo fig an jih žihar jem, kjer se mi zdi! Giovanin se nie ču dobro, zatuo se j’ po-brau v ambulatolo za ’no vizito. Miedih ga j’ vič ku pu ure pre-gledavu an potlè mu jejau: - Pruzapru na viem, kuo dianjostikat vašo boliezan, verjetno more bit kauža alkohol... - Zastopem, zasto-pem gospuod doktor -je poviedu Giovanin -sa’ pridem lahko an drugi dan, kadar bote strizeu! Dvie munje sta po-tukle na vrata an ku se j’ parkazala gaspodi-nja od hiše so jo po-prašale: - Za dobruoto gospa, dajte nam kiek za te buoge, smo sestre od Jezusa Kristusa. Prečudvana žena jih je debelo pogledala an komentala: - Orpodibako! Se pru lepuo darZita za i-miet tarkaj liet! Kronaka Cai - Planinska kupe od Svina do Matajurja “Tele krat napišeta vi drugi!” nam je jau Dino Gorenszach, ki je predsednik, president od Cai - Val Natisone an kar njega skupina ima kak pohod, nam napiše novico. Menai smo se v koči Planinske družine Benečije na Matajure od pohodu, ki so ga kupe imiel tisti od Cai an tisti od Planinske iz Svina do varha Matajura an do koče. Ušafal so se v Spietre za iti v Kobarid z maki-nam, tisti buj “močni” so se podal par nogah iz Svina gor do Matajura. Je parbližno štier ure hoje, pa kajšan je zamudu zlo manj! Tisti, buj “leni”, so paršli taz svetega Lou-ranca v Marsine. Vsieh kupe jih je bluo vič ku šestdeset an za vse so tisti od Planinske skuhal dobro pastošuto. Niso manjkal čaj, vino an kafè, an še kaka bierja salama an an koščič siera, gubanca. Parjatelji od Cai so par-nesli za sabo vino an kake druge dobrute. Je bluo pru ku an praznik v veliki družini, kar te pride gledat kaka Zlahta od deleča! An mi zvestuo napišemo, de nas veseli videt, de Cai an Planinska se nimar buj pogostu kupe srečavajo, de odkar je koča odparta parjatelji od Cai pridejo pogostu gor za pošpegat an de 10. junija, kar bo srečanje planincev na Matajurju, tisti od Cai Val Natisone bojo gor dielal kupe s Planinsko za lepuo spa-rjet vse slovienske planince, tiste taz Slovenije an tiste, ki živijo tle v naši deželi. Bepo e Sofia di Podar hanno festeggiato, giustamente orgogliosi, i loro “primi" cinquant’anni di vita insieme. Auguri! Bepo an Sofia iz Podarja petdeset liet mož an žena Bepo an Sofia, na stuoj-ta se čudvat! Sta pru vi dva na fotografiji! Parnesli so nam jo tisti, ki vas imajo puno radi an ki so v saboto 12. maja kupe z vam se veselil, zak štupienjo za štu-pienjo sta kupe prehodila petdeset liet življenja! Donašnji dan je težkuo videt dva “zlata” noviča, pa vi dva sta znala premagat vse težave, ki sta jih usatala na vaši pot an kupe sta paršla do današnjih dni. Buog vam di uživat še puno dnevu kupe, dan blizu te drugega, zdravi an veseli kupe s tistim, ki vas imajo radi, an jih je zaries puno: sestre, kunjadi, navuodi an pranavuodi, an vsa Zlahta. An tudi vaši vasnjani se kupe z vam veseljo an vam Zeljo vse narbuojše! An seda, za tiste, ki jih na poznajo napišemo še de Bepo je Giuseppe Golop -Pologinu iz Tarčmuna, Sofia je pa Marchig po prej- mku an je Ceniebukna iz Sauodnje. Zivta v Sauodnji, v Po-darju. Bepo je poznan tudi kot mlekar, saj je opravlju tiste dielo puno liet v mle-karinci par Cedrone. Oženila sta se 15. maja lieta 1951. V saboto 12. maja li-etos sta praznovala njih zlato poroko. Parjatelji, ki žive blizu njih par Podarje so jim nardil an purton z napisom “W gli sposi d’oro”. Tisto saboto so se okuo-le njih zbrali Zlahta an parjatelji, an smo Sigurni, de gor z nebes jih je gledu tudi njih Romeo. Se ankrat, vse narbuojše! Pomuoč našim tergovcem Dežela Furlanija-Julij-ska krajina je dala kontri-bute za lieto 1999 vsiem tergovcem, budgarjam, ki dielajo po gorskih krajeh (Fondo per il commercio nelle aree di montagna). Med telimi, sevieda, so tudi naši, ki živijo po naših ka-munah. Gianna Di Lenardo - Rezija (5.982.000); Onelia Marchiol - Bardo (2.258.000); Yvonne Lucie Brulebois - Garmak (7.769.000); Alma Qualizza - Sriednje (7.753.000); Augusto Zus-sino - Tipana (4.957.000); novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naroenlna-Abbonamento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski pošti): 110.000 lir Avstralija (po letalski pošti): 115.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St. 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT m Včlanjen v USPI Assodato all’USPI Fiorita Sedola - Tipana (10.000.000); Iginia Pascolo - Tipana (10.000.000); Adele Canalaz - Sauodnja (10.000.000); Ada Saligoi -Sriednje (10.000.000); Gina Melissa - Tipana (10.000.000); Sonia Bevlicqua - Bardo (10.000.000); Patrizia Iaco-lutti - Bardo (10.000.000); Adriana Bobbera - Bardo (10.000.000); Alfia Simiz -Tipana (10.000.000); Annamaria Di Lenardo - Rezija (10.000.000); Sonia Bir-tig - Podboniesasc (10.000.000); Maria Butterà - Podboniesac VENDESI Renault Clio ’94, 35.000 kilometri, in buone condizioni. Telefonare allo 0432/724048. VENDESI frazione fondo-valle Valli del Natisone casa monolocale di testa, ideale per single o coppia. Possibilità rateiz-zazione. Tel. allo 0432/732474 (informazioni dopo presa visione). miiiii MATAJUR rjBssmm (10.000.000); Ines Crisetig - Garmak (10.000.000); Rino Marseu - Podboniesac (10.000.000); Dina Battoia - Bardo (10.000.000); Danilo Negro - Bardo (10.000.000); Ida Maria Zussino - Tipana (10.000.000); Gino Sturma - Tipana (10.000.000); Flavia Madotto - Rezija (10.000.000); Bruna Tocco - Prapotno (10.000.000); Raffaella Blasutig - Spietar (6.778.000); Ezio Paussa -Prapotno (7.600.000); Giuseppe Giusti -Rezija (10.000.000); Dino Di Lenardo - Rezija (10.000.000); Liliana Di Lenardo - Rezija (10.000.000); Marino Di Lenardo - Rezija (10.000.000); Barbara Mar-tinig - Sauodnja (10.000.000); Pia Culetto -Bardo (10.000.000); Cinzia Floridi - Tipana (10.000.000); Agnese But-tolo - Rezija (10.000.000); Loretta Tomasino - Tipana (10.000.000); Tiziana Strazzolini - Svet Lienart (7.500.000); Claudia Chiudi - Podboniesac (10.000.000); Stefano Si-nuello - Sauodnja (10.000.000); Natalina Mo-linari - Bardo (10.000.000); Giancarlo Parolin - Bardo (10.000.000); Gianfranco Marguzzi - Garmak (10.000.000); Mirella Pri-mosig - Garmak (10.000.000); Lidia Bordon - Prapotno (7.500.000); Anna Maria Lesizza - Prapotno (7.500.000); Liliana Nardini - Prapotno (7.500.000); (gre napri) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. MAJA DO 1. JUNUA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Podboniesac: do nedieje 27. maja Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoto Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 vsried an petak od 8.30 do 10.00 v Cetartak od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v Cetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v Cetartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do Cetartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, Cetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v Cetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve", je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.