386
Starozgodovinski pomenki.
O pomenu imena mesta Retra in priimena
černobogovega Pya.
Razložil Davorin Terstenjak.
Med p o 1 ab s ko-slo v a ns ki mi mesti, v kterih so bili imenitni božji hrami, nam imenujejo nemški kroni-karji, posebno Kolberg, Ju lin — Vol i o ali Vin e to, Guckov, S tetin, Branibor, Malhov, Plen, Ore-ku ud o ali Arkono, Karence, Asund, Ridegost, Jutrobog in Retro 1). Retro iščejo v okolici vasi Prilvice na meklenb uržko-streliški zemlji. Posebno se je v najnovejšem času za to okolico potegnil učeni aleditelj baltiških starin gosp. L i sen 2). Retra je stala na jezerskem otoku. Ime Prilvice opominja na lego ob vodi. Korenika je pri, begiessen. V mesto je peljal most ali leseni jez, na kterem je bilo devet vrat in ravno toliko vlačnih mostov (Zugbrucken).
Nekteri so mislili, dajeRidegost in Retra eno in isto mesto, al ni takošna. Ridegost je drugo mesto in je dobilo ime po častji Ridegosta, kteri je enak z indiškim Rudra-tom in se ima dobro razločevati od Rado gosta, kteri se vjema z indiškim Shri-Rama-tom. Naš slavni Safarik je ime Retra razložil z ?,ratara" od rat, bellum, vendar na retranskih molikih stoji očitno: Rhetra.
Kaj pomeni ime Rhetra? Učeni nemški starinoslo-vec Panofka je spiral znamenito knjižico pod naslovom: „Ueber den Einflass der Gottheiten aof die Entstehung von Ortsnamen", v kterih je obilo dokazov, da so stare mesta večidel po božanstvih, kterih poglavitno častje se je v njih obhajalo, svoje imena dobile. Ker smo se prepričali, da ste mesti Vineta in Jora po božanstvih Vineta in Joni dobile imeni, tedaj ni brezumno, ako terdimo, da tudi Retra je mitologiško ime. Saj tudi Karence opominja na Karevita, Asunt 3J na božanstvo Asiun, Ridegost na Rudra-Ri degosta, Jutrobog na Jutro-boga, dalje ime rodičev   polabsko-siovanskih:  Lutiči   na
!) Thietmar VII. 52., Sefr. 104. 105. 133. Chronogr. Saxo. 1148. Helmold I. 83.
2)  Lis oh v „Jahrbucher" etc. IV. 21, 22.
3)  Asund je resnicniša pisava, kakor Jasmund; primeri Knytl, Sag. stran 120 z Saxom, Gram. stran 840. Od oblike Asunt na drugem mestu.
Lutiboga, Lutomara, Koledici na Koledo, Bo-drici na Visnu, Bhadranata, Bodra, Stodorani na S tod o, Velesa, Dokšani na Dakša, Dokša-ta, očeta Vinetinega, — zakaj bi toraj dvomili, da ni tudi enaka z imenom Retra?
Ker so imena Vineta, Jom, Koleda,Dokša čiste indiške domačnice, zakaj bi tudi ne bilo ime Retra? V indiških spisih, posebno v Vri ha d de vata-tu, kteri spis visokoučeni Roth k vediškemu slovstvu prišteva 1), se slava poje božiči Ratri 2j. Ratri pomeni v sanskritskem jeziku noč, toraj je Ratri — Retra božiča noči, in to mnenje poterjuje okolščina, da, ker so v Vi neti častili božico rastečega dneva, v Jomu — boga svetlih nebes in v Jutrobogu, boga juternega sonca, ni mogoče tajiti častja božiče noči v mestu Rctri.
(Konec sledi.)
!) Roth „zur Literatur und Geschichte der Veda" str. 49.
2) Poglej vcrstice pesmi, ktera se začne: „na tam ratram param siiktam vaishvadevam mameti vat" itd. pri Weberu rIn<li.sche Studien" I. Heft str. 109.                                                      Pis.
390
Starozgodovinski pomenki.
O pomenu imena mesta Retra in priimena
černobogovega Pya.
Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.)
Nasprotje luči — temo ali noč — častiti je bilo pri vsih starih narodih navadno. V egiptiskem bogočastji je bila Athor — Buto, nočna stran Izide in susel (Spitz-maus) nji posvečena žival. V starem sveta nahajamo cel narod, kteri se je po častji miš imenoval in sicer malo-azijatiške Mvsie.    V   njihovem   jezika   se  je velela miš,
kakor Klemena Aleksandrinjanin piše *), Sminthas in v mvsiškem pomorskem mestu C h ry se je imel Apolio S m in-theus svoj tempel in je bil časten kot bog pomora. Tudi v indiškem častji nahajamo mis Rudra-ta 2) posvečeno. Ker pa Rudra-ta razlagavci iodiških simbo-liških bukev enačijo s Šiva-tom in Rudraui-jo — s Sivo — ti božanstvi pa po svoji černi strani ste dahova noči — teme, tedaj tudi Ratri — Retra ni nič dru-zega, kakor priime Šive 3) enakolično egiptiški Buto-ni, ktera je tudi nočna stran Is i de.                                    »
Ime polabskih in š t irskih Su selo v je toraj znalo tako nastati, kakor ime malo-azijatiških Mysiov, in ima ravno tako mitologiško razmero, kakor imena rodov: Ko-ledici, Lutici, Dokšani 4) itd. Da so sasla (Spitz-maus), miš tudi stari Norica ni v časti imeli, pričajo ime rojenega Solvančana. Kašpar Orelli 5) nam je zapisal napis, škoda, da ni pristavil, kje je kamen našel, kteri ima sledeči čisto slovenski imeni:
L. BOGIOMVS. L. F. FLAV. MISSICIVS SOLVA. to je: „Lucius BogioniusLucii filius, Flavius Missicius Solva (oriundij", po slovenskim: „Lučič Bogoš, Bogo-slav, Lučičov sin (in) Fiavi 6) Mišic Solvančana4*.
Znamenito je, da ravno v bližini stare So Ive so stanovali štirski Susel i, ponemčeni Sausaler.
V Retri je tudi stala podoba Cernoboga, kterega zaznamek je bil pes,   zato   je   Černobog v podobi   psa najti   med /etransko -prilviškimi   podobami.    Na eni   strani je napis:   Černobog   pes 7j,   na drugi Pya s).    Učeni so si glave terli,   kaj beseda   Pya 9J pomeni.    Beseda   je ravno tako indiska, kakor beseda Retra, Jo m, Koleda, Vineta itd.  in   pomeni  to,   kar  vrag.    V  sanskritskem jezika   pomeni   pivati po   indiškem   pisatelji   Jaška-1 a hinsakarma=   Thatigkeit des Beschad igens, Ver-letzens, in visokoučeni nemški jezikoslovec Aufrecht10) je celo dobro primeril s sanskritskim piyati latinsko p ejo r in nemško feien, Feind 1]).
Se se pri Siamezih veli Pij kraj pogubljenja in kazni za zaveržene  V1).
Več od Cernoboga drugokrat. Mislim, da sem nov dokaz za   sorodnost   slovanske   mitologije   z   indiško na
*) Glej Celi ar i i „notit. orb. antiq." Tom. II. str. 39.
2)  Glej „Zeitschrift fiir vergleich. Sprachforschung" red. von Dr. Kuhn III. zvezek str. 335.
v                                                            v*
3)  To mnenje poterjuje praznik Siva-ta, kteri se veli Šivaratri obhajan mesca sušca.
4)  Od Suselov Koledičov, Lutičov in drugih staroslovanskih rodov glej pri Šafariku v njegovem izverstnem delu „SIov. Starožitn." na dotičnih mestih.
5)   Orelli „Inscript. rom. ant." Vol. II. str. 14. Nr. 3078.
6)  Priime Flavi so si Solvančani radi pride vali, ker Fiavi Ve-spasian je bil mestu posebno naklonjen zavoljo zvestosti; zato je tudi mesto imelo priimek Flavium Solvense. Kaj ime Solva pomeni, bo v posebnem članku razloženo.
7)  Kol ar „Staroit." 298.
8)   Masch fig. 17. a—b.
9)  Ali ni ime poljskega v zgodovini znanega kmeta Piast-a po častji Cernoboga — Pia-ta — nastalo? Oblika bi utegnila ad-jektivna biti in ima enakost v prilogu zijast, od zijati.
l0) Aufrecht „Zeitschrift fur vergleichende Sprachforschung". III. zvezek, str. 202, 203.
n) Beseda pyati se mi dozdeva sorodna z besedo pidž, schlagen, venvunden, odkod pindžat, schadlich, gotiški fijands. V li-tvanščini nahajamo piauju v pomenu, kakor pidž. Sanskritski glasnik d% prestopi v slovanskem jeziku v «; zato bi jaz iz pidž izpeljal peza, Folter, Pein, Qual, pezati, foltern, peini-gen, martern. Ker pa v sanskritu glasnika g in d% tako sorodna nahajamo, kakor v slovenščini g in *, tedaj slobodno ter-dimo, da je v pervotnem jeziku indoeuropejskih očetov korenika se glasila p i g, ktera se je menda v latinskem pungo še nar čistejša ohranila. V severnoslovanskih jezicih pa glasnik g pred samoglasnikom rad prestopi v jj primeri slovensko Mogimar, severnoslov. Moj m ar; tako je tudi iz piga postalo pij a, in. toraj pija pomeni to, kar pega, peza. der Pein iger. kar je Černobog v resnici. Da slovensko gluho e v severnih narečjih postaja «", je znana reč.
12)   Glej dr. Voli mer „Mytho1. Lexiconu 2. Auflage str. 911.     Pis-
391
svetlo spravil, kakor tudi dokaze važne o anten ličnosti retranskih podob, ktero je v naj novejšem času učeni Lisch proti napada Levezovem branil.