Žt. 135_______' lihaja trikrat ca teden, in sicer t torek, Četrtek n soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejetim ali v Gorici »a dom poSiljaim: vso leto.........15 K V. i..........10« V. ,..........r> i. . PosfiniičM' Številki' stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednjo izredne prilogo : Ob novem eiu „KatiEPt.ppQo|i|kem InGradiSCanskem" in dvakrat rili TVUtal-fM 4elemic,.*ariiikov..iii poltolb"Mi", Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ,-. 7 t. nadstr. v „Gorifcki Tiskarni*',, A. Gabršček. Ka naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po Potit-vrstah če tskano""W-:mt .(5 v,2-kra.t 14^ v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. VeiikVat po pogodbi. Večje črko po prostora. — Keklamo in Spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in VseKno oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urtlnik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v četrtek dne 18. novembra 1909. Fačaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. %. Lavric. ¦ Uredništvo :. .sejrialiaja v Gosposki ulici §t 7 v Gorici V L nadstr. .- Z urednikom je mogoča govoriti vs"ak dab od 8: do 12: Idopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9.do 12. dopoludne. Upravništvo sena-' haja* v Gosposki ulici ^t,-7 v T. nadstr. na levo v-tiskarni.' 'NaroCnino in oglase je plafcati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere -' iie •spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniitvu. »PRIMOREC" izhaja" neodvisno od „S'oSeu'TOak ¦petek in stane vse leto3 K 20 vi ali gld.. 1-80. /„Soča". in „Primoreo" se prodajata v Gorici v našfe knjigarnah hi teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gle-.•datLka ul.; V. Baumgartner, Koren'"2; Mat. Belinger, Tržaška (jesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellers]^, Nunska ul. 3."I. Hovanski. na Gorišceku; rebelj, Kapucinska ul.,,1.; T.ere?a Ijebanj-tek.« -di 11; Ana Pleško,' Pokopal, ulica-, Iv. Prešel, X 2; jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-Jospoaka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni ; Državni kolodvor. — V. Trstu v tobakarni §iČ na trgu della Caserina. — TaUfon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. FabSič) tiska in zal. Stara zveza i novem JeMnein zlom »L* Eco« je priobčila članek, v katerem je naznanila, da je mogoče laškim klerikalcem] skupno nastopati z laškimi liberalci v deželnem zboru v vseh narodnih vprašanjih, laški klerikalci pa hočejo imeti prosto roko v gospodarskih rečeh in jednega deželnega odbornika. Za laške liberalce je odgovorilo njihovo glasilo »Corriere-*, ki pravi, da se ne pogajajo s klerikalno laško stranko, katere s p I o h n e s m a t r a j o z a r e-s n o strank o. Tako piše »Corriere« 16. t. m. Gregorčič pa je v »Gorici« že 9. t. m. proti koncu članka »Priznanje* tudi dosti jasno povedal, da slovenski klerikalci ne mislijo na kako zvezo z laškimi klerikalci. Izmislila si je »Gorici?«, da bi 5 slovenskih . protiklerikalnih poslancev vstopilo v Faiduttijev klub----»d a b i t i s t a r i z a v e z n i k i k a r n i f I a I i S. L. S., a k o b i b i I a t a t a k o n a i v n a, d a b i s e v e z a I a s t a k i m i p r e f r i g a n-ei,- •-- To je odgovor na vabilo laških klerikalcev v »L/ F.co« na skupno delo laških in slovenskih katoliških mož v deželnem zboru. Aha! Gregorčič, ta zna! Njegova tOoriča« si i z in i s 1 i namero vstopa v Faiduttijev klub od strani 5 naših poslancev, potem pa pravi: kdo se bo vezal s takimi preiriganci? Gregorčič je s tem dosti odkrito povedal, da noče i m e t i zvez e z I a š k i m i klerikalci. Pač zato ne, ker je zvezan trdno s Pajerjein. Ali poiskal si je že tudi iep izgovor. Izgovor je dober, če ga pes na repu prinese, pravi narodni pregovor. Izgovarjal se bo: saj vendar ni mogoče slovenskim klerikalcem stopiti v kako zvezo s Faiduttijem, ko so pa hoteli Gabršček. dr. Franko. dr. Gregorin, Kiančič in Rutar vstopiti v Fai- Darija. Češki napisal Juiius Zeyer. (Dalje). Ta trenotek, ko se mu je tako živo in neodoljivo vsiljevala ta misel, je obstala pod oknom kočija. Ilja se je premagal, da bi bil videti kolikor mogoče miren, kajti bil je prepričan, da se izpolni njegova vizija o adv*okatu. Koraki so se bližali vratom, toda bili so hitri in lahki kakor koraki košute, vrata so se razletela, in visoka, plemenita deklica je planila v sobo in se plakaje vrgla na njegove prsi. Bila ie to njegova sestra. Ilja jo je skuša! tolažiti. »Ali ne vidiš,« se mu je nasmehnila s solzami, »da plakatu radosti?« Ilja je bil tako presenečen, da ni mo-Kel odgovoriti. Ali ni še radost izginila, ali je še hodila po svetu iti še obiskovala Hudi? »Ti si se čisto odrekel najinim rečem.« se ie blaženo smehljala Marfa, »in vzela sem jih jaz v roke, in vse se je končalo srečno. Vrgla je na mizo nekake spise, in Ilja iej je skoro. strogo gledal v obličje. »Marfa,« je rekel, »ni mogoče, da;bi se hotela šaliti. Kako bi bila ti vodilu reči, katerih ne moreš razumeti? Ne veni, zakaj me delajo tvoje besede nemirnega.« uutnjev klub. In Gregorčič bo dostavljal: kjer je Gabršček, tam ni mesta zame. Resnica je ta, da izmed naših 5 poslancev nikdar ni mislil nihče niti v sanjah na kak vstop v Faiduttijev klub. S Faiduttijem sploh nimajo nobenega stika. Kar v tern oziru čvečejo klerikalci, je vse le n e s r a m n a 1 a ž, s katero pa hočejo zatemnevati svojo zvezo s Pajerjein. Pet naših poslancev ima čisto svobodne roke, z nikomur niso vezani — zvezan je le Gregorčič s Pajerjein, slovenski klerikalci in laški liberalci so zvezani, in kakor se vidi, ostanejo zvezani v. no- ' veni deželnem zboru. Iz »Corriera« in »Gorice« to dosti jasno odmeva; 'zvezo smo videli tudi v bengalični luči ob volitvah v splošni kuriji, ko je Gregorčič nagnal slov. klerikalce v mestu na volišče ter sam glasoval z odprto glasovnico za laške liberalce, ob volitvah v kmečkih občinah v Furlaniji, ko je šel- Gregorčič agitirat osebno v zapadna Brda, posebno pa še ob volitvah v slovenskem velepo-sestvu, kjer so se laški liberalci revanši-rali ter šli z aristokrati skupno v boj za Gregorčičevo listo. Ta zveza drži trdno. Da bi bili to zvezo, ki je bila tako očitna ob volitvah, malce prikrili, so lagali po »Gorici« in »Corrieru«, da so se pehali slovenski naprednjaki za Faiduttija ter da je Gabršček še sam agitiral, Faidutti pa da je delal za nas. Vse, skrajno, predrzna laž. izmišljena z nameni: ody,rniti pozornost od očitne zveze med laškimi liberalci in slovenskimi klerikalci. »L' Eco« je potipala za žilico prav živo slovenske klerikalce .s svoječasnim vabilom, na skupno delorkatoJtf.ških mož v deželnem zboru in laške liberalce s ponudbo na skupno narodno delo tako, da so se morali odzvati. In res so se odzvali. Stara ljubezen, če ne gori pa tli. Ljubezen je zagorela in ob njenem svitu sta se prikazala zdrnženca Pajer in Gregorčič, ki pravita, da se ne vezeta s »p r e f r i g a n-c i« (Gregorčič v »Gorici«) in ne s stranko, o kateri se čita v »Corrieru« (Pajer): »Bodi miren in poslušaj,« je, odvrnila Marta ter povesila oči. »Toda zdaj je tudi meni težko,« se je prekinila; »bojim, se, da z mojim ravnanjem ne boš zadovoljen. Najboljše bo, če ti povem vse, od začetka do konca.« »Ko si bil še na dopustu,« je začela Marfa pripovedovati, me je obiskala mlada, krasna, neobičajno zanimiva dama. Rekla mi je, Ja je sorodnica enega onih ljudij, ki so zapeljali najinega ubogega očeta na blodno pot nesrečnih .podjetij. Svojega imena mi ni hotela povedati, po-praševala je samo po najinih zapletkah, in ko. je slišala, kako brezupna je najina reč, mi je dajala pogum, in res sem čutila veliko olajšanje, v duši mi je začelo kaliti upanje, pričakovala sem, da pride rešitev, rešitev iz njene roke... Povedala ti nisem niti besedice, moj Ilja; strogo mi je prepovedala, da bi jo kje omenila, zlasti napram tebi. Molčala sem, toda vdajala sem se smelim sanjam, gradila sem cel. roman. Kako sem si mogla skrivnostno prikazen mlade dame pri meni .razlagati drugače kakor iz ljubezni, ki jo goji ona do tebe? Videla sem, kako te reši, bila sem prepričana, da je to hčerka in ne samo sorodnica enega onih nepoštenih Špekulantov,- videla sem, kako ti polaga k nogam celo svoje bogastvo., kako te prosi,-da odpustiš, pokojniku, ali. slišiš? Pokojn/ku pravim, kajti moja kraspticaje bila .v žalni obleki, ko i])e je obiskala, .— »Noi non lo. (partito) possiamo p"r en dere sul ser i o.« Tako je torej razpoloženje slovenskih klerikalcev in laških liberalcev nasproti laškim klerikalcem. Kar se tiče ostalih 5 slovenskih protiklerikalnih poslancev, ponavljamo, da imajo proste roke ter se ne vežejo nikamor. Nadškof in knez je v velikih skrbeh pa premišljuje in vzdihuje: Koliko je trpela sveta katoliška cerkev radi minolih volitev! Vero in cerkev se je rabilo v posvetne politične namene. Velik del ljudstva je tu, ki se zgraža ter obrača cerkvi hrbet radi klerikalne politike. Vse to srno hoteli popraviti s klerikalnim blokom v deželni hiši. Naše dobro in verno ljudstvo naj bi se prepričalo, kako srečno je v deželi, če v njej gospodarijo katoliški možje. Prost s svojimi je bil za to, ali Gregorčič je trda kost. Obsodili smo res že zvezo njegovo s Pajerjem, ali nič ne pomaga. Obocdieritia cauonica pa Gregorčič! Slovenski škof proti staremu slovenskemu politiku, to zopet ne gre! Kakega dr. Tarlao se hitro odstavi — ali Gregorčič! Pohujšanje preti! Katoliški duhovnik, doktor teologije, semeniški profesor, mašnik sv. katoliške cerkve v družbi z laškimi liberalci, brezverci! O tempora, o moreš! V Furlaniji mora trpeti sveta katoliška stvar, saj se vidi in zdi, kakor da bi nad-iihm podpiral laške liberalce proti katoliškim možem. Kako se zna prilizovati »Corriere« ter pisati, kakor da bi nadškof ob-sojtii politiknjočo duhovščino v Furlaniji.- O, pohujšanje! Kaj bo?!-------------- Pletejo se reči čisto po starem tako, kakor lani. Na dan stopa najočitneje zveza dr. Gregorčiča s Pajerjem. Zavezniki se pripravljajo na razne lepe reči, katere hočejo storiti takoj spočetka v zbornici, če bodo zmešnjave, če deželni zbor ne bo mogel delovati vsled počenjanja zaveznikov — se pač krivda zvali na druge. Saj je Gabršček tu. On bo kriv! Gregorčič zna izborno valiti krivdo "s svojih ramen na druga. v Stara zveza se kaže v vedno čistejših obrisih. Obeta se nadaljevanje časov, v katerih se dviga italijanstvo iz deželne hiše ter si širi svojo moč in v katerih se sistematično zatira in tlači k tlom goriškega Slovenca. Nič ne pojde za vero, ampak za to jim pojde: da bi gospodovali v deželni hiši še naprej neovirano v veliko škodo ljudstvu laški liberalci in slovenski klerikalci, kateri •_ ^do hoteli v deželnem zboru zopet kakor lani spraviti laške klerikalce in slovenske protiklerikalne poslance' ob vsako zastopstvo v deželni upravi, da bi si mogli lepo med seboj potrditi vse stare grehe, potem pa začeli grešiti na novo v neizmerno gorje ubogega ljudstva. S takimi nečednimi nameni se pripravljajo za deželni zbor. Laiki general za irredento. Poročali smo med raznimi vestmi, kak irredentovski govor je imel laški general Asinari v Brescii v Italiji ob priliki blagoslovljenja nove zastave konjeniškega polka »Aquila«. Rekel je: »Z naiživejim zadovoljstvom vidimo sedaj trobojnico, kako jo visoko drži eden najizbranejših evropskih vladarjev in jaz si predstavljam našega kralja na-Oran Sasso d1 Italia (najvišja gora v Italiji), kjer.vihti trobojnico,'obra-čaje svoj pogled,proti.vzhodu, kjer toliko bratskih mest gleda s hrepenenjem na leva Sv. Marka, pričakujoč svoje osvoboditve«. »Iz te vojašnice odpirajo se vašim pogledom griči, napojeni s krvjo tolikih junakov in nedaleč leže neosvobojene dežele, ki' Čakajo vašega, dela; Akvilanske žene so nam napravile zastavo, da jo boste znali obrniti k solncu zmage; tradicije eskadronov, ki tvorijo polk »Aquila«, so slaven zalog, ki ga morate vedno imeti v spominu; njihimena naj vas v mira in boju spominjajo sijajnih vzgledov, katerim morate vedno častno slediti.« Laška vlada se je zbaia posledic govora generala Asinarija ter ga poslala v pokoj. .j| Njegove besede so izzvale v Avstriji luievno presenečenje v onih krogih, ki so še vedno mislili, kako zvesta zaveznica je Italija — za irredentovce v naših, deželah so bile njegove besede balzam. »Ed.« je dobila z Dunaja od posebne strani to-le obvestilo: Tukajšnje diplomatične kroge je govor generala Asinarija zelo potrl, ker splošno smatrajo ta nastop za posledice carjevega obiska v Italiji. Govor generala Asinarija da je dokazom, kako so se zbog rusko-italijanskega prijateljstva ojačila irredentistična stremljenja v Italiji. Jasno je, — menijo — da je to prijateljstvo naperjeno proti interesom monarhije na Balkanu. Če se poleg tega pomisli, da je vodil general Asinari deputacijo, ki je vspre-jela ruskega čara na italijanski meji; dalje, da je nastopil'v Bresciji takorekoČ v imenu kralja, dobivajo agresivne besede generala Asinarija podvojeno, da potroje-no vrednost. Poieg tega je splošno znano, da stoji Asinari zelo blizo kralju, da je torej jako dobro informiran o čustvih, ki vladajo na d/oru in je torej v svojem senzacijonel-nemi govoru le tolmačil čutstva najviših krogov. Zbog tega so v že omenjenih krogih v velikih skrbeh, da do obnove tro-zveze sploh ne pride več. Posledica temu bi bila, da bi prenehalo takozvano evropsko ravnotežje. Avstro-Ogrska in Nemčija bi ostali osamljeni proti Rusiji, Franciji, Angliji in Italiji. Dejstvo, da je bil general Asinari takoj discipliniran in upokojen, ne spreminja čisto nič stvari. Italijanska vlada sploh ni mogla drugače postopati. S tem, da je poslala generala Asinarija v pokoj, da je storila le to, kar jej je nalagala najprimitivnejša dolžnost napram zavezni državi. Naravna posledica opetovano omenjenega govora bo, da bo vlada zahtevala novih velikih kreditov za vojsko in vojno mornarico. To potrjuje tudi krogom naše mornarice zelo blizo stoječi »Polaer Tagblatt«, ki piše: »Nam ne preostaja druzega, nego da sentenco iz tu rečenega združimo in v tem spoznamo duh, ki nami veje nasproti, ter iz tega izvajamo posledice i Gradimo dreadnoughte, ne za napad, pač pa za slučaj, ko bi prišel čas, da se Asinarije ne bo. več upokojevalo, ko bodo govorili proti nam.« V Vsi listi se bavijo z Asinarijevim govorom ter ga različno komentirajo. N. pr. »Zeit« ima iz! Bproiiria poročilo, da je njen dopisnik dozriai v krogih italijanskega poslaništvi da\je general Asinaji zelo ugledna osebnost Dejstvo^da je ravno on iinel tak, izrecitoirredentistiSen govof,!;se Sumatra, zata splošno kot dokaz,, da je" ir-1 vedentizem ha novo oživel/to se- pošeb-ijjo; ker.se Asinarija; nikakor we smatra-ne- < premišljenim' človekohn Y: krogih¦ mšIValcVse^ži^o oBMliftje, ker se podpira , ifrtdMi^ifint^treinltenifa. in še posebno, ker Nemčija ne csf6rf'mčesciir, kar bi vplivalo; v Italiji, na .duliove v smislu, ugodnem za trozvezO, da^si bi;bita Nemčija naravnost dolžna to storiti, ker 4 bi se sicer utegnilo^ zgoditi, da bi bilo prepozno pod-vzeti korakV za obnovo trozveze. . v Kdo je kriv, da je toliko irredentiz-"iiria/v naših deželah ter da tako. gov6rijo v Italiji kakor je govoril Asinari? P?č le razne, avstrijske vlade, ki ne znajo zadovoljevati narodov, marveč živijo le od tistega nesrečnega gesla: Divide etirn.pe-ra! Vlade dajejo pa tudi pctuho prfmpr-skjm Lahom, ker dopuščajo, da se pf ogk-šajo naše dežele za laške province, z$Lw-nezia Giulia ter se gleda skozi prstej^-varjenv namesto da bi-se energieno')ža-trlo irredento pa : zadovoljilo primorsko prebivalstvo. Sedaj ko je toliko, zgrešenega, je seveda zadovoljevanje težka i\?č. Zato pa cvete irredenta in spori med Slovani in Lahi se ne blažijo, ampak poostru- jejo.— —:---------- Kar je govoril Asinari, to zadeva živo nas; saj so naša domovina tiste »ne-odrešene dežele«! Lahi si kar lastijo te dežele ter jih proglašujejo za čisto svoje, dasi nimajo nobene pravice za to. To las-tenje.mora nehati, protestiramo proti takemu lastenju. Vlada je poklicana, da naredi temu konec, —t Bati pa se je, da tudi po Asinarijevem govoru vlada ne napra-. vi v nobenem oziru pametnega koraka, ker tira vedno protislovensko politiko, kakor je diktirajo v Berolinu. Vidimo vedno le nepremišljenosti v notranjih in zunanjih odnošajih; razsodni ukrepi so našo vlado že zdavnaj zapustili; zato pa je vse narobe na notri in na zunaj. Oficielna Italija je hitela z upokojitvijo A sinarija, ali čeprav bi se dalo soditi po tem, da ne soglaša z Asinarijem, vendar to ni res, marveč res je, da ie oficielna Italija v najboljših odnošajih z irredento. Dognano je, da je napravil Asinari veliko uslugo Tittoniju. Zatrjuje se, da so želeli v Rimu kako posebno priliko, da bi mogli prav na lep način pokazati svojo zavezniško lojalnost nasproti Avstriji. Asinari je našel priliko ter zadovoljil željo laske diplomacije. Pravijo, da če ni storil on tega, bi se bil oglasil pa kak drugi irredentovec. Glasila avstrijske diplomacije so krenila zopet na čisto napačna pota, ker pojejo hozano laški vladi, da je hitro upokojila že tako pokoju blizu stoječega Asina-rija ter da se obnaša povsem korektno nasproti Avstriji, kateri da je zvesta zaveznica. Ali veruje v to Aerental? -- So že tu koraki, ki kažejo avstrijsko diplomacijo v slabi luči. — Morda imajo najbolj prav oni, ki pravijo, da Italija čuti, da še ni dosti močna, da bi pričela nevarno igro, ali pokazala je že, da nima več velikega strahu, tako, da prva prilika v prihodnjosti lahko zaneti ogenj, po katerem koprnijo irredeiitovci. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da je založita tri vrste krasnih, originalnih,.božičnih razglednic. Razglednice se bodo začele razpeča-vati zanesljivo koncem novem-b r a t. 1. Naročila naj se pošlje na pisarno družbe sv> Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-Ijanrje. založila narodni kolek »Št. Ilj«, Kolek je napravila domača tvrdka, je prav ličen, zatorej naj občinstvo pridno sega po njem. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja svoje podružnice, da gre leto. proti koncu. Vsled tega naj se. — zaostalo članarino kmalu nabere ter isto odpošlje vodstveni blagajni po položnici. -DOPISI, Iz goriške okolice. Osek. — »Primorski list« nas ie spet počastil z dolgim dopisom. Že dopis sam na-sebi dokazuje, da je dopisnik sicer in-* teligertte« rta zunaj*. ,v. glavi pa bo,najbrž kaj otrobov prjfcie&uiih; kajti cel« rio&is od prve besecle do'zadnje je laž ali zaviranje resnice. 'Le poglejmo torej! Že v pričetku svojega dopisa nas. imenujete razgrajače; toda restj^jej^a ie dopisnik sam najhujši kričač v Kar se- pa tiče nečednih obrazov, je gotovo, da nimamo tako lepih kakor .dopisnik, ker rta naših kmetskih obrazih se pozna ve^larsolnce in znoj, mejtem ko dopisnik iiegufe svojo fino kožico lepo doma v senci; velika razlika'torej. No — če bi mr jedli »malovščeve« kloče, bi bili tudi mi lepi in debeli. So bile dobre, a? Dober tek, sveti krščanski možje! -. - - Najbolj se pa dopisnik hud??je radi pisma, katero je g. vikar poslal nekemu mladeniču In katero sern jaz potem objavil. Težko mi je, da sem s tem dopisnika zadel ob tako občutno struno; Sicer pa jaz nisem dotičnega mladeniča prašal po pismu, ampak je je sam k meni prinesel, rekoS, da je objaviva. Morda bi bil storil bolje, ako bi ne bil tega storil, ker dobro vem, da je neumestna politika po časopisih se prepirati, ali verjemite mi, g. dopisnik, da človeka tako v srce boli, ko vidi, kako in s kakšnimi sredstvi se vbogo kmetskc ljudstvo slepi in vara. Ne — kdor s svojo glavo misli in količkaj čuti, ne more hladen ostati. Če pa g.-vikar ni maral, da bi njegovo pismo prišlo v javnost, zakaj je je pa mledeniču poslal? Tudi to ... nikaka zasebna zadeva, kakor trdi dopisnik »Pr. L.«, ker g. vikar je pismo pisal v agita-cijske namene, torej nič zasebnega. Potem piše dopisnik, da neki tiček rad -po noči iz svojega gnezda zleta ter, da se nekam skriva. Na to sploh ni mogoče odgovarjati, ker se ne ve, kdo je ta tiček; lahko je g. dopisnik sam?Če ste torej, g. dopisnik, Vi tisti tiček, le pozor torej, da se perje ne osmodi! Nadalje imenujete nekatere može — nekaj ste jih izpustili — • kateri da so s svojim krščanskim nastopom, pripomogli k tako lepim vspehom. Popolnoma nepotrebno je bilo to imenovanje, ker može že itak poznamo po njih dobri reji. Kar se pa tiče podkupljanja glasov, je gola laž, ker kaj takega mi ne znamo; nismo bili še v Vaši šoli. Ce Vam pa Vaš Berbuč cesto naredi — kakor pravite — že dobro; saj bomo vendar tudi mi po njej vozili in hodili, čeravno nismo bili za.Berbuča. Ali .da končam: Iz vaših nastopov se vidi, da hočete podjarmiti celo občino pod svojo strahovlado; mene pa že ne boste z leska-vo mastjo — kakor pravite — pri mišji duši da ne! S o k o 1 i č. Iz Mirna. — Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost se zahvaliti vsem onim gospodom, ki so se vdeležili plesnega ven-čka dne 13. XI. 09. Posebno se zahvaljujemo bratom Sokolom, ki so se v tako velikem številu udeležili. M vala za prepla-čila. Odbor Telov. društva v Mirnu. Iz ajdouskega okraja. Šmarije. — Tudi mi smo se začeli zavedati svojih dolžnosti, katere nam narekuje ljubezen do svojega naroda in jezika. Neizprosni smrtni naš sovražnik, tujec, napenja vse moči, da bi nam iztrgal iz rok našo deco. — edino naše upanje. Bojimo se tega, zato se branimo z združenimi?*'] močmi. V ta namen se je vršil v nedeljo dne 14. t. m. prvi občni zbor Ciril-Metodove' podružnice, ki šteje danes 32 letnih in 41 podpornih udov. V odbor so bili voljeni tile gospodje oziroma gospe in gospodične: predsednik Alojzij Benko; tajnica Tilka Strel; blagajnik Filip StubeJj. Namestniki: Anton Hmeljak, Dora.Poljšak, Ivan Ličen. Odborniki za Šmarije: Janko Kavs, Ida Štubelj, Škrbec Anton; za Branico: Andrej Benko, Malka Štubelj; za Svino: Albin Gruntar, Alojzija Ozbič; za Vasi: Jo-sep Gruntar, Anton Vrč, Artur Kodrič; za Tevče; Albert Rajer, Anton Volk; za Gor. Vranico: Velemir Peček, • Prvi začetek je storjen in ne dvomijo, da nam bodo tudi ostali zavedni ob-einarji'priskočili na pomoč po geslu t »Mal položi dar, domu na* oltarl* .¦ ' :> > , Načelništvo podružnice.. ' Tat v »Bralnem društvu« v Sv. Kri- j iu] _* Ze pred leti so se pritoževali udje, da nekdo krade časopise iz Bralnega društva. Letos se je tat zopet oglasil. »Soča« in »Primorec« izgineta iz društva, ako le imata kak dopis iz naše občine,-Vsi listi, v HaterftTso-. se opisovale naše: občinske in cerkvene razmere, vsi so izgi-nilh Kum? Kdo je tat? Na sledu smo, da*; krade nekdo, ki odnaša ukradenp Wa*' go v samostan. ;'•';..•¦' Onega društvenika, kateremu je dal časopise v sredo 10. t. m. poštni sel, a čar* sopisov ni izročil v bralnick poživljamo, da vire časopise, da se ogire nevšečnostim, ¦ Predstojništvo kapucinskega samostana naj pove svoji družini, da ne sme ukradeno blago obdržati in rabiti, ampsfff vrniti ter da je greh podpirati tatvfno. Sumi se namreč, da se krade časopis^ — za samostan. \ Iz sežanskega okraja. Iz Krepelj-Dutovelj. Tukajšnje »Gospodarsko društvo« bo imelo svoj občni zbor dne 8. decembra ob 4 in po! uri po-poludne v poslopju »Vinarskega društva« •' Krepljah v svrho izvolitve društvenega tajnika. One 9. t. m. je društveni odbor v smislu § 2,3. društvenih pravil imenoval več zastopnikov, ki bodo zastopali ude v svojem okrožju in vsprejemali naročila, in sicer za občine: Tomaj, Veliki Repen, Pli-skovico, Skopo, Koprivo in Avber. Ko se delokrog društva razširi tudi na druge občine, bodo tudi za te imenovani zastopniki. Ti imajo v odborovih sejah posvetovalen glas. Občino Dutovlje pa bo zastopal sam društveni predsednik, g. Pran Tavčar. Ko je bilo društvo ustanovljeno in to razglašeno po časopisih, je došlo iz raznih krajev Krasa mnogo čestitek. Naš okrajni glavar in namestništveni svetnik Re-bek nam je čestital celo iz tujine ter dokazal s tem svojo naklonjenost do kmetijstva. Slično pismo je poslal bivši potovalni učitelj za kmetijstvo v Sežani, g. Rado Lah — sedanji namestnik kulturnega nadzornika na namestništvu v Trstu. Hvala mu ob enem na mnogih lepili naukih, ki jih je ostavil pri nas za časa svojega službovanja v Sežani. Prihodnji teden dospeta društvu zopet dva vagona Tomasove žlindre. Zadnji čas je dobilo društvo nekaj naročil tudi iz sežanske občine. Društvo se nadeja, da dovede prihodnje leto na Kras veliko množino umetnih gnojil naenkrat, ker zanimanje se v .vino bolj množi. Domače vesti. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) priredi v Trg. dornu v dneh 4. in 5. decembra t. I. 2 velika koncerta s sodelovanjem c. k. komornega virttioza Fr. On-rička in virtuoza na klavirju F a m e r a. Ker je svetovnoznani virtuoz Ondri-ček za Gorico redka prikazen in je mnogim gotovo še v spominu, kako je očaral njegov nastop pred leti vse navzoče, je pričakovati, da se i ti, ki so ga slišali tedaj, i drugi udeležijo tega koncerta. Pevski zbor nastopi v lepem številu z dvema mešanima in dvema moškima zboroma, med tema z nov o skladbo društvenega koncertnega vodje g. Miehla. Vspored bo vsak večer drug. Iz sodne službe. — Za avskultanta sta imenovana souna praktikanta Pran V u g a v Kanalu in dr. A. T osoniv Trstu. Imenovanje c. kr. evidenčnega zemlje-merca za ajdovski in kanalski okraj s sedežem v Gorici. — Z ozirom na velevažno imenovanje, ki se ima v kratkem izvršiti, je sklenilo ajdovsko starašinstvo naslednjo prošnjo, katero objavlja z željo, naj bi tudi druge prizadete soobčine ukrenile potrebne korake, da se namen te prošnje tudi gotove doseže. Prošnja se glasi: C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu. Starašinstvo industrielnega kraja Ajdovščina je v svoji seji 13. t. m. soglasno sklenilo* obrniti se na to c. kr. finančno ravnateljstvo s prošnjo in nujnim pozr-fonvda se imenuje na razpisano mesto c. |r.; evidenčnega zemljemerca za ajdovsk!' m kanalski sodni okrai s sedežem v Go- rici. Slovenca, ali tvsaj jnoža, l in široko, da bi dobili backi utts. da je Gregorčič-Pajerjev volilni nered velika dobrota za Slovence. Laže tudi. da so slov. »liberalni« poslanci glasovali za deželni volilni nered. Koliko pa jih je glasovalo? — Neumna »Gorica« čveka tudi o tem. da so bili »liberalci« proti splošni in jeii-naki vol. pravici ter da hočemo vskratiti volilno pravico širokim ljudskim masam. Sama laž, kakor po navadi v »Gorici . Za splošno in iednako volilno pravico smo se potegnili na Goriškem naiprvo mi in v deželnem zboru goriškem je bil poslanec Strekelj prvi, ki je povzdignil glas za splošno in jednako volilno pravico. »Gorica« laže v volilne namene. Nadomestna volitev je razpisana; zato seveda treba blatiti naprednjake ter lagati o njih. Ali ob takih lažeh se ubije prtj ali slej klerikalna sfeparija sama. Kadar še zapeljani del ljudstva spregleda, potem geslo: kakor kaže — ne bo več pomagalo. Sama potujčena kri. — V tukajšnji »Ginastiki« so imeli te dni zopet neko slovesnost. Ob tej priliki se je spominjal dr. Ceščut patriotov, ki so ustanovili in pomagali vzdrževati »Ginastico«. Posebno je slavil Henrika Juretiča in Ivana Kova-Čiča, dva pristna slovenska sinova, ki sta ustanovila v Gorici »Ginastiko«, gnezdo najhujše gonje proti Slovencem in gnezdo irredentizma. Govoril je tudi Bombic: udeležba je bila velika seveda. Ce bi poklical po priimkih vse te udeležence, bi videl, da je to skoro sama potujčena kri: 9{)(/( slovenske, UV/c laške. In ta potujčena kri je steber ultralaštva v Gorici! Strašno razžaljeni rihemberski klerikalci. — V »Soči« jih je nekdo v dopisu iz Rihemberga malce potipal za žilico pa jim dal priimek, S katerim kar niso zadovoljni. Namreč v' »imehrt 'njiiu/iifsHidovollen 78 „jiliov znani voditelj; napraskal je ogor-gn dopis, ki protestira proti imenovanju ,$ o dr, &a«; ves je iz sebe dopisnik pa maha okoli kakor znoreli derviš* Govori,r (ja so klerikalci oni, ki so katoliškega-mišljenja. Ha. ha! Kdo se ne smeje. Pri klerikalcih je iskati vse kaj drugo, le katoliškega mišljenja ne! — Najprvo opljujejo njihovi voditelji po svojih umazanih listih poštene ljudi, kradejo jim čast ter huj- kliče sedaj slov. liberalcem, naj bi se pohujševali nad oprostitvijo te ženske. —. Čemu ? -- Warum derni. in . die Ferne schw.eifen.— saj imamo doma Jegliča! Steinheilova nas s, francosko moralo vred nič ne briga; kvečjemu bi lahko rekli, da ta morala ne datira od tedaj, kar je Francija svobodomiselna, temveč že iz časov, ko so vladali tant »najbolj krščanski« kralji in je bila sveta cerkev edina pokli- rfajo"*pr'isnoCekd j>o,r.lčty:sj&nBfi^^Sf~",'cnn!r-skrbetr-yfcSoli in cerk.i za povzdigo lido v obrambo časti in poštenosti svojega bližnjega ter jim poriba pod nos kako, bridko resnico, kak pridevek, ki jim priti- če, no, potem pa so strašno razžaljeni in ogorčeni,,pa zopet *p'-Pristojbina za naročene pogovore ob nočnih urah znaša polovico pristojbine dnevnih, pogovorov jednake dobe. 40 gojencev se je vpisalo letos na slovensko deželno kmetijsko šolo. javrje morale.!". Ostanimo torej le pri Jegliču — to, je vsekako zanimivejše poglavje ko Steinheilova. Kajti če se gode take reči na zeleni veji. — Konečno svetujemo »Slovencu«, da slov. liberalci niso pravi naslov glede pohujšanja. Dobro bi bilo vprašati klerikalce, ali se nič ne pohujšujejo, da je v 60. letih podaril ranjki papež Pij IX. »rožo čednosti« španski kraljici Izabeli, ki glede svojega moralnega življenja ni veliko zaostajala za Stein-heilovo. »N. D,« Mestna klavnica v Gorici. — V jedni zadnjih sej mestnega sveta goriškega je bilo govora o mestni klavnici, v katero naj se uvede plinova luč. Dr. Pavia je rekel, da je proti vsakim troškom za mestno klavnico v stanju, v kakoršnem se nahaja sedaj ter da je neobhodno treba nove klavnice. Sedanja je staro poslopje iz leta 1844., umazana, brez vode, br eziuči, bre z s n a g e, p r a v a v e-l i k a n s k a svinjarija, ki je v neizmerno sramoto laškim gospodarjem na magistratu. ..... Kakšna stalna nevarnost za hude bolezni! V Krrninii končno vendar razširijo železniško postajo. Za to je bil že zadnji čas; pri izvozu raznih pridelkov se je čutilo obtežilno razne nedostatke na postaji. Tatvine je bil obdolžen M) letni H. Martinelli iz Gorice, iu sicer da je ukradel v Pari v Furlaniji 20 K, 100 lir ter zlato verižico. Obsojen je na 15 mesecev težke ječe s posti. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sd. C. in. m.! Politični pregled. K položaju. — Še vedno se vrstijo pogajanja okoli delovnega programa poslanske zbornice. Nemci zahtevajo brezpogojno ustavljenje obstrukcije, nočejo ni-kake rekonstrukcije kabineta. Zato ni verjetno, da bi se rešila ministerska kriza ugodno. Zasedanje zbornice bo najbrže v kratkem odgodeno. Potem mogoče zapoje Š 14. svojo znano pesem. Zahteve češkega ženstva. Minole nedelje so imela češka ženska društva v praški mestni zborovalnici sestanek, na katerem se je sklenilo .to*le resolucijo: 1. Za kraljevino Češko naj se ustanovi zakon v zaščito narodnosti in češkega jezika, kakor so to naredili Nemci v alpskih deželah; 2, Leta 1910 se mora ljudsko štetje vršiti po materinem jeziku; 3. Vsaki avstrijski minister mora znati enega slovanskih jezikov. Tisočaki za volitve, ti pečejo klerikalce. Kadar jih jim kdo očita, se namrdnejo, potem pa napišejo za »Gorico« kako Kcuumost. ki naj bi dokazala, da niso res porabili mnogo tisočakov za volitve. Ves trud zaman! Cela dežela ve, kako so razsipali denar, vsi klerikalni agitatorji so ^eli polne žepe kron in dajali so za gla-m)ve po S—-10 K ali še več. *Gorica« (lovori zopet p ljudskem Jena r ju, kar je znamenje, d a s o porabili mnogo ljudskega denarja y škodo 1 j u d s t v u. Denar, naložen v klerikalnih denarnih zavodih, je ljudski denar. Kako delajo klerikalci ž njim, kako zrahljajo dobičke? Odkod so vzeli toliko tisočakov, da >-o kar trosili denar po deželi? Denar, poslan iz Kranjske, ni rrio-Kel zadoščati, porabiti so morali še d ru-< e vire. Na dan z računi o porabi ljudskega denarja. Klerikalci naj povedo, koliko ljudskega denarja so požrle volitve za klerikalne kandidate? Vprašamo tudi, ko I i k o j e dal n a d-5 k o t i rt odkod? »Gorica« naj odgovori na to, potem jo Se kaj vprašamo! »Liberalci vseh dežela, pohujšujte se Sc* nad tem, da so v Parizu porotniki °ProstiIi ženo slikarja Steinheila, ki je bila ^tožena dvojnega umora, a se ji ni mo-*5lf) dejanja dokazati.' Steinheilova tudi Treoviko-Durtfle in gospodarske vesti. Razglas. — V^ed odredbe c. kr. trgovinskega rninisterstva je odslej in sicer začasno za dobo dveh let dopustno sklepati naročila na telefonske pogovore, ki se imajo vršiti ob gotovih v naprej določenih nočnih urah, tudi za splošni notranji promet, pod sledečimi pogoji: l) Pogovori se smejo vršiti le med 9 uro zvečer in 6 uro zjutraj z naročniških postaj, in se smejo nanašati edino le na osebne zadeve naročnika ali one njegovega podjetja. 2) Naročniška doba se razteza na cel nedeljivi mesec. Naročilo se podaljšuje od meseca do meseca, ako ne odstopi ne jeden ne drugi del osem dnij pred potekom naročniškega roka. 3) Najkrajša doba naročenega pogovora obsega dve, najdaljša štiri govorilne jednote. Razširjenje pogovora čez naročeno dobo je tno'žno le proti vplačilu polne govorilne pristojbine za nadalj-ne jednote in le tedaj, ako v tem času ni prijavljen nikak drug pogovor. 4) Naročilo zamore pričeti s poljubnim dnevom; naročilih mesec pa se računi vedno le od prvega ali šestnajstega dne vsacega meseca. Naročnino za prvo mesečno peri-jodo se poviša « danem slučaju za oni del naročnine, ki odpada na čas med dnevom pričetka naroČila in dnevom pričetka mesečne perijode. 5) Naročnino se računa za povprečno dobo 30 dnij in se jo mora v naprej plačevati. 6) Naročena zveza se izvrši ob določenem času uradno, ako se morda ravno ne razvija kak pogovor med kakima drugima osebama, ali ni morda prijavljen kak državni ali nujni službeni pogovor. 7) Tekom jednega pogovora neizrabljenega Časa ni možno prenesti na druge pogovore. Ako pa,so provzročile nevporabo prometne, zapreke, oziroma državni ali nujni službeni pogovori, dovoliti je naročniku pogovora, ako možno. Še tekom iste noči nadomestni pogovor; jednake dobe. Ako se pa po preteku tega časa ni nudilo nadomestnega pogovora, povr- , .....*-. -...............-..-..------- — I ne »e naročniku na zahtevo trideseti del at»gaču ni pošteno .živela. »Slovenec« J mesečne naročnine.v razmerju^ vsako iz- Razne vesti. Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju priredi v soboto dne 20. listopada ob 8 uri zvečer v lokalu »Zum Kieeblatt« XVIII. na vogalu Schul-Mitterergasse svoj drugi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1) Citanjc zapisnika, 2) Poročilo odbora, 3) Razdelitev trakov, 4) eventuelne spremembe opravil-nika in poslovnika, 5) slučajnosti. V gledišču v Antverpnti je ustrelila 40 letna žena nekega inženirja lepo prodajalko sladčič v bufetu, ki je ostala takoj mrtva. Bila je zadeta v srce. Vzrok ljubosumnost in menda dejstvo, da je zapeljala prodajalka inženirja tako, da je že dve leti zanemarjal svojo ženo. Novo zdravišče nastane v kratkem času v bhžini Berolina, kjer so dognali v Alt-Buchliolzu 11 zdravilnih vrelcev, ki izborno učinkujejo posebno pri malokrvnosti. Letošnje N«bel-novo darilo za medicino dobi kirurg prof. Theodor Kocher v Bernu (Švica), ki si je nabral neovenljivih zaslug za operacije golš (krofov). Major Parseval, nemški vojaški zra-koplovec, kateremu se je že marsikateri poskus ponesrečil, je bil imenovan radi svojih zaslug za zrakoplovstvo doktorjem tehničnih ved na monakovskem vseučilišču. w , V Parizu so otvorili novo višjo šolo za zrakoplovstvo. Painleve je že predaval o zgodovini zrakoplovstva in o letalni tehniki. Automobili v italijanski armadi. — Italijanska vojna uprava je naročila na Nemškem 300 avtomobilov za vojne namene. Ustanovijo se posebne avtornobilne stotnije in porazdele po severni Italiji. V aeropfartu iz Pariza v B,o>deaux hoče DelagMiigieV preleteli /š:''pomočjo gnommoto^ ki predstavlja.;SP,^njskih moči. Proga je 600 km dolga in Delagran^-: ge jo hoče zmagati p,p>etapah, l:,: )f\ Letalno tekmo z aeipplani hoče: prirediti avstrijski klub za zimski šport 6. februarja, ako. se bode priglašil6 "dovolj udeležnikov..,'..... • ¦ .;? Tatovi v židovski sinagogi v Trstu. 16. t ih.' so našli v sinagogi vse v neredu. Tabernakelj, v^ katerem se-nahaja sv.;;pismo, je bjr odprt,-sveta pisma-so bila raz-; tresena-po tleh in tudi.srebrni okov knjig ni bilo več. Ulomivši železno ograjo ta-bernakeljna so vkradli cizelirane srebrne: okraske na svetih knjigah, (skupaj 17). Ozirom na :starost in umetniško vrednost istih ceni židovska občina škodo precej visoko. Statistika izseljevanja. — Minulega meseca oktobra se je izselilo preko Trsta 1740 oseb v primeri s.692 osebami, ki sb* se izselile v istem mesecu minulega leta. V Južno Ameriko ni odpotoval, noben par-nik. Od 1. januarja do 31. oktobra t. 1. se je izselilo 14.161 oseb v severno in 3563 oseb v južno Ameriko. V isti dobi-mino-' lega leta se je izselilo 3827 oseb za severno in 3341 oseb za južno Ameriko. Skoro vsi izseljenci za severno in vsi za južno Ameriko so odpotovali s parniki Austro-Americane. Nov Lloydov parnik. Iu. t. m. je bil v Llovdovem arsenalu spuščen v morje nov parnik »Gastcin«. Isti je podoben »Linzu« in »Merami«, ima 3900 tonelat in bo imel stroj za 2250 konjskih sil. Namenjen je za vožnje v Levanto. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin, Ako Jo oglas obieinejil se raCuua za vsako besedo 3 vin. NaJpripravnoJSe insoriranjo za trgovce in obrtnike. Koliko Jo innnjfilli trgovcov in obrtnikov v Oortol, koterlh nn iloBolI (In polo v mostu) nllifio no »onim, kor nikjer no liiHovlrajo, Skoda nI majlinn. V Podpri za Grojno 53feJ,rtsS desno ob cesti. HiSa obBega « proBtorov, vodo na dvorišču, vrt obsegajoč približno 400 metrov nasajen z trtami in en kos obdelane zemlje (približno 1200 metrov.) — Za pojasnila naj po obrne do gospe Leban nasproti ljudskega vrta v Gorici. Delika zaloga kislega zelja (kapa) Franc Čerin Bizavik p. Hrušica pri Ljubljani. Cena kron 10*— postaja Ljubljana. Razpošilja se po povzetju. Priporočamo našim rodbinam Za izkazano iskreno sočutje, kakor ob smrti naše iskreno ljubljene mateič Marije Zauadla« izrekamo najtoplejšo zanualo preč. duhovščini, osem sorodnikom in prijateljem za tolažilne posete in obilo spremštuo k zadnjem počitku. Posebno zanualo izrekamo preblag. gosp. dr. Ernestu Der,0anUu za njegouo člouekoljubno pomoč za i " Časa 'bslfi:i^i^^a«niiv^ii' za njegoo trud, ki ga je imel z blago rajnko. - Beg pourni usem stotero! I D Opaljemselu* dne 18. nouembra-1909.. , , ^,.....,„,y JL^J Žalujoči ofrod Naznaujaia čast. odjemalcem ^.^j^.-,;jfenejfeH Poclmeicu, Poljubinu in Kobaridu, da se je; razdružila to varita sodavice Tomaževič & Kosem. Tem potom opozarjam, da nima nobene pravice iztirjevati račune g, TomaŽe v ič. Z odličnim spoštovanjem Leopold Kosem. Gorso Jos. Verdi s!v. 37. L nadstr. iti in ~~ akiniri atelje Dr. Ivan Eržen ordinira od 9. z j. do 5. pop. Gostilničar |ima vedno več gostov ako si nabavi orke-strijon, ki nadomestuje 12 godcev. Mnogo zabave in smeha vzbudi gramoton. Oboje dobite najceneje pri podpisanemu. Oglejte si mojo zalogo gramofonov, slovenskih plošč in orkestrijonpv. Šivalne stroje vseh vrst imam v veliki izberi v zalogi. Prodajam po najugodnejših pogojih tudi na obroke s = urar = Sv. Lucija ob Soči. /¦jrjn ,!¦¦;•' i" .¦ povito »izkesi, tam A^HffUm-n SfraJ, strojev* vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo se tudi vse poprave PriBaijel-ti Gorica Stolna ulica 3.4. Prodaja tudi aa mesečne obroke. Ceniki Iran ko. ..,,.,.., ; , Zalpga potreMčin za oženje. !,,) I IVA DROBNO. ur-"..:-// ^-t:-;.; j.c .;;!i--..