riupulmo vojne BONDE in HAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINCI DAILY NEWSPAPE1 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JULY 31, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII Nekaj novic iz Slovenije gospodarskega stališča jšk. j Dr. Ivan Ahčin nam pošilja iz Rima štiri pisma, ki so Jfe za dva^68' kl bo šel na, došla tja iz Slovenije. Slovenija je zaprta proti zunanjemu ® -- Va meseca> bo imel>: svetu in so pisma iztihotapljena. Pisci so privatne osebe. nazaj v oktobru polne, v . . , . . . C1 ... . . Ja z domačimi problemi ! je v Pismih nekaJ novlc 12 Slovenije in nov pogled na Je reševal večinoma ino ! razv°j dogodkov v starem kraju, prinašamo iz teh pisem zadeve, vojno in politi- kratek izvleček za naše čitatelje: k Divjanje komunistov po prvih dneh pijanega zmagoslavja ni J£ acitu. .. , .. - in f, 0 moral prijeti pa v -"vsem delavsko vpraša-, _ „_______ jPrejeti kako postavo, ki' odnehalo, ampak se je še pove-Pe zadovoljila, da zado-'čalo. Zapori so prenapolnjeni. F1 del°dajalce. | Vsi vplivnejši ljudje, ki se niso _ izrekli naravnost za partizane, i Problemi, ki čakajo so danes v ječi. Zaprli so med Kilgorov predlog, I drugimi tudi ljubljanskega pro F-'a $25 na teden brez-'šta Ignacija Nadraha, ki je na-pdškodnine za dobo 26 domestoval škofa. Proti njemu [Predlog, da V]ada poma. j nastopajo, ker je svoječasno Pri j am, ako bo potreb-'ostrrf govoril proti komunistom, ZcJrži zaposlitev; pred- !ki so ubili dr. Ehrlicha. Trdijo, e zviša najmanjšo mez-1da bo Prošt gotovo ustreljen. od 40 na 65 centov;'Zaprti so dalje dr. Karol Capu-a obvezno vojaško tre!! der> znani Profesor zgodovine, eno leto za mladeniče dr- Mirko Božič, ravnatelj i111 21 leti. j Kranjske hranilnice, dr. Slokar, * , * * * |dr- Kostel> Lojze Sitar in stoti- i debato Se pričakuje v'ne drugih. Zaprli so tudi dr. , glede predloga za ob-| Vrhunca, ki je prve dni vodil de. •laško treningo v mir-! Putacijo k Titu in se mu poklo- Opozicija je sicer v!nil v imenu Trboveljske družbe. nI? t t Ja Je sicer v, * x^v.wj.mc ^ svo . Kot se čuti, pa je zeloiTudi ta poklon ga ni rešil i 111 ne bo odnehala * * * kje zdaj tudi med ko-, ja ,Jlh Primanjkuje. Je naročila velike L tajen namen, ^morali iz zaloge, 5enSl 111 ki b° najbr' g Ze do srede druge- zelo prizade- pdustrija. * * * la Zaprli so dalje mnogo nacionalistov, ki so se vrnili iz nemškega koncentracijskega tabora iz Dachau~a. Tako: Milan Fine, Gorečan, podpolkovnik Peterlin. Prej so jih mučili Nemci, sedaj partizani. Duhovnikov je v Ljubljani zaprtih 34, v Novem mestu 14. Za. prti so tudi goriški begunci, ki so svoječasno pribežali iz Italije. Tako znani pisatelj Filip doJ® računala, da bolTrčelj. na J 1?esecev> predno! Ustreljen je znani pisatelj lih V(T Čete' kar Jih je, Narte Velikonja, doma iz Otlice rt! (j(.[°m°v' iz Evrope, j na Goriškem. S kako divjim so-VS(> tako hitijo, da ! vraštvom delajo partizani, se je '■ev in UPaj' "Sam° kakih P°kazalo ravno pri obsodbi tega Lr Vse divizije bodo vernega moža. Državni tožilec iodo JlK b°jiŠČ' razen Stante veda } - ------ -------- ni dovolil, da bi prišel Q ostale tam za oku- pred smrtjo k njemu duhovnik in bi mu dal sv. zakramente. Tu. di tega so se naučili partizani "A |i si rarli , • v U1 so • A f-e, So t ' Priv°sčijo ko-: od Hitlerja, ki je na ta način zm U ° brez skrbi, i kaznoval' svoje osebne nasprot- i prot čeprav j nike. Narte Velikonja je umrl cen e'Sti na urad za z vzklikom: "živel Kristus * PivoZvradi sladkorJa. |Krall!" trgali arne' Pa ga ^ deželi vlada popolna zmeda. 1 ,Pivovarne P°-, V nekaterih krajih po Dolenj- Ne pozabite! Danes državljani izbirajo razne kandidate v primarnih volitvah! Kakršne bodo izbrali, take bodo pa imeli. Kdor ne bo šel na volišče, naj pozneje ne godrnja nad slabo vlado. Vsak bi se moral zavedati, da je glasovnica ena njegovih največjih pravic in pa tudi dolžnosti. Volivne koče v Cleveland u bodo odprte od 7:30 zjutraj do 7:30 zvečer. m kakih >0 ige * * . i 4 11111111" Alt, upat 1,000 ton skem so še vedno "domobranci," dežela ki se niso podali partizanom. Kmetje jih seveda z veseljem ju . podpirajo, ker vse sovraži ko- » da 'ln° Produkcijo je munistične partizane. Kamor so 'etji 'e danes v Ameri-' Partizani prišli, so povsod vse Prebivalstva, ki izropali. Kmetje pravijo, da ne nove ure budilke.1 b°do več delali, ker jim partija * * Ižanski trotje vse sproti pobero, ' kjer več ne pri-'kar pridelajo. V Ljubljani je odi °Vne bo vladni prehrana obupna. Celo ženske, i or v nekaj mesecih so prej za partizane, se-kontrolo nad mez daj vpijejo: "Sedaj je še slab-'KUsa izboljšati plače še kot P°d Nemci in Italijani!" n ^ tekstilni, papirni I Dobro žive samo voditelji parti- industriji,' izanov-0Z(1aj to zanemar-1 Tudi tist'' ki so v prvih dneh pozdravljali partizane, so sedaj ,0 * * [ozdravljeni. Mnogi poprej niso 1 vP°i?bnega v°jnega hoteH verjeti, da je partizanstvo ive roPi» ga bodo Popolnoma v komunističnih ro-ilo ^^^jale na Paci- kah> sedaj se jim oči odpirajo. U °do na licu mesta Tudi nekaj duhovnikov je ver je. ^razdelili potrebnim lo partizanom. Tudi ti sedaj fekih e raSuna, da bo spregleda vaj o, kam je partizan-5 bilijonov dolar- 'stvo pripeljalo Slovenijo. Najbolj je menda razočaran pisatelj Finžgar, ki je prihod partizanov celo pozdravil. Da pokažejo svoje sovraštvo do vere, so partizani pobrali po knjigarnah molitvenike in drugo nabožno literaturo in vse odpeljali v papirnico v Vevče. Kot se so poprej Nemci uničevali knji-posla- žnice, tako delajo sedaj njih bolnišnice uf,Turek-16011 Wa 'e sedi6 Vniila iz bolni-ma kjePr°d Zdravniško Jo0!;:ijatelji-0 zahval nem ein milili obisk Jnje za e v bolnišnici.1 posnemovalci partizani. Po zi- dovih cerkva lepijo komunisti-žne lepake. Vsi profesorji, ki so znani, da so verni, so vrženi iz Sol. Osebne svobode ni. če kak komunističen voditelj zaželi sta. novanje, vržejo prejšnjega lastnika brez nadaljnega na cesto Partizani pobirajo po stanovanjih radijske aparate. Pobirajo ali bolje: ropajo pa tudi obleko in opravo. Vsi državni in privatni uradniki so odpuščeni. Sprejemajo ;e nazaj le naJpriporočilo komunistične stranke. ičiasopisa izhajata v Ljubljani dva: "Slovenski poročevalec" in "Ljudska pravica." Oba pišeta seveda za komunizem. Popolen komunizem se uvaja v upravo, v šolstvo in v vso javnost. V začetku junija je bila na ljubljanski železniški postaji velika eksplozija. Vnela se je po nerodnosti neizkušenih partizanov municija. Podrtih je mnogo hiš, zlasti v smeri proti sv. Kri. Žil. Cerkev Srca Jezusovega je radi te eksplozije zaprta. V tolnici so razbita dragocena okna. Domobranci, ki so jih komunisti ujeli ali ki so jih Angleži izdali komunistom, so zaprti na raznih krajih. Pobijajo jih šele po dolgem mučenju. Pobili so do takrat, ko je pismo pisano, vse oficirje. Fantje naravnost prosijo, naj jih hitro pobijejo in ne mučijo. Precej jih je ušlo in so opisali točno mučenja, ki so taka kot so jih Nemci uporabljali v Dachau-u in v Buch-waldu. Zlasti iz zaporov v prisilni delavnici se slišijo kriki groze nesrečnih žrtev komunističnega divjanja. * # * To je nekaj novic iz teh pisem. Razume se, da vsakdo vidi samo del celotne slike in tako se ne more podati popolne slike težkega položaja. Dr. Ahčin končava svoje pismo, s katerim pošilja gori omenjena pisma, takole: "Tragedija, ki jo je naš narod letošnjo pomlad doživel, Ti je znana. G. Baznik Ti bo popisal nekatere podrobnosti, kakor mi je obljubil. Zato teh reči ne ponavljam. Kakšen je položaj gori, nekoliko spoznaš iz priloženih pisem, ki so došla iz Ljubljane. Zdi se, da spočetka niso tako divjali, a sedaj je režim od tedna do tedna hujši in krvavejši. žrtev je vedno več. Nekatere formalno obsojajo, da bi dali videz pravnosti svojemu režimu, a na stotine jih pobijejo brez sodbe. Tudi prošt Na-arah je v ječi. Zanj državni tožilec" zahteva smrt. Toda ljudje se drže in ne klonejo. Du. ha niso zlomili. Nasprotno: bolj ko jih more, več moči kažejo naši judje. Vso moč črpajo iz vere. Izvršen je bil velik verski preobrat. Dobri so postali še mnogo boljši. Kakšna veličastna podoba je Narte; kdo bi mi-' pri nas pisma sledeči: John Ada-slil, da mu bo Boga dal toliko nuč, Rochester, Mich., Jože šile, moči. Njegova žena je sem v nekje v Kanadi, Josip Adamič, Rim po obsodbi pisala: "Pono- Burton, Ohio. Ako sami to čita-sna sem na Narteja. Tudi jaz jo ali če kdo ve za njih naslove, sprejemam žrtev z klicem: "ži-,naj nam sporoči, da jim pisma i= * * ....... LONDON — Kralj George VI. je hotel odlikovati bivšega premierja Churchilla z najvišjim redom v Angliji. Churchill je pa odlikovanje odklonil. To je prvi tak slučaj v zadnjih 600 letih. * * * DETROIT — Statistika kaže, da gre v Ameriki vsak dan v staro železo 3,300 potniških avtov, ki so doslužili. * * * MADRID — časopisje poroča, da je španska vlada ukazala Pierru Lavalu, da se, takoj vrne v severno Italijo, odkoder je dospel z letalom v Španijo, ko se je zrušila Nemčija. Laval je bivši francoski premier, ki ga zahteva Francija pred sodišče zaradi sodelovanja z Nemčijo. * # * WASHINGTON — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo dovoljena cena za civilni "jeep" $1,090. To je cena v Toledo, Ohio, kjer ga bodo izdelovali. K temu je treba prišteti davek, prevoz in razno opremo. * * * CHICAGO — Tatovi so vlomili v detektivski urad v poslopju glavne policijske postaje ter odnesli denarja in zlatnine za $10,000. * * * WASHINGTON. — Brigadni general Elliot Roosevelt, sin predsednika Roosevelta, je vložil prošnjo za odpust iz armad^. General je v preiskavi v kongresu zaradi nekih denarnih transakcij še v civilu. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Pharmacist Mate 2/C Stanley A. Znidar je bil odlikovan za junaško obnašanje na nosilcu letal ob času, ko so ladjo napadala japonska letala. Prejel je mornariško in od kora marinov svetinjo. Star je komaj 20 let ter je sin poznane Mrs. Margaret Kogovšek iz 15606 Holmes Ave. Obiskoval je Collinwood višjo šolo ter je bil pred odhodom k mornarici zaposlen pri N. Y. C. železnici. Zadnjič je bil doma v januarju. Zdaj je prideljen obrežni službi v New Yorku. čestitamo! Na ladji Queen Mary, ki dospe v četrtek v New York, so tudi sledeči naši fantje: T/Sgt. George Mihaljevič, 3418 E. 103. St., Pvt. Frank Kasunič, 15409 Hale Ave., Pvt. Frank Kosmerl, 8503 Hough Ave., T/5 Harold Kotnik, 13434 St. Clair; Ave., T/5 Oscar Race, 5416 Storer Ave., T/5 John Stich, 171 E. 190. St., T/5 Richard Sopko, 4047 W. 48. St. Častno odpuščeni Iz armade in mornarice so bili častno odpuščeni: Pfc. Edward J. Ažman, 6501 St. Clair Ave., John D. Sitar, 8004 Crumb, Engelbert Zevnik, 16411 Arcade, Stanley Wozniak, 1131 Norwood, Frank J. Klopcic, 6002 Dibble. Japonsko obrežje gori od napada 1,500 ameriških težkih bombnikov. Guam, 81. jul. — Ameriški rušilci 90 zapluli danes zjutraj v zaliv Suruga, 80 milj južno od Tokia ter začeli obstreljevati mesto šimu,zu. Istočasno je pa v plamenih japonsko obrežje v dolžini 400 milj od napada ameriških in angleških bombnikov. Admiral Nimitz poroča, da so bombniki napadli včeraj Tokio in okolico ter razbili Japoncem 65 letal, jih poškodovali 73, potopili 7 ladij ter jih poškodovali 53. Toda to je samo prvo poročilo tega napada, ker napravljena škoda japonskemu brodovju in zračni sili bo gotovo še večja. Rušilci so naravnali svoje baterije na mesto Simizu kmalu po polnoči danes, zato od tam ni še nobenih natančnih poročil. To mesto je bilo znano pred vojno zaradi izvažanja čaja, zdaj pa izdeluje aluminij. Admiral Nimitz imenuje od številnih rušilcev, ki sodelujejo pri napadu, samo Schroeder in Harrison. Včeraj je pa ameriška in angleška flotila obstreljevala industrijsko mesto Ha-mamateti; 120 milj TužnozapacT-no od Tokia. Ameriška in angleška letala, ki so se dvignila k napadu z nosilcev letal, so obiskala več kot 60 japonskih letališč. Nagrade so dobili sledeči V nedeljo so v župniji Marije Vnebovzete razdelili 10 nagrad v vsoti $750. Dobili so jih sledeči : $300 je dobil Frank Kri-stoff iz 14211 Thames; po $100 Rudolph Sulak, 814 Alhambra in Louis Turk, 774 E. 156. St; po $50: M. Bretzel, 14202 Darwin, Mich. Kolodosky, 15710 Saranac, J. Petrovčič, 682 E. 162. st; po $25: Fr. Phillips, 1015 Iiortley, Frank Jurečič, 672 E. 152. St., Andrew Uran-kar, 903 E. 137. St. in Alojzija Ipavec, 722 E. 160. St. Lep dar za begunce Glavni uradniki Slovenske moške zveze so na glavni seji v nedeljo zbrali med seboj $15 kot dar za slovenske begunce v Rimu. Darovali so sledeči: Anton Rudman je dal $5, po $1: Fred Udovich, Frank J. Mačerol, Joseph Lukežič, Vincent H. Lau-ter, Jože Grdina, Joseph Sega, Chas. Benevol, Nikola Klasan, Matt F. Intihar in Joseph Piškur. Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušen dar. V bolnišnico V Charity bolnišnico je bil odpeljan dobro poznani Peter Zupin iz 1204 E. 60. St. Srečno je prestal težko operacijo. Nahaja se v sobi 228, kjer ga prijatelji Zidaj/ Jahko obiščejo od 2:30 do 3:30 popoldne in 7:30 do 8:30 zvečer, želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnil domov. četrtat obletnica V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Pekol v spomin 4. obletnice njegove smrti. Vabilo na sejo V sredo ob osmih zvečer bo seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk. Vršila se bo v navadnih prostorih SDD na Recher Ave. k ,...... I "" KHERISKA DOMOVINA, JULY 31, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) <117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto KHK). Za Cleveland. Do Doitl, celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $100. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $3.35. Za Cleveland In Euclid, po razntuialclh: Celo leto W.50. Pol leta $3.50. 6etrt leta $3.00 Pommema številka 3 cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $8.60 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. O. s. and Canada. $3.60 tor 6 month«. Cleveland, by mall. $4-00 (or S months. 0. 8. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $3.26 tor 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier.- $8.50 per year; $3.50 far 6 montha. $3.00 for 3 months. Single copies 3 cents. BESEDA IZ NARODA 3 Pri guvernerju Frank J. Lauschetu Entered as second-class matter January 6th, lBOf. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. 8S No. 176 Tues., July 31, 1945 Japonci imajo zadnjo priliko, da se brezpogojno vdajo Japonci bodo strahovito plačali za svoj zahrbten napad na Pearl Harbor. Vsako poedino japonsko mesto bo do tal požgano, vsaka poedina tovarna in vsaka železnica razdejana. Vse, kar si so Japonci zgradili zadnjih 75 let za izboljšanje dežele, bo uničeno. Ves japonski narod bo pahnjen v uboštvo in lakoto. Tako je že zapisano na steni in drugače ne more biti. To so si Japonci sami izbrali in, to tudi v polni meri zaslužijo — ako bodo ostali še naprej trmasti in rinili z glavo skozi zid. To, kar še imajo, to se pravr, česar jim ni do danes uničila ameriška bojna sila, si pa še lahko rešijo, ako se takoj podajo na milost in nemilost — brezpogojno. To je zahteva Zed. držav od Japoncev, to je zahteva zaveznikov, ki hočejo enkrat za vselej napraviti red in mir tam na Daljnem vzhodu. Japonci dobro vedo, da je njih usoda zapečatena. Toda vojaška klika, ki drži deželo v trdih pesteh, trmasto vztraja v boju. Zakaj — nihče ne ve. Morda si klika domišlja, da se b.odo zavezniki naveličali vojskovanja ter sklenili z Japonci ugoden mir. Toda zavezniki bi bili nespametni, če bi z Japonci sklenili kak drugačen mir ali premirje, kot takega, ki ga bodo narekovali sami brez vsakih pogajanj. To zlasti zdaj, ko ameriška bojna sila lahko po mili volji križari po vodah okrog Japonske, ne da bi se pokazala japonska.bojna mornarica na spregled. Ameriška zračna armada je danes fak-tično gospodar v zraku nad Tokiem in ostalo Japonsko. To je pokazala ameriška bojna sila zadnje dni. Ako se naša bojna mornarica lahko približa japonskemu obrežju na 20 milj in še bližje, ne da bi ji kdo skušal to zabraniti, potem je to jasno znamenje, da je Japonska brez vsake moči. Ako ameriški, bombniki lahko po svoji mili volji napadajo japonska mesta, ne da bi kje zagledali kako japonsko bojno letalo, potem je to priznanje od strani Japonske, da nima več zračne sile. Vse to kaže, da je usoda Japonske zapečatena in samo slepec tega ne vidi. Japonci niso tako neumni, da bi tega ne videli, toda priznati nočejo — še. Nedavno se je vrnil ameriški poslanec Grant, doma iz Indiane, s 30,000 milj dolgega potovanja okrog zemeljske oble. Grant pravi, da je danes Japonska kot ognjenik, ki grozi, da bo izbruhnil vsak trenutek. In kadar bo izbruhnil ta ognjenik, bo nastala na Japonskem taka revolucija, da bo proti nji francoska revolucija kot majhen ameriški piknik v senci košatih dreves. Ako bi mogli, bi japonski industrij zi že jutri končali vojno, je izjavil Grant. Zato ta kongresnik misli, da bi bilo sedaj pametno, če bi razložili japonskemu narodu popolnoma natančno, kaj po meni brezpogojna vdaja. To se pravi, da bi japonskemu narodu dopovedali, da brezpogojna vdaja ne pomeni, da nameravamo s tem poklati zadnjega Japonca, ampak da ho čemo streti samo japonsko bojno silo in vse, kar je z bojno silo v zvezi. To bi povzročilo med japonskim narodom nemire, ker bi zahteval konec vojne. Ako pa ostane japonska vojaška klika še nadalje na krmilu, bo trajala vojna še eno leto ali pa še dlje, misli poslanec Grant. Kot smo rekli, naša bojna sila lahko brez bojazni kro žari po japonskih vodah in napada, kjerkoli se ji poljubi Naša zračna armada se svobodno kreče po japonskem ozračju. In kaj bo pa šele, kadar pride na Daljni vzhod vsa naša bojna sila, ki je pomandrala Nemčijo? Naša 8. zračna armada, ki je uničila nemško industrijo, je že na potu na Pacifik. To se pravi, da je že vsa doma iz Anglije in bo kmalu na pohodu proti Japoncem. Pa imamo poleg te še 9. in 15. zračno armado v rezervi. Vsak dan dovažajo ogromni parniki naše vojaštvo z evropskih bojišč. Kmalu bodo ti utrjeni veterani posegli po Japoncih. Mnogo našega vojaštva je že na potu na Pacifik direktno iz Evrope. Torej če je Japonska že danes pritisnjena v kot, ko je že odrezana skoro od vseh zalog v Vzhodni Indiji in tam okrog, kaj bo šele, kadar pride vsa ta naša bojna sila na Pacifik? Kar se tiče zmage nad Japonci smo sedaj brez skrbi — zmaga je toliko kot naša. Vprašanje je danes samo to — kdaj bomo dosegli to zmago? Boj lahko še traja, kot je izjavil kongresnik Grant, eno leto in dlje. Za nas bi pomenilo to več žrtev, za Japonce pa totalno razdejanje. Ako se Japonci danes brezpogojno udajo, nam prihranijo s tem na-daljne žrtve, sebi pa isto, kar še ni razdejano. Japonci imajo danes samo dvoje na izbiro: totalen poraz in totalno razdejanje vsega, ali pa da si rešijo vsaj nekaj. Mi zdaj ne moremo in ne smemo odnehati, ako hočemo zavarovati za bodoče našo deželo. Mi moramo naprej do zmage in sicer do zmage pod našimi pogoji. To bomo dosegli, pa naj se zgodi danes, ali pa čez eno leto. Ptiča, ki ga že držimo v roki, ne bomo izpustili, dokler mu ne pristrižemo peruti enkrat in za vselej<-To smo dolžni sebi, to smo dolžni našim znancem, da bodo brez skrbi živeli v tej svobodni deželi. Gotovo je, da bi mi raje danes končali vojno kot jutri. Tudi mi bi radi prihranili žrtve, ki ne bodo majhne, ako se bo vojna nadaljevala leto ali več. Toda ob tem trenutku, ko smo imeli že toliko žrtev in ko smo že dobili nadoblast na Vsak pondteljek je moj prost dan pri poletni operni sezoni v Cincinnati. Tu imam dobrega znanca v osebi federalnega sodnika Robert R. Nevin-a. V zimskem času se sodnik Nevih če-stokrat mudi v New Yorku, kjer je posebno dobrodošel za sodne obravnave patentov. Že večkrat je izrazil željo, da bi rad spoznal Franka Lausche-ta. Posebno ob času zadnjih volitev sva govorila mnogo o bodočem guvernerju. Ker je imel zadnji pondeljek sodnik Nevin sodne obravnave v Co-lumbusu, sem se odločil, da po-setimo guvernerja, če bomo i-meli srečo priti do njega. Telefonično sem se obrnil do urednika Ameriške Domovine, Mr. Debevca. On mi je dal novo korajžo in izposloval pri Mr. John Lokarju nameravan obisk. Prišla pa je vmes neprijetna zapreka. Sestanek je bil določen ob pol treh in ker so v Columbusu eno uro naprej, sem bil ravno eno uro prepozen. Mislil sem že, da bo sprememba dnevnega časa vso stvar pokvarila. Mr. Lokar je zamudo oprostil in me peljal v guvernerjev urad. Šla sva skozi par velikih sob, kjer so viseli na stenah portreti prejšnjih guvernerjev. "Tu bo dobil mesto tudi Frankov por^ tret," sem gi takoj mislil. . , Hodeč po mehki preprogi, sva prišla v guvernerjevo uradno sobo. Občutek je bil tak, da se ga ne more popisati. V sobi z visokim stropom je sedel za veliko pisalno mizo mož širokih pleč in prijažnega obraza,"guverner Frank J. Lausche, sin slovenskih staršev. Breme, ki ga mora nositi, potrebuje človeka z močno konstitucijo in bistrega razuma. Vse to se svedoči v Franku. Že dolga leja nastopom brez strahu pred tisočerimi ljudmi, ali ko sem se bližal guvernerju, mi je bilo kot otroku, ko se pri birmi boji škofovega udarca na lice. Spoštovanje do tega moža je bilo tako globoko, da se mi je vsa slina posušila v listih in če bi bilo treba zapeti, bi ne mogel spraviti nobenega glasu iz sebe. Ne da bi se Franka bal, toda slovenska lastnost skromnosti, h kateri je bil pomešan notra-nu j i ponos, da zrem v lice tako važni osebi slovenskega poko-lenja, me je napravilo srečnega in ponižnega kot jagnje. Veliko ljudi sem že srečal v življenju, toda nič se ne da primerjati s srečanjem Franka, kot guvernerja. Poznam ga že mnogo let, toda zdelo se mi je, da ga prvič vidim. Ker nisem mogel nič spraviti iz sebe, mi je Frank prijazno stisnil roko in rekel: "Pozdravljen, Tone!" Kako lepo je zvenela slovenska beseda v deželni hiši! Ker se nisem bil še zavedel, sem momljal nekaj po angleško — ne vem zakaj ? Frank mi je pa vedno po slovensko odgovarjal in polagoma sem prišel k sebi. Prvo je nanesel pogovor na Glasbeno matico v Clevelandu, potem na Metropolitan opero in sezono v Cincinnati,! u. Nato me je vprašal, če kaj' vem o razmerah v stari domovini. Z zanimanjem je poslušal, kar sem mu mogel povedati o našem trpečem narodu in z njegovega lica sem čital, kako zelo mu je pri srcu bolečina Slovencev. Oprostil sem se, ker sem mu vzel toliko njegovega dragoce- nega časa — kajti zanj je vsaka minuta dragocena in s prijaznim "na svidenje" sem se poslovil. Mr. Lokar pa je uredil poset za naslednji dan. Drugi dan sem bil pa že nekoliko treniran. Ob desetih naslednjega dne je guverner sprejel sodnika Nevi-na, njegovega tajnika in mojo malenkost. Sprejel nas je s tako neprisiljeno prijaznostjo, ki je dana samo njemu in s katero si osvoji vsakega človeka. S sodnikom je sledil pogovor domačega značaja kot prejšnji dan. Prešli smo seveda tudi na pogovor o Slovencih. Prav še-gavo je France pripomnil, govoreč sodniku: "Pravijo, če se dva Grka srečata, pričneta restavracijo, če se pa srečata dva Slovenca, ustanovita pevski zbor, tako je petje zvezano s slovensim narodom!" Lepa lastnost! V pesmi ni zlobe. Krepko nam je stisnil roko in odšli smo z največjim zadovoljstvom. Sodnik Nevin ni mogel dovolj prehvaliti sestanka z guvernerjem in v mojem srcu je vladal velik ponos, d'a je sin naše krvi prispel na tako viso-ko-važno mesto v tej naši veli ki novi domovini. Hvala guvernerju, Mr. Lokarju in mnogo hvale prijatelju Debevcu, ker so mi dali pri. liko do tako vzvišenega dneva Tone Šubelj. Lorainčani vabijo na piknik Lorain, O. — Dne 25. junija .smo se sestali lorainski Slovenci in organizirali "Lorain Slovene Veterans Benefit Association." Namen te skupine je, da se zbere fond v prid naših vete ranov-vojakov. Ta fond se bo porabilo v prvi vrsti za program in častni sprejem, ki bo prirejen, kadar se bo večina naših fantov vrnila domov, ampak v glavnem pa je namen te skupi ne, da zbere primerno vsoto denarja, ki s§ bo rabila za more bitno prvo pomoč potrebnim ve. teranom, kot za zdravila in druge take potrebe. Vsa lorainska društva in posamezne skupine so se izjavili za sodelovanje in mnogi izmed njih so tudi že določili svoje pri. spevke. Prva prireditev te skupine v ta namen bo piknik v nedeljo 5. avgusta, ki se bo vršil na prostorih "Lorain Rifle and Hunting Club-a." Pripravljam odbor je prav pridno na delu, da pripravi čim bolj zanimiv in pester program in seveda tudi okrep-čila, ki so potrebna na dobrem pikniku. Vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi vsi naši prijatelji ste prav prijazno vabljeni. Prav prijazno ste vabljeni tucAi )vsi rojaki iz Clevelanda in bližnjih mest, da nas v nedeljo obiščete. Odbor vam zagotavja, da boste dobro in točno postreženi in vam gotovo ne bo žal, če se udeležite tega piknika. Na svidenje, Hermina Zortz, tajnica. "Soča" vabi na piknik Članstvo društva Soča št. 26 SDZ na zapadni strani mesta je na svoji seji razpravljalo in sklenilo, da ker ni v zimskem času priredilo društvo nobene zabave, priredi sedaj piknik in sicer v nedeljo 5. avgusta na prostornem vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pričetek ob treh popoldne. Da bo prireditev dobro uspela, je to odvisno od vsega članstva. Torej, cjlani in članice, udeležite se tega piknika prav gotovo vsi in poleg tega' pa po- vabite še svoje prijatelje in jih pripeljite s seboj, kajti le v skupnem delovanju bo tudi uspeh. Vjudno vabimo tudi članstvo naših bratskih društev in cenje. no občinstvo od blizu in daleč na obilen poset. Kar se tiče postrežbe marljivo delujejo naši vrli člani tako, da bodo vsi posetniki točno in tudi dobro postreženi. Za ples bo igral izvrsten Stanley Skaza orkester. Ker so prostori dobro urejeni, se bo piknik vršil tudi v slučaju slabega vremena. Torej, na veselo svidenje, dne 5. avgusta na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pozdrav, Joseph Miklus, tajnik. -o- Človek brez vzgoje V pravem pomenu besede, človek brez' vzgoje sploh ni človek, ampak je človek le po imenu in podobi, ker pravega človeka more narediti le vzgoja. človek brez vzgoje je le bolj brihtna ali dresirana žival, prav za prav zver v člo-veškr podobi, ki je pa še mnogo hujši in nevarnejši kot najbolj krvoločna zver. Sploh pa je vzgoja človeka le prazna beseda, če ista ne sloni ali temelji na verski podlagi, kajti človek brez vere, je isto, kot človek brez vzgoje in si vzgoje brez vere sploh misliti ne moremo. Zato pa ni treba, da bi bil kdo posebno razumen in pameten, da ne bi z lahkoto spoznal, kar je samo ob sebi u-mevno, da je, kakor za posa meznega človeka, tako tudi za obstoj vsega človeštva vera in verska vzgoja neobhodno potrebna. Zato je naravnost izključeno, da bi sploh kak človek, ki ima količkaj razuma, mogel biti za kako ideologijp, ki izključuje vero iz človeške ga življenja in ni mogoče za-popasti, da hoče kdo veljati za razumnega, naprednega, izobraženega, prosvi*ljenega, za narodnjaka in človekoljuba in sploh za človeka, ki se odlikuje v vseh čednostih in v vseh dobrih lastnostih, pa se obenem ogreva n. pr. za komunizem, ki temelji na popolnoma protiverski podlagi in pri vsem svojem delu in prizadevanju stremi za tem, da uniči vero. Da je pri tem uspešen, si pomaga najprej s prevarami in zvijačo do nadvlade in popolne Pacifiku, ne smemo postati mehki. Trdno moramo stati pri svoji zahtevi, ki smo jo stavili Japoncem — brezpogojna vdaja pod našimi pogoji. moči. Da, šele potem, ko mu nihče v^eč nič ne more, pokaže svoje roge in svoj pravi, poprej prikrivani namen. Zato pa je komunizem kot sovražnik in grobokop vere obenem tudi sovražnik in grobokop vsega človeštva, vsake dežele, vsakega naroda, vsake države, občine, družine in vsakega posameznika. Je naravnost zarota proti splošnemu blagru človeštva; zarota proti splošnemu miru in redu; zarota proti svobodi in demokraciji. Je zločin proti celi človeški družbi. Takemu človeku, ki se ogreva za komunizem, ne le, da mu ne moremo priznati, da je to, za kar se šteje, temveč mu tudi ne moremo priznati, da ima sploh kaj pameti, kako čednost ali kako dobro lastnost, ker bi s tem delali krivico titsi dobri lastnosti in tisti čednosti, ki bi mu jo priznavali, katere pa v resnici nima in je kot tak imeti ne more, ker je proti vsaki čednosti in dobri lastnosti, kot je ideologija, za katero se o-greva. Ni treba še posebne razlage količkaj razumnim ljudem, da je za človeštvo verska vzgoja tako pomembna in potrebna za obstoj istega, ; kdkor sta za zemljo pomembna in potrebna sonce in dež in da je vsakdo ki je proti veri, največji sovražnik človeštva, sovražnik resnice in pravice, splošnega re da, miru in svobode ter splošnega ljudskega blagra, ker vsega tega ni tam, kjer mesto vere in prave človeške vzgoje vlada nevera in brezboštvo. Že sama človeška pamet uči, kaj je, kaj more biti človek brez verske vzgoje; ne le, da je kot žival, kot zver, temveč še slabši kot je žival, še 'hujši kot zver. Kdor človeško naravo pozna, ve obenem tudi, da človeku ni biti brez verske vzgoje kakor so živali in zve ri; kajti ne moremo si misliti pravega človeka in koristnega uda človeške družbe brez mo rale in nravnosti, v kateri vra vnava svoje življenje po pravilih in zdravih naukih ter se udejstvuje po gotovih smerni cah in načelih kot trdni in neomajni značaj. Tak človek je brez verske vzgoje nemogoč, kakor je ne mogoča stajvba brez temelja, kajti kjer ni vere, tam tudi ni morale in nravnosti, ni čednosti, ni pravice, ni poštenja, za- Kdaj bo konecwjne z Japonci? Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečita j te pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. , 2. Napišite na papir ure, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo vidgli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. > to tudi ni miru, redr de. JV| Zato mora biti ' 3rez pameti ali pa; zagrizen ter za nar'žal0 se splošen blagor takizačelo žen, da sta mu Opisati in demokracija ^ jegen Tak človek je z»°|lancu se nad tem, da je zfamr5e , slaviji odpravljen v|j po šq iz šol in da se je dru makniti Titovi Titove komunistični p0gum z veseljem pozdra^^j Ni treba, da b'ti0 jfaz( vnet za katolicizea janez dela naš dobri in v:n Anka ski narod. Kakor Vstopala več mesta za vei'°, zlasti vzgojo, tako zdajiki in več mesta za katlljlravjja sam v njegovi last^'rak v ž lo 1 j ubij eni domo^fjega • lji, ki jo je s tol% Mana obdeloval, zanjo f Anko k in jo branil, da %n grede ropan vsake praV) §0le de ne le živeti na|vanjem ženj brez vsake P^a maloc bode in brez ve^'e vršil0 temveč mora kal jfecej ^ bežati kot prega^v s s (Nadaljevanje » smeje mož na' vesjL mu\ En mesec nist% * rila. l'at * 1 sem ' a dvemo Oče je bil s sv| šoj.ma< za en teden na p<"-| in želi. Ko sta sed*^' liišo in poslušal* so imeli pevski k" vpraša Johnny »P Prav, "Ali se ti bojiš J ^anc "Seveda ne, sif ^ v* "Ampak če bi ^ Po, grdega črva, bi a ' dr "Tudi ne, sii>ce| Jo kaj "Ampak ose Mana, - "Prav gotovo, uči "Ampak bojišči Pov grmi in treska, riep "Niti malo ne,50111 otroc gi." Lda se ki Johnny mal"!Sole sev( tem pa pravi: f'-Prava "Ata, kaj se f naPrei bojiš na tem sve{tblli na še mame?" ' n°> gos 'iL lnan Johnny je bi'Fo napr pametnih ljudi,, akati.» srca prepričani, J se s najbolj nespaWe!.So Prece, svetu. Zato je dobr' očetu. Ampak * Gaš čno tudi navel1 °° p0gUt] močnega sina, P'1 1 Je pri dne prijazno sVe Ves čas , "Johnny, slišallSe Je pr< Johnsonovi tovC 2£odii0 del na tla in uiij J^oŠki šel tje in povp1* je ž lo. Ti bo zelo P'r te tudi ne bo®» ^ k Šo preživljal." L Je Prij Johnny je uK^ se j je bil kmalu do™- Nt očetu, da bi si^1 sta b njeno mesto l^VKadyžev bi bilo zani Pr».!ia so "Kerlc kako^T av°- P jiš dela!" je *§**; Jc oče. "Ako ga J. ^ . ljal mož, ki j« i c -1e za< zakaj ga ne bi °meril "Saj ni bil ssfa pohlevno poj as"1 z Sole, c pak konj." s; Pazi' ej, ive' »T ŽMERISKA DOHOVlNA, JULY 31, 1945 r B etloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA redfr" >iti f pa: naJl i -- taP ° se J'e novo šolsko nj začelo tistim, ki so se d|apisati v šolo, greniti z»c4rlesenskeira blagOslo-klancu m po sosednjih amrče en otroci niso tako e ii,P0/0li kakor baJe po iih druSih krajih. Kar slit stični ,:rotkih in plahih, so se Pogumni in moški rlraVo 111 moSKl SO „ hiik0Vali trmasto kakor " Do kazen, nekako po-f pvirnega greha. Jane- Sf-T1 eno šoIsko leto rem °Jh'nhi SenS Mr nič bal> d('kc pnšel pred krat- ocijan drug) noy uč._ in i JAanezek & »i Poznal. Anka, ki sta to leto sta bila bolj Li v 1 ker Je teta Maki m, SVarili oba teme- asS Jala na ta ;olil| a, Jesenskega jutra ijo! r Mana Gašperja, Ja-k popisovanju, v še bi tako resnim stala sobi, tJt^fše burti!a"lju It!?' da Postala »alodušna. V •St popisovanje, je ^rsmater.in tudi ne- eUL - .SV0Jimi otroki. lotuTal okro^in Rožmanovega Pe- Je izza hrbta svoje ob takem v It ^ ,kraju in v taki L,0 GašperJ'u po- - J ®Jko in je osrčilo ,e4dr?^Pil je k Pepetu ik» la, da naj pride, da si bodo igrali roparje. "Kako pa se to igr?a" je vprašal Gašper. "To je tako," je razlagal Jo. žek. "Jaz sem poglavar in pošljem svoje razbojnike po vrtih, da naropajo jabolk, hrušek, če-špelj. V hosti se potem zberemo, kadar jaz zažvižgam. Poglej, kakšno piščalko imam! Prava vojaška piščalka. Tam delimo plen in južinamo in pripovedujemo, kar je vsak doživel, in se dogovorimo za naprej." "To pa niste roparji; to ste tatje," je segla vmes Anka. "Tiho no bodi, neumnica," jo je zavrnil Jožek, "ki ne veš, kaj je vojna!" "To vem, da je krasti greh," se je ustavljala Anka. "Greh gre v meh, meh poči, in greh vun skoči." "Gašper ne poj de v vašo družbo," je dejala Anka. "Tebe bo poslušal!" je dejal Pepe. "Kaj pa hodiš ti z nami? Pojdi naprej ali pa osatni za> daj! S teboj ne govorimo." "Gašper, nikar je ne "poslušaj !" je učil Jožek. "Kaj pa kaditi ali znaš?" "Ali znaš ti?" je vprašal Gašper, ki ni bil pripravljen na tako smelo vprašanje. "Jaz, se ne bom nič bahal," je dejal Jožek. "Pokadil pa ČLOVEK BREZ VZGOJE (Nadaljevanje z 2 strani) ven domovine, da si tako reši vsaj golo življenje, sicer je mučen in umorjen na najbolj zverinski in okruten način, kateremu ni primere. Na način, ki bi ne bil primeren tudi za najhujše zločince in največje izdajalce in ki bi bil sramota tudi za največje barbare, kaj šele za "osvoboditelje" Jugoslavije tako zvane partizane, ki hočejo veljati za junake in nekake demokrate, katerih tudi nekateri med nami ameriškimi Slovenci ne morejo dovolj proslaviti. Ker človek brez vere in brez prave verske vzgoje ne more biti pravi človek, zato tisti, ki so proti veri in verski vzgoji, proti katoliškim šolam, tudi nočejo, da bi bili ljudje dobri in pošteni, da bi živeli v ljubezni in miru med seboj, temveč hočejo iz ljudi narediti zveri in sposobni ljudi učiti in voditi Zaao so taki izobraženci naj večja ovira pri razširjanju ko munizma kakor drugod, tak6 tudi v naši, sedaj "Titovi" Ju goslaviji. Nekaj povsem nerazumlji vega in nadvse žalostnega je da se med drugimi najdejo tu di nekateri katoličani med na mi ameriškimi Slovenci, ki bi kot taki še posebno morali vedeti, kako brezbožen in veri sovražen je1 komunizem, ko vendar vedo, koliko hudega je na svetu že povzročil komunizem. Ko vendar vedo, kako strašna in pretresljiva so poročila iz stare domovine, ko jim obupni klic preganjanih, mučenih, umirajočih, iz domovine pobeglih naših rojakov doni na ušesa, da bi se morali kamnu smiliti, pa se svojim lastnim rojakom, bratom, sestram ter sorodnikom tukaj v Ameriki ne. Pa ne samo, da se jim ne ravii. %e°Vega UČitelja'" & er°i J'e Pogledal Je yt ln se ;kM: prav žalil učitelja mu nasmejal. t° je lepo," ga treh Cltelj' ki vedel i^ftsa u*P08topati' da si teč4 ilCencev- "Šola, ti „ ' I ' lvaj ne? jeiPStno b° ' e za.f,Perja P° licih 42:S?' ker ist»|iP " ze Jaz vse po-Mana vmes. Boš vi-v šoli." mu boža- ial» rekla m učiti m vražili in pobijali, kot se pobijajo dandanes, ker drugače sploh biti ne more. Česa pa naj bi bil človek drugega zmožen kakor sovražiti in pobijati se a_ med seboj. Kaj pa se more pričakovati od človeka, ki je sam sebi prepuščen in živi tja v en dan ter se razvija kot žival? Ne le, da je za splošnost brez vsakega pomena znanost in učenost brez moralne podlage, ampak je človek še škod-ljivejši in nevarnejši, tem večja in usodnejša nesreča za svoj sem enkrat tri*cigarete eno za|narod in za sPlošno človeštvo drugo." [čim učenejši je, ker je sposob- jnejši in uspešnejši pri razšir-Gasper ga je začuden pogle- jaflju krivih naukov, napačnih dal. Da je Jožek tak možak, i(|ej; zmot in pogubnih načel, tega si on ne bi mislil. Jožek pa|da koWak lažje ljudi za^lju-je izvlekel iz žepa zmečkan za ' hočejo, da bi se med seboj so- smilij'°> temveč so ti tukaj še z dušo in -telesom za njihove 111 u že 3(2 segla *. Sei» mu & šoHma' da "e bo nič po|in ' fmo poslušati! ^ Aii urin gQ vitek tobaka in si začel viti cigareto. "Poglej, kakšne imam že prste! "je dejal ponosen. "Vse rjave, od samega tobaka. Dokler se ne privadiš, je huda. Pepeta pobira, če le eno pokadi." "Ti, nikar ne laži!' zil Pepe. "Kje pa dobivaš ti tobak " se je oglasila Anka. "Kaj tebi mar!" jo je zavrnil Jožek. "Ti mi ga nisi kupila." Gašperju se je zdel Jožek imeniten človek, in prav všeč bi se je je- jo v slabo in jih odvrača od dobrega. Zato je jasno, zakaj hočejo imeti komunisti na svoji strani čim sposobnejše ljudi, a na nasprotni strani pa hočejo i-meti le nevedne in neučene ljudi. Zato pa je "bila nacijem in fašistom, kakor pozneje komunistom prva skrb spraviti s poti vse izobražene in sposobne ljudi, ki bi bili zmožni in sovražnike, preganjalce, morilce in rablje; katere s svojim denarjem podpirajo in se obenem veselijo nad neskončno tragedijo slovenskega naroda in njega uničevanjem in da vsled tega veselja celo prirejajo shode in piknike, na katerih dajejo duška svojemu veselju in navdušenju nad "osvobojeno in demokracijsko Titovo" Jugoslavijo! ! ! Tužna nam majka! TDa smo Slovenci morali to doživeti! — A. T. VESTMZ SLOVENIJE (Nadaljevanje s prve strani) vel Kristus Kralj!" Prepričan sem, da bo iz tako mučeniško prelite krvi vzklila našemu narodu lepša bodočnost!" * * * V soboto smo prejeli tudi par vrstic od Father Baznika, ki piše, da je umrla sestra Rev. Julija Slhpšaka, ki je študirala medicino na univerzi v Padovi. Blaga Slovenka je žrtvovala ves svoj čas, da je pomagala tisočem slovenskih beguncev, ki so pri-bežali pred komunisti iz Slove- nije. Dr. Ahčin ji ni rekel drugače kot "angelj usmiljenja." Dalje piše Father Baznik, da je "veliki duhovnik" partizanov, Metod Mikuš, zagrozil, da bo izgnal vse usmiljenke iz bolnišnic, ako se ne bodo ravnale po regulacijah nove sovjetske vlade v Ljubljani. Rev. Baznik omenja tudi, da ga je poslalo 5. armadno poveljstvo za 7 dni v Sveto deželo. Na pot se je podal predzadnjo sredo. Omenja tudi, da je bil na 12. julija privatno sprejet pri papežu Piju XII. v Vatikanu, ki pošilja poseben papeški blagoslov vsem Slovencem, zlasti pa onim, ki toliko trpe v svoji lastni domovini Sloveniji. Father Baznik nam je poslal več pisem, katere so mu. izročili naši rojaki za svoje sorodnike v Ameriki, katerih natančne na slove ne vedo. -o- PELO DOBIJO DELO DOBIJO Sončne kopeli poleti eilCe ima tudi učitelj !mu bilo, če bi ga naučil kaditi; in roparje igrati bi bilo prijet- , 8#e Prav, ■i f Mano > del i mn o Je pohvalil 'pri težkem U Vz«'oje se mora biKwratSda 116 st ' aiugj podiral." prav v šoli," po- n<5§ bp kaj a, učitelj i Jaz pri_ 'kar meni bil Mana, f P°d ^ ^edat, ce 1 ci umeli, kakš bodo >azPr 'eQcl be b°lj ve-ie rjnZtrt Pa bi se bila naveličali. v>bili'n!if.ebisePOSlll- n°> * i Rož se ' g°spod Učitelj i" tkati.- J' -1 ne u" so e%o e,2a dob k tjfili. P°8u^ejši domov. naproti, bilfio d| i!; .m1 srečno vpisali. Precej strahu pred je -- UpDfe nauke že ne, ^asr Per se je vra- pi>ll> je gvel ves "fe-Tirss; m Je ze toliko izku- Pritekla čas bala zanj. Z P „ »P* r se dl jeJ' hitro nava- no, ker bi bilo precej nevarnosti vmes. Toda naravnost obljubiti, da se pridruži slavnim roparjem, si- ni upal, ker ni vedel, če ga bodo doma pustili. In prav je storil; zakaj Anka je komaj čakala, da je povedala doma, kaj da se je zgodilo v šoli in kako je Jožek zapeljeval Gašperja. Stric Tone je kratko in malo prepovedal Gašperju hoditi v Jožkovo in Pepetovo družbo. , "Tu se vidi, kaj je žena, kaj je mati," je dejala Manai "Gla-dež je zelo pameten in moder mož; ampak Jožek nima več matere, in materino srce premore več kot očetova glava." (Dalje prihodnjič.) -o-- —Skoro tri četrtine vseh nesreč na cestah, ne vključno avtomobilskih nesreč, se primeri ljudem v starosti nad 45 let. * * w — Bolnikova nehvaležnost je naj sigurne j še znamenje, da gre njegovo zdravje močno na boljše. -o- litega V'-"g0dil° kaJ ic^-i sta bila" RoahnejŠa afGlart,^ Rozmanov Nabavo SOlcem of jvifibati ic?I ice ida i! s4 vedno T ePe je znal i-Jozek je pa me. i« , PaPirja tako >lZadel kakega, v iz ,i '.^.Pomeril. ^ot oba PridrUŽiU' oba m ga vabi. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v va še polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (July 31, Aug. 2) Ko se temperatura v senci do. končno dvigne na 50 ali 60 stopinj, opazi tudi mestni človek, -ci tiči dan za dnevom v kakšni pisarni ali delavnici, da je prišlo poletje. Tedaj si priskrbi udi sam včasih kakšno proste uro, da se ohladi v kakšnem kopališču ali pa se izpostavi son. cu, da bi mu "pobarvalo" kožo Kajti imeti zagorelo kožo, je da. nes skoraj že modno vprašanje Vsakdo je ponosen na to, če se more pokazati čim prej in čim temeljiteje v tej baryi. Naj si bo ta glad po soncu še tako hva-vreden in zdrav, vendar moramo paziti na to, da ne pretiravamo, kajti škoda utegne tedaj postati večja kakor korist. rav o sončnih kopelih velja stari rek, po katerem je treba nehati prav tedaj, ko je užitek največji. škode se lahko izognemo, tre. ba nam je premisliti le to, da je zagorela koža odvisna od dveh vrst činiteljev; prvič od medi-cinsko-bioloških in drugič od vremenskih ,ypIiyov. Biološki činitelji so večinoma čisto osebnega značaja in temeljijo v kon-stituciji vsakega človeka, v sestavi njegove krvi, stanja kože itd. Vsi ti činitelji so pa le malo spremenljivi in se težko prila-godevajo spremenljivim potrebam vsakega dne. Druga skupi, na vplivov nam dovoljuje večje uveljavljenje naših osebnih želj, kajti vreme in njegove učinke si lahko odmerimo s tem, da se jim izpostavimo pač za toliko časa, kolikor se nam zdi potrebno. Zagorelost kože je predvsem posledica sončnega žarenja in predstavlja nekakše^n zaščitni ukrep kože zoper prehudo in prenenadno obsevanje s sončnimi žarki. Sončni žarki v svoji celoti niso enakovrstni in enakovredni. Razlikujemo dolgovalo, vne in kratkovalovne žarke. Med zadnje spadajo tudi ultravijoli-časti žarki. Ti so tisti, ki imajo velik biološki učinek ter povzročajo v naši koži reakcijo, ki se očituje z rjavo barvo, če je teh žarkov v določenih vremenskih razmerah preveč, tedaj je tudi njih učinek premočan, namesto počasnega, zdravega' zagoreva-n j a se zgodi pravo sežiganje vrhnjih plasti kože, ki utegne imeti pod nekimi pogoji prav hude in trajne učinke na ves or- THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Ročne granate in metalci ognja so prisilili skritega Japonca, da je z dvignjenimi rokami prišel iz skrivališča (ga kaže puščica). Podal se je z dvignjenimi rokami namesto, da bi bil storil samomor za svojega cesarja. Slika je bila posneta v bojih na otoku Okinawa. g anizem. Sončni sij in sončno žarenje sta dve stvari, ki ju je dobro razlikovati, če se hočemo izogniti škodljivim posledicam obsevanja s sončnimi žarki, moramo upoštevati predvsem trenutne vremenske razmere. Močno ogreta zračna masa vsebuje lahko mnogo vodne pare. Vodna para požira kratkovalovne žarke, ki so najučinkovitejši. Z drugimi besedami, vlaga v zraku je naravna zaščitnica proti sončnim opeklinam. Na isti način kakor vodna para vpliva tudi prah. čim manj je zrak čist, tem slabotne j še je sončno žarenje, čeprav sonce pošteno sije. Od same vročine ne postanemo zagoreli, to je drugi temeljni stavek, ki ga pozna vsak smu-čiar iz prakse, če prodre po kakšni nevihti hladnejši zrak do nas, tedaj je pa drugače. Ta-zrak je čistejši, vlage ima manj, in zato propušča kratkovalovne ultravijoličaste žarke dosti bolje. Zato v soncu v takšnih prilikah tudi hitreje porjavimo. Razliko spoznamo najbolje po nebesni barvi. V vročini je ta barva večinoma bledomodra ali sivomodra, v hladnejšem vremenu je pa čista in temnomodra. Temu se priključuje običajno še to, da je v hladnejši zračni masi tudi veter živahnejši. Ta veter nam v zvezi z manjšo količino vlage v zraku suši kožo in povečuje tako nevarnost sončnih opeklin, še posebno nevarno je to, da človek v takšnem vremenu misli, da sonce lahko bolje prenese in se mu zato tudi bolj izpostavlja. Torej prav tedaj, ko je nevarnost sončnih opeklin največja, se ji tudi najbolj predaj amo, medtem ko iščemo v vročem in soparnem v r e m e n u bolj senco, tedaj prav takrat, ko bi moglo sonce naši koži razme. roma malo škodovati. Takoj se sprejme Boring Mills in Punch Prest operatorje Velderje Packers in Craters Za skladišče Reliance Electric & Eng. Co. Ivanhoe Division 1091 Ivanhoe Rd. Marine Division 1190 E. 152 St. (July 31, Aug. 2, 4) — 'Svetloba kresnice ima is-sti vpliv na fotografske plošče kot Roentgenovi (X) žarki. MALI OGLASI Pralni stroj želi kupiti družina od privatne osebe. Stroj se kupi neglede V kakšnem stanju je isti. Kdor ima kaj naj pokliče RA-6505. (178) Sobo in hrano išče Moški išče sobo in hrano pri pošteni slovenski družini. Kdor bi ga sprejel, naj pokliče HE-0897. (178) Proda hišo Lastnik proda hišo 7 sob, novo barvano, blizu šole in cerkve, vse bakrene cevi v hiši. Zglasite se po 3. uri na 898 E. 146 St., blizu St. Clair Ave. -_(178) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. z) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, sorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 048V MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli-družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) Kupimo zajemalke Kupi se dve zajemalki za sladoled (ice cream scoops), eno veliko in eno majhno. Ponudbe naj se puste v uradu tega lista. _____(176) Rodney Adams Heating: Service > Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) •""..... . ................................ Sobe se oddajo Oddasta se dve spalni sobi; ena. je dovolj velika za dva. Lahko si tudi kuha. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (176) (x) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Ne čakajte, kadar ste bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W, WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure; 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) AMERIŠKA DOMOVINA. JULY 31, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Oče Dobrogost je čutil starčev dih na svojih licih, in starčeva roka je stiskala njegovo rameno kakor z železnimi kle- še je, da je oče Do-preslišal starčevo o- Zdelo brogost pazko, "Veruj mi: nejedenkrat se mi je porodil v glavi čuden namen." "In kaj v moji? — Tvoja je mlajša, mnogo mlajša — moja starejša, neprimerno starejša." Te besede so bile že skoro podobpe zaničevanju. Toda Dobrogost je hotel razviti pogovor, naj bo kar hoče. S tem namenom je prišel tudi k starcu. Njegovi nameni so bili najčistejši —'rt a j p 1 e m e n itejši. Slutil je, da se bo moral mnogo prepirati . . . "Že nekolikokrat sem hotel v zemljo, ki jo zoveš svojo zibelko." "In kaj tajn?" Pri tem vprašanju se je Dobrogost stresel, kakor bi ga bii obvel najmrzlejši veter. "Kaj tam? — V jedni roki evangelij ..." "In kaj v drugi? — Jaz pra-š-am: ti črni mož, kaj v drugi? — In kaj v srcu?" Starec je zakričal te besede s hripavim glasom. "Evangelij ima v naših krajih na vesti grozne zločine." "Mogoče le oni, ki so z njim prihajali k vam!." "Ce je kdaj kje kaka knjiga morila, požigala, če je kje kaka knjiga može propala žena, roditelje otrok, če je kje kaka knjiga vtiskovala na čela znamenja sramote, če je kje kaka knjiga oznanjevala suženjstvo, je bil to vaš — tvoj — evangelij!" ščami. "Motiš se, starec — grozno se motiš — in v tej zmoti živiš toliko let. — Vam sta manjkala v vaših krajih le Ciril, le Metod, in vi bi to knjigo poljubljali, kadar bi vstali in kadar bi šli spat, vsako besedo te knjige bi se učili na izust, slavili bi trenotek, ko jo je odprl pred vami apostol križa, kazali bi to knjigo svojim otrokom kot najdražjo dedščino, na liste te knjige bi najraje pokla-dali svoje glave k poslednjemu počitku . . . Vam sta manj-ala Ciril in Metod . . . Imate .sicer Vaclava, toda imeli niste Ljudmil, imeli niste Borivojev , Takcf si star, sam si povedal, da neprimerno starejši od mene, in vendar je našla tako jrozna zmota vhod v tvojo dušo, naselila se v nji ,in se utrdila v kamen, ki je že prera-sten z zelenim mahom . . ." Starčeva dtesnica je zdaj spustila Dobrogostovo rameno; zdelo se je, da je omahnila nehote . . . Starec je sedel na svoje ležišče. "In pomagati bi vam bilo možno še pred petdesetimi leti . . . Tvoji rojaki nimajo niti pojma o svitlih žarkih evangelija, kateri prerodi ves kraj, nimajo niti slutnje, kako cvete potem življenje v najmičnej-šem cvetu ... In še zdaj bil bi pripravljen iti v tvojo rod- no zemljo . . ." "Vsak tvoj korak je zaman. Vetri, ki vlečejo od morja sem, bi ga takoj zasuli s peskom." Te starčeve besede so zvenele skoro na las tako kakor one, ki so pred nekaj časom prodirale skozi okence iz zakotnega stolpa. "Seveda . . . Tvoji rojaki niso verovali niti lastni krvi. Zato se je morala>tudi vsa zemlja v Lončini namočiti s krvjo. Iz te krvi rasti trnje, ki se vam samo ovija krog glave, katero vas bode, katero se razleze po tvoji domovini tudi v najdalj-nejše kraje — in kar je najbolj grozno, katero se v tujčevi roki spremeni v zlato . . ." "Ali so mogli naši očetje verovati Gotšalku — Odkod je prinesel evangelij, odkod je prihajal križ na njegovi kroni? — Od tam, kjer so nas kovali v okove, od tam, kjer so našim dedom tesali križe, ravno take kakor Ijedaj v Jeruzalemu, da bi nanj obesili vašega Boga!— Gotšalk je gledal z jednim očesom preko meje in z drugim na križ. — Če so nam večni bogovi odločili, da poginemo, ... tedaj poginemo; do poslednjega poginemo; toda ne udarno se ne . . . Razumeš? — Svoj boj hočemo dobojevati! Prijatelj, tako sem slab, — tako zelo slab ; . ." Starec si je popdrl belo glavo z obema rokama. Oče Dobrogost je njegove poslednje besede razumel in odšel. "Da sem zadel na to gnezdo? — Tu bi me še kmalu pregovorili ---mene starega Niklo- ta, ki se ni rodil—in ne umira — mogoče bi napravili, da bi se izneveril vam, bogovi mojih praočetov, da bi vas zatajil še nesramneje, kakor tedaj oni učenik njihuvega Boga. — Jaz moram odtod — še jutri. — Ta je za naše namene tako popolnoma izgubljen . . . Danski kralj! . . . Kaj nam pomaga? — Kaj?" Starec se je grabil za glavo z obema rokama, in bledi mesec je posvetil ravno na belo peno na njegovih ustnicah. "Čehi so sicer ohranjeni. Toda za kako dolgo?—V svoji domovini imajo polno križev; ali pa med1 vami, ti latinec, cveto najvabljivejši cveti, katere obljubljaš nam? — Ali se je pri vas prerodil ves kraj ? — Ali ne obračajo pri vas sinovi jed-nega očeta drug proti drugemu bridkega jekla, ali ne daje brat bratu iztikati oči, ali ne sovražijo pri vas drug drugega celi rodovi? — Ali ne sedi nih-,lo. Sestavljal je molitveno če izmed vas za tujo mizo, ali knjižico za svojo mlado varo-nihče ne čaka za mejami, da vanko Draguško. V začetni pi- zanese ob ugodni priliki v svo- smenki je risal z mojstrskim jo zibelko ogenj in meč? — Ali peresom najkrasnejše slike, ki ne vabite sami k sebi pošasti, katerih obraz je najstrašnejši, katerih glasovi so tisočkrat groznejši kakor glasovi krokarja, ki leta k obedu na človeška trupla? — Le pridi še enkrat, ti črni mož, in videl bom, če mi odgovoriš na te moje besede!" Oče Dobrogost je že tudi sedel v svoji sobici in sicer danes prvič z glavo, povešeno na prsi, kakor da je popolnoma pozabil na svoje najljubše de- so tako določno predstavljale otroško dobo. Tudi barve so javljale pri vsaki potezi naj-nežnejo svežost. In kaj šele vsebina! Iz vsake vrste je vel prekrasni duh tedanje narodne poezije. Kako skrbno je bilo vse izbrano; vsaka najmaj&a besedica je bila natanko premi®- (upujn vojne BOND! in ljena. Vse je bilo? prirejeno ,za mW katerih utisi spreif ka neredko v cele! I življenju. In nad T bdel nejedenkrat (if noč. In vselej se { da ie že skoro vesf||i|j|j njem delu. .TOPIH \ Dalje priM Likalnik ne zarj*'^ kega namažeš (svečo). RAZPRODAJA na vsem poletnem blagu Pridite, dokler je zaloga popolna! Prejeli smo tudi veliko zalogo letnih oblek za žene, mere od 42 do 52 >po $3.95, dokler .jih je kaj v zalogi. Se toplo priporočamo 's "fashion 6521 ST. CLAIR AVE. ^ rysevi r^gvi r?»vi r^sTi tv^ržsvir^vitvsvi rJsvirrtgfi rTgvi f® V BLAG SPOMIN prve obletnice prezgodnje smrti našega nepozabnega sina in brata Sgt. Anthony J. Vidmar ki je padel na polju slave za svobodo in demokracijo 31. julija 1944 na krvavih poljanah v Franciji. Kje je zdaj gomila, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne? Zdaj bi vaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer nI noči, in v daljni, tuji zemlji truplo Tvoje zdaj trohnl. ŽalujoCl ostali: MATI, SESTRE in BRAT. Cleveland. Ohio. 31. julija 1945. V BLAG SPOMIN 2. obletnice prerane smrti našega nikdar pozabljenega sina in brata Cpl. John J. Novasel ki je žrtvoval svoje mlado življenje za svobodo sveta dne 29. julija 1943 Težko smo se ločili od Tebe, ko odhajal si v službo domovine, nadejajoč se, da se kmalu zdrav povrneš, ko kruta usoda je drugače odločila, in na bojnem polju Ti je vzela življenje! Britko smo zajokali ob vesti, da Tebe, ljubi sin in brat, ni več med živimi. Dve leti je že poteklo, ko žalujemo za Teboj, a spomin na Te še vedno živi v naših srcih! ŽALUJOČA OSTALA: ANN NOVASEL, sestra JOHN GALIČ, oče Cleveland, Ohio, dne 31. julija 1945. V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti naše preljubi j ene in nikdar pozabljene soproge in matere Johanne Doljak ki je v Bogu mirno za vedno zaspala 30. julija 1943 Dve leti je že minilo, kar zapustila naš si dom, toda v sredi našega srca Tvoj spomin živi ljubeč. Draga soproga in ljubljena mati. Danes spomini na Te hite, počivaj v miru, blaga duša in večna luč Ti sveti naj I Žalujoči ostali: JOHN DOLJAK, soprog JOHN, FRANK, RUDOLPH, JOSEPH in CPL. ANTHONY, sinovi MARY, poročena Primosch, in JEAN, hčeri Zet, sinahe, dva vnuka in ena vnukinja Cleveland, Ohio, 30. julija 1945. TjnjlTTJinTLPJTTlJTnJTriTL K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti brez kake provizije ali bonusa * ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOL1ET, ILLINOIS tOTJinJTJTJlTlJT^ kfort, 3: remier °kupac: emčije _ je bil o jvsedel si iz Bar j se je izi 0jaške ol ■akoj vse i ranci j i, »red sod rjal raldjj NAZNANILO IN ZAHVALA«, Uv m nemš Globoko potrti od prevelike žalosti "jnes na ], n jetrno vsem sorodnikom, prijateljem i'1 a, kjer s ceni, prebridko ves, da nas je za vedno z°jvo ameri, in se preselil v večnost naš predragi in niMbjaške ol zabljeni soprog in oče « o tem jpjstvo. Frank Ozimek .,i0 Prošnj ki je tako nenadoma preminul dne 3. juW°ke zave: v starosti 51 let. Doma je bil iz vasi J?oi«"f ranciji, ... , . v. „ (Njegovo Po opravljeni pogrebni sveti masi v L sv. Družine je bil položen k večnemu po^ ^ ' 6. julija 1945 na Calvary pokopališe. zapus katerej Tem potom se želimo prav prisrčno ^ P° Pade ti Rev. Novaku za opravljeno sveto mašo %ki (jrž ge pogrebne obrede. j$a je ^ Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo W^ J1^ jatelji, ki so v blag spomin pokojnemu <^0jJZave 1 krsto s krasnimi venci. Ravno tako tudi vS e^'a so darovali za svete maše, da se bodo brale * dospel Ll»z, so Mali. in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit na ^qqq y škem odru, kakor tudi vsem, ki J so se " fnkovcii pogreba ter ga spremili do groba. Iskre"0 ju imej ^ vsem, ki so nas tolažili in nam bili ob s'r in §par teh žalostnih dneh. Prisrčna hvala društV, št. 25 SDZ in Carpenter Union, Local 39■ ki Je Enako iskrena hvala Louis Ferfolia nenui zavodu za vso prijazno postrežbo no vodstvo pogreba. Ti, predragi in nikdar pozabljeni soflj oče, s tem se je končalo Tvoje zemljsko nje, odšel si v kraj večnega miru, kjer ni nja ne nadlog. Počivaj mirno tam v hladit4 ** bu v svobodni ameriški zemlji ter plačil0 uživaj. Žalu joči ostali: URŠULA OZIMEK, soproga; CPL. FRANK, SGT. JOSEPH in CPT. sinovi. Cleveland, Ohio. 31. julija 1945. POPRAVLJAMO STR$L_ VRŠIMO VSAKOVRff^ GRADBENA Dfll^0 že n, Prenovljenje je naša posebnost. Mr. dobiti materija! za prenovljenje in P°y"70l STREHE POKRIVAMO OD Vojnp. Vse delo je prvovrstno in v vaše ■•' < želite, se plačevanje uredi na lahK&i JlIfta plačila. Se priporočamo za naklonje ) Cpl j( KOVAČ BRj^ij; GENERAL CONTRACT0 sta 956 E. 185. ST. ,nekeKa 3---' Je J0e H.UIllliiiiiiiiiimiHIlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllill111 'tereg = i siužii P V Prj KE 5030 Skebe & Ulle Plumbing & Heating y = 15601 Waterloo Rd. kX Julij K lvazijj °J;jev * GLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO IN artna, Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistimo. Mi prodajamo In inštaliramo ves monterskl in grelni Ponoči pokličite: MIKE SKEBE KE 4614 443, pr ; aPri /'Je v h. C Collie .J 5323484823482353235353532348534823482353232348