------    376    -----
Kmetijstvo.
Golobje.
Reja golobov se splača jedino, če se imajo take vrste, ki se prežive devet mesecev na leto na polju in jim po letu ni treba dajati jesti in še po zimi dosti ne potrebujejo, dokler je kopno. Taki golobje imajo na leto po pet parov mladičev, ki se v raznih krajih različno drago prodajo. Na par golobov se mora krma na leto računati 1 gld. do 1 gld. 50 kr. Pri kmetijstvu pa ni treba ničesa trositi za krmo, ker je vedno dosti slabega žita, ki se daje golobom.
Poleg tega, da prodamo mladiče, kar slednje leto nekaj nese, imamo od golobov tudi dober gnoj, ki je posebno dober za vrtnarje.
Golobe navadno dolže, da delajo veliko škodo po njivah. Kdor pa golobe opazuje, bode se prepričal, da to ni resnica. Posebno golobov ne smemo dolžiti, da pobero posejano žito, da potem ne ozeleni. Golob ne grebe, kakor kokoš, s kljunom izkoplje le kako zrno, ki je tako premalo v zemlji in bi najbrž se ne bilo  dobro obneslo.
Mnogo več, kakor žitnih, pa pobero golobje ple-velnih semen. Plevelno seme se običajno poprej razstrese po njivah, predno je žito zrelo. Če ga ne pobero golobje in druge ptice, klije in na njivi imamo mnogo plevela. V Belgiji, kjer so jako umni kmetovalci, so tako prepričani o koristi golobov, da celo po poljih stavijo goiobnjake. Posledica temu je, da je belgijsko žito običajno čistejše nego drugo.
Največjo škodo napravljajo golobje po strehah. Kadar delajo gnezdo, trgajo slamo s streh, in pa njih gnoj škoduje slamnatim streham iz tenkih deščic. Pod njim razpadajo. Posebno leseni žlebovi po strehah hitro strohne, ker se vanje nabira golobji gnoj. Poleg tega pa po slamnatih strehah, na katerih je golobje blato, bujno poganjajo mah in lišaji, ki s svojimi koreninami le škodujejo strehi«    Seveda ta škoda vedno manje prihaja v po-
štev, ker celo na kmetih vedno bolj opuščajo slamnate in lesene strehe in delajo strehe iz opeke in kamnitih plošč. To delajo posebno zaradi nevarnosti ognja. Lesene strehe pa tudi zaradi tega ginejo, ker les ni več tako po ceni, kot je bil nekdaj in streha iz deščic ne pride dosti ceneja od opeke ali pa nič. Streham iz opeke pa golobje blato ne škoduje.
Iz tega je jasno, da naši kmetje morejo od reje golobov imeti nekaj dobička, posebno ker jim ni treba za golobe kupovati žita, temveč imajo dovolj žitnih odpadkov. Ne splača se pa imeti tacih vrst, kateri ne hodijo z doma, temveč je jim treba vedno dajati jesti. Mnogo več zajedo, nego pa dobimo za mladiče. Seveda tudi poljskih golobov ne smemo imeti v prevelikem številu, temveč samo toliko, kolikor jih dobi lahko hrane na polju, ne da bi delali škodo.