Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tei. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m 1 m Leto XVIII. - Štev. 39 (917) Gorica - četrtek, 29. sept. 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Zagotoviti mir na svetu MIHAJLOV OBSOJEN Sv. oče Pavel VI. neprestano poziva k miru na svetu. Vsako priliko izrabi, da izrazi svojo zaskrbljenost ob pojavih, ki ogrožajo svetovni mir. Dne 15. septembra Je izdal celo posebno encikliko, ki nosi naslov »Christi Matri Rosarii«. V njej je pozval vernike, naj se v mesecu oktobru, kateri je posvečen molitvi rožnega venca, oklenejo nebeške Kraljice, ki jo je zadnji koncil proglasil za Mater Cerkve. »Nobena stvar se nam ne zdi toliko primerna in važna — pravi sv. oče v že omenjeni okrožnici — kot v sedanjih razmerah klicati pomoč od zgoraj in prositi za mir pri njem, ki je knez miru (Iz 9, 6). Mir je namreč tako silna dobrina, da si nobene druge stvari človeško srce tako ne želi kot prav njega. Cerkev se je tekom svoje zgodovine v trenutkih negotovosti In stiske vedno zatekla do božjega Sina preko Marije, božje Matere, ki je po besedah sv. Ireneja postala vir zveličanja za ves človeški rod.« »Mesec oktober pa je še posebno primeren, da se zatečemo k nebeški Materi z molitvijo rožnega venca, saj je znana -zavzetost Cerkve za to prelepo molitev, ki je tako primerna ljudskemu razpoloženju In tako ljuba sami nebeški Materi. Premišljevanje rožnovenskih skrivnosti utrjuje vero v dušah ter dviga duha k razodetim resnicam. Želimo zato, da postanejo v mesecu oktobru naše molitve še posebej goreče in se pomnožijo naše prošnje z namenom, da bo zasijala končno nad človeštvom zarja resničnega miru, tudi miru v verskih zadevah, ki ga žal še vedno mnogi ne morejo v celoti uživati, še posebej želimo, da bi ves katoliški svet na dan 4. oktobra, ko bo obletnica našega mirovnega potovanja na sedež Združenih narodov, obhajal ta dan kot dan prošnje za svetovni mir.« ZASKRBLJENI KLIC SV. OČETA Vsi se še spominjamo, kako je sv. oče Pavel VI. 4. oktobra 1965 imel v New Yorku na sedežu Združenih narodov govor, ki je bil dejansko najbolj temeljit povzetek vsega, kar se je povedalo na 2. vatikanskem cerkvenem zboru o miru. Tedaj je odjeknil po vsem svetu stavek sv. očeta: »Nikdar več vojska na svetu!« Temu pozivu je papež Pavel VI. dodal v zadnji okrožnici prav tako pretresljive besede: »V imenu našega Gospoda vam kličemo: Ustavite se! S silnim krikom in v solzah (Hebr 5, 7) ponovno dvigamo svoj glas, roteč vladajoče, naj napnejo vse sile, da se požar vojne ne bo razširil, temveč raje povsem pogasil. Niti najmanj ne dvomimo, da se vsi ljudje kakršnega koli rodu, barve, vere ali socialnega položaja, ki si želijo pravico in poštenje, ne strinjajo z našim gledanjem. Tisti, v katerih rokah je prihodnost človeške družine, morajo vedeti, da jih ta trenutek obvezuje zelo resna dolžnost vesti. V to svojo vest naj se poglobijo, mislijo naj na svoje ljudstvo, na celotno človeštvo, na Boga in zgodovino. Pomislijo naj, da jih bodo zanamci blagoslavljali, če bodo modro sledili tej prošnji. Treba se je združiti ter pričeti iskrena pogajanja. Prišel je trenutek, da se poravnajo spori, tudi za ceno kakšne žrtve ali predsodkov, saj jih bo treba kasneje morda poravnati z ogromno škodo in po bridkih pokolih. Treba je obnoviti mir, ki naj temelji na pravici •n na svobodi ljudi, ki bo upošteval pravice oseb in skupnosti, saj bi bil drugače Šibak in negotov.« V trenutkih, ko je sama Organizacija združenih narodov nemočna, da prepreči stalne spopade in krvoprelltja na svetu, kar je demonstrativno potrdil sam tajnik OZN U Thant s tem, da Je odstopil s svojega mesta, Je Cerkev kot bandero med narodi, svobodna vseh političnih vezi ter zato edino zmožna, da v ljudeh ohranja Ideale miru proti vsem razočaranjem, goji upanje kljub tolikim grozotam, ki trenutno trpinčijo človeštvo (papež Jih našteva: huda vojna na področjih Vzhodne Azije, atomska oboroževalna tekma, raslzml, nacionalizmi, revolucionarna gibanja, nasilno ločevanje državljanov, kriminalni aten- tati ter pokoli nedolžnih ljudi) ter zaupajoč v božje usmiljenje ne neha klicati ljudi dobre volje, naj se zavedajo svoje odgovornosti. Te dobre volje, ki bi se morala raztegniti od velikih narodov tudi na majhne, v današnjih časih vse preveč manjka, zato vsa stvar miru na svetu kar ne pride naprej. PAPEŽEVA MOLITEV ZA MIR Dne 4. oktobra, prihodnji torek, bo sv. oče Pavel VI. šel v baziliko sv. Petra; tam se bo ob grobu prvaka apostolov združil z molitvijo pet sto milijonov katoličanov za mir na svetu ter naslovil na presveto Devico prošnjo, ki jo je sam sestavil in s katero je hotel zaključiti svojo zadnjo encikliko. Glasi se: »Ozri se, o najsvetejša Devica, z materinsko dobroto na vse svoje sinove. Glej nemir posvečenih pastirjev, ki so v strahu, da pride na njihove črede strahotno neurje zla; glej tesnobo tolikih ljudi, družinskih očetov in mater, ki so v skrbi za svojo usodo in usodo svojih otrok, vznemirjeni od trpkih bridkosti. Ublaži duha vojskujočih in vlij jim "misli miru”; daj da bo Bog, maščevalec vsake krivice, v svojem usmiljenju podelil narodom mir ter jih povedel za dolgo dobo časov k resničnemu blagostanju!« Poskus skupine hrvaških razumnikov pod vodstvom bivšega univerzitetnega asistenta iz Zadra prof. Mihajla Mihajlova, da bi začeli z izdajanjem lista »Svobodni glas«, se je končal za Mihajlova s ponovno zaporno kaznijo. Okrožno sodišče v Zadru ga je obsodilo na devet mesecev ječe, češ da je širil lažne vesti o Jugoslaviji in njenem režimu. Pač pa so ga sodniki oprostili druge točke obtožbe, češ da je kršil jugoslovansko ustavo s tem, da je nameraval ustanoviti politično gibanje, ki bi bilo v opoziciji do Zveze komunistov, trenutno edine dovoljene stranke v Jugoslaviji. Ker je bil Mihajlov že lani obsojen na šest mesecev zapora, ko je v inozenistvu objavil članek o koncentracijskih taboriščih v Sovjetski zvezi v času nasilnika Stalina, pa mu je bila kazen pogojno odpuščena, je smatralo sodišče za umestno, da mu prvo kazen zniža na tri mesece in jo doda k novi, pravkar izrečeni. Tako čaka Mihajlova, če bo vrhovno kasacijsko sodišče v Zagrebu potrdilo obsod- ERHARD V WASHIN6T0NU Zahodnonamški kanoler Erhard se mudi te dni v ZDA. V Wa'shington je prišel preteklo soboto, ta ponedeljek pa je začel razgovore z zunanjim ministrom Deanom Ruskom ter tajnikom za narodno obrambo McNamaro. Pozneje je odšel v Belo hišo, kjer je ostal poldrugo uro v privatnem pogovoru s predsednikom Johnsonom. Kanclerju Erthardu zadnje čase stvari ne gredo več tako dobro izpod rok kot takrat, ko je še bi-1 finančni minister v Adenauerjevi vladi. Nemško blagostanje se počasi premika v inflacijo, ki s seboj prinaša draginjo. Potrošniki postajajo nezadovoljni, kar ima seveda odmev tudi na političnem polju. V juliju je Erhardova stranka prav s tem v zvezi doživela krepak poraz v -pokrajinskih volitvah v Vestfaliji in Porurju. Tudi v vojski se opažajo znaki nezadovoljstva. Vojni minister von Hassel je v duhu nove ustave civilist, z njim se pa generali vedno ne strinjajo. Von Hassel je pristal na to, da se lahko vojaki, vpišejo v sindikalne unije. To bo prineslo v vojašnice tudi sindikalno agitacijo. Mnogi generali smatrajo to za nedopustno in nesprejemljivo. Nekateri so iz protesta celo podali ostavko. Letalski general Panitzki je pa odstopil, ker noče biti odgovoren za številne letalske nesreče, ki so se primerile pilotom letala tipa Starfighter F-04. Ta letala je nemško obrambno ministrstvo nabavilo v ZDA. Kancler Erhard se je sicer postavil na von Hasselovo stališče že zaradi načela avtoritete, pravijo pa, da ga bo zamenjal, ko bo po povratku iz ZDA izvedel obširnejšo reorganizacijo vlade. Medtem so pa uradni predstavniki v ZDA izjavili, da sta se Brhaird in Johnson zlasti porazgovonila o atlantski obrambni organizaciji NATO, o nemških naročilih ameriškega vojnega materiala in o možnosti sodelovanja med ZDA in Zahodno Nemčijo pri raziskovanju vesolja. Oba državnika sta pretekli torek tudi obiskala Capa Kennedy na Floridi, kjer sta si ogledala ameriške vesoljske naprave. opustitev vojaških oporišč na tujih tleh, obveznost držav, da pospešujejo sporazum proti širjenju jedrskega orožja ter obsodba vseh oblik vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ves dnevni red skupščine obsega 96 točk. Indonezija, ki je lani izstopila iz OZN, se je letos zopet vrnila. Je to posledica nove smeri, ki jo je izbrala vlada generala Suharta po lanskem neuspelem komunističnem udaru. Indijski zunanji minister je pozval skupščino, naj OZN prevzame neposredno upravo Jugozahodne Afrike, ki 'je bila do leta 1918 nemška kolonija in naj prekliče mandat, ki ga je leta 1921 takratna Zveza narodov poverila Južni Afriki. Ker je postala zadnja leta ta država naj večja pobomica za popolno ločitev bele in črne rase, ni primemo, da ona vlada nad bivšo nemško kolonijo. Malezijski predstavnik pa je poudaril, da je treba komunistično Kitajsko na vsak način sprejeti v OZN ne da 'bi pri tem izključili nacionalistično Kitajsko na otoku Taiwanu (Formozi). bo okrožnega sodišča v Zadru, v celoti leto dni zapora. Odsedel pa bo le deset mesecev, ker mu bodo všteli 62 dni preiskovalnega zapora, ki jih je že odsedel deloma lani v aprilu deloma letos v avgustu in septembru. Dokler ne bo rešen priziv, pa bo Mihajlov ostal na začasni svobodi. Mihajlov tudi eno leto ne bo smel govoriti na javnih zborovanjih niti ne eno leto objavljati člankov po časopisih in revijah. Sodišče ga je tudi obsodilo na zaplembo 200.000 starih dinarjev, ki si jih je zaslužil z objavljanjem spornih člankov v inozemstvu. Predsednik sodišča dr. Šime Fa-bulič je obsodbo utemeljil bolj na splošno. Skliceval se je na ustavo, ki daje Zvezi komunistov v Jugoslaviji posebno mesto v družbeni ureditvi države. STRAH PRED SVOBODO MISLI Tako se je torej poskus svobodnega izražanja misli v Jugoslaviji znova končal z ječo. Mihajlov je v bolj mili obliki doživel usodo Djilasa, ki je prvi dvignil glas zoper »novi razred« v Titovi državi. Komaj dva meseca in pol po brionskem plenumu, ki je razkrinkal Rankoviča in pokazal Tita v napredni luči, je jugoslovanski komunistični režim spet pokazal zobe in svojo nazadnjaško naravo. Sam režim dobro ve, da so bile obtožbe proti Mihajlovu iz trte zvite. Obdolžili so ga širjenja lažnih vesti in sovražnega delovanja proti Jugoslaviji. Pa vsi tisti, ki so brali, kaj je pisal, dobro vedo, da je bila obtožba nesmiselna in obenem zlobna. Kajti Mihajlov je pisal neprijazno le o Zvezi komunistov Jugoslavije; nasprotno pa je poudarjal, da so jugoslovanski zakoni zelo liberalni in velikodušni, samo žal, da se vedno ne izvajajo, ker stoji Zveza komunistov nad njimi in jih razlaga ter naobrača, kakor je njej najbolj v prid. To se je znova pokazalo v Mi-hajlovem primeru. Bila je Titova oblast, ki je pogazila ustavo in zakone s tem, da je Mihajlova zaprla. Ona sama bi prva spadala za zapahe! Znova je svobodni svet lahko spoznal, da je Jugoslavija kljub lf IKI Glavna skupščina ZN na delu Splošna razprava 21. skupščine organizacije Združenih narodov v New Yorku je v polnem teku. Že v soboto, 24. septembra je skupščina sprejela na dnevni red predlog sovjetskega zunanjega ministra Gromiika, ki se tiče treh vprašanj: Komunizem v latinski Ameriki je sprožil v zadnjih meseeih splošno ofenzivo proti obstoječemu redu v južnoameriških državah, izkoriščajoč vsa propagandna in teroristična sredstva, ki so mu na razpolago. V začetku letošnjega januarja je bila v Havana na Kub; Trikontinentalna komunistična konferenca, od 29. junija do 9. avgusta je bil v Havani kongres latinskoameriških študentov, 9. avgusta pa v Montevideu (Uruguay) 19. kongres urugvajske komunistične partije. Sovjetske delegacije so zavzemale na vseh treh kongresih vodilne položaje. V omenjenem razdobju je prišlo do vrste dejanj, ki so se zgodila od enega do drugega konca ameriškega kontinenta in kažejo na skupno osrednje vodstvo. Dne 26. julija je kubanski vlastodržec Castro izjavil, da so že skoro vse latinskoameriške države zrele za komunistično revolucijo. Res je prišlo vsepovsod do izbruhov terorizma: V Venezueli se je 28. julija izkroal gverilski oddelek; v Mehiki so 12. avgusta odkrili gverilsko šolo, katero so vodili štirje sovjetski strokovnjaki; v istih dneh so v Uruguayu našli skla- dišče komunističnega orožja in streliva; 16. avgusta so komunisti uprizorili demonstracije v mestu Ouito v Ekvadorju ; isto-tam so komunistični 'gverilci ustrelili bivšega predsednika kongresa Portilla; 19. avgusta je skupina kolumbijskih komunistov napadla vojaški oddelek in pobila 15 vojakov; v Guatemali je bil umorjen polkovnik Cardono; v istih dneh so v ZDA komunisti, včlanjeni v tako imenovani Ameriški zvezi za pravice osebe uprizorili nemire ter skušali v ameriškem senatu preprečiti preiskavo o komunističnem podtalnem delovanju v ZDA. Na Holandskem gradijo cerkve V teku letošnjega leta bodo zgradili na Holandskem 68 novih katoliških cerkva. K financiranju teh novih prostorov bogočastja, ki bodo stali okrog 7 milijard 500 milijonov lir, bo holandska vlada prispevala 2 milijardi lir. Od druge svetovne vojne dalje so zgradili na Holandskem 2536 novih cerkva in 160 kapel. Od leta 1960 dalje izdeluje načrte za nove cerkve posebno medškofijska komisija za cerkveno arhitekturo. svoji sedanji umerjenosti še vedno totalitarna država, kjer ne vladajo zakoni, za vse enaki, ampak volja partije, to je volja maloštevilne skupine komunistov. Tista partija, ki je uspešno izvojevala revolucijo in se pogumno postavila po robu mogočnemu Stalinu, se je nenadoma zbala iz službe vrženega univerzitetnega profesorja iz Zadra. Ne boji se ga morda zato, ker bi bil mož pomemben in bi za njim stali milijoni ljudi. Tudi ne zato, ker bi bil mož agent te ali one velesile ali v zvezi s protikomunistično emigracijo. Boji se ga iz čisto enostavnega razloga, ker je. povzdignil glas v prid svobode. Glas je bil sicer šibak, a komunistična oblast se ga je ustrašila, ker je svoboda nalezljiva. Bi bilo morda zato že konec države, če bi Mihajlovu dovolili izdajati »Svobodni glas«? Prav gotovo ne! Tudi ne bi bila zato samoupravljanje ali federativna ureditev spodkopana v svojih temeljih, saj trdijo sami komunisti in to dan za dnem, da zahteva pravo samoupravljanje svobodnih proizvajalcev. Pa kako naj bodo proizvajalci svobodni, če jim komunisti neprestano natikajo nagobčnike? Neumno bi bilo trditi, da so prav komunisti popili vso modrost in da edini oni vedo, kaj je dobro in kaj je prav za ljudstvo. Stalne krize in stalne spremembe med njimi, da omenimo le Rankovičev primer, zgovorno pričajo, da komunisti greše kot vsi drugi in da kaj pogosto delajo grde napake. POMEN MIHAJLOVEGA NASTOPA So nekateri, tudi na Zapadu, ki se jim zdi Mihajlov nastop neprimeren ali vsaj ne ob pravem času, češ da podira, kar Titov režim previdno gradi na poti k liberalizaciji in napredku. Kdor tako misli, vara samega sebe. Če oblast res sloni na volji ljudstva, si lahko privošči strpnost do vseh, ki jo kritizirajo, čeznjo zabavljajo, se nanjo jezijo ali celo smešijo. Mnogo pridobitev modernega sveta ima svoj izvor v tem, da nekdo ob svojem času ni bil zadovoljen s stanjem, kot je bilo takrat. Na ta način je bilo odpravljeno tlačanstvo, odpravljeno suženjstvo, ženske so prišle do volivne pravice. Najprej so se posamezniki zavzemali za to, kasneje se je teh misli oklenilo javno mnenje, in končno jih je morala rada ali nerada sprejeti tudi oblast. Brez svobodnega glasu ne bi bilo napredka. Mihajlovu je treba priznati prav to, da stoji v vrsti velikih borcev za svobodo izražanja. Vsak upornik proti ustanovljenemu redu je neuravnovešen v tem smislu, da se ne pokori oblasti, ampak da uboga svoje prepričanje. Mihajlovu komunisti lahko mnogo očitajo, a ene stvari mu ne morejo odrekati: poguma. Nihče z veseljem ne rine v zapor, še posebno ne pod komunističnim režimom, kjer so take ljudi pred slabimi dvajsetimi leti za podobna dejanja še streljali. Danes jih ne streljajo več, zapirajo pa še. Če naj Jugoslavija resnično in v vsakem smislu napreduje, bodo morali prenehati tudi z zapiranjem, kajti brez svobode misli ni mogoč pravi napredek. To je preprosti in obenem tragični nauk človeške zgodovine, kadar se mu neka oblast s silo postavi po robu. Tudi sedanja Jugoslavija ne bo mogla biti v tem izjema! POMEN ČENSTOHOVE za poljski katolicizem RUSKA MLADINA O BOGU Češčenje črne Marije v Čensto-hovi ni samo izraz vere poljskega naroda, temveč neprestano prispeva tudi k njeni poglobitvi ter duhovnemu preporodu ljudstva, saj je češčenje Matere božje pot h Kristusu. Čenstohova ni turistični kraj, temveč mesto pokore in prejemanja zakramentov. V sami baziliki in tudi izven nje je postavljenih na stotine spovednic. Za delitev sv. obhajila so zgradili posebno dvorišče, ki je dolgo 50 metrov — imenujejo ga »cenaculum« v spomin na Jezusovo zadnjo večerjo — kjer je mogoče prejeti sv. obhajilo vsako uro v teku dneva. Ob zidovih starodavnega samostana so razmeščene postaje s podobami v naravni velikosti veličastnega in izredno lepega križevega pota, ki ga je izdelal znani kipar Pij We-lonski. V Čenstohovo romajo ljudje ne samo, da tam časte Marijo, marveč tudi da se obtožijo svojih grehov, opravijo križev pot in prejmejo sv. obhajilo. Vse to se vrši v okolju, ki spominja na tisočletno zgodovino poljskega naroda in na številne božje milosti, ki so jih prejeli s posredovanjem Kraljice Poljske. Češčenje črne Matere božje prispeva k duhovnemu preporodu vsega naroda, ker je vir zaupanja in posamičnega ter družbenega upanja. Izredno številne milosti, ki jih predstavljajo ozdravljenja in drugi duhovni sadovi, o čemer priča na tisoče »ex voto«, zahvalnih napisov in daril (samo v letu 1937 so jih prinesli tja 845.000), nagibajo vernike, da žive bolj doživeto krščansko življenje. Vsako leto se ti »ex voto« neprestano množe; darujejo jih različne skupine katoličanov: obrtniki, uradniki, zdravniki, župnije, dijaki itd. Vsebujejo slovesne zaobljube, da bodo izvajali krščanska načela v družbenem življenju. Vsako leto, zlasti pa v zadnjem času, je bilo v Čenstohovi na stotine duhovnih vaj in molitvenih dnevov za osebe, ki so pripadale različnim slojem in so prispele iz vseh delov Poljske. Tu ima svoj sedež poseben zavod, ki pomaga poljskemu pri-masu in episkopatu objavljati in širiti njegove nauke in njihova navodila za vernike. Štirikrat na leto se sestanejo vsi poljski škofje v samostanu Jasna gora, kjer opravijo duhovne vaje in imajo zasedanje svojih škofovskih konferenc. Vse to prispeva, da je Čenstohova neprestano duhovno središče katolištva na Poljskem. Pripomniti moramo še, da je postalo češčenje črne Matere božje tudi element narodnega edin-stva in zdravega krščanskega patriotizma. Kopije podobe čensto-hovske Matere božje so razširjene in češčene med vsemi poljskimi katoličani, ki so raztreseni po svetu. Zanje predstavlja častitljiva podoba spomin na tisočletno zgodovino naroda in pomoči, ki jo je narod prejel od svoje Kraljice v teku stoletij. Predstavlja tudi povabilo, ohraniti zvestobo Kristusu in katoliški Cerkvi še naprej. Tako šele razumemo, zakaj so poljski katoličani izbrali svetišče na Jasni gori v Čenstohovi kot glavno točko proslav tisočletnice pokristjanjenja Poljske, ki so se začele 3. maja 1966 na praznik Marije, Kraljice Poljske. Ta dan je poljski narod po besedah svojega primasa kardinala Wyszyn-skega in svojih škofov obnovil obljubo zvestobe svoji veri. Sam papež Pavel VI. je hotel biti prisoten a so mu poljske komunistične oblasti onemogočile osebno navzočnost pri tem slovesnem dogodku. Prazen prestol in na njem šopek belih in rdečih rož je tisti dan spominjal Poljake, da nimajo verske svobode in da se morajo zato toliko bolj okleniti svojih škofov v obrambi vere in tisočletnih krščanskih vrednot. Roman Rus, Rim iiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMMiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiniiiinii Veronika Deseniška v slovenski literaturi Veroniko Dosen-iško pozna vsak naš študent, kj je študirat Otona Zupančiča, poznajo jo pa tudi poznavalci slovenske dramatike, saj so jo v svoje drame vpletli poleg Zupančiča še trije naši dramatiki: Jurčič, Novačan in Bratko Kreft. Moremo reči, da je usoda Veronike z Desenic motiv, ki je od najstarejših časov zelo zanimal slovenske literarne ustvarjalce. Zato je opravil zelo hvalevredno delo prof. Martin Jevnikar, ko je obdelal motiv Veronike Deseniške ne samo v slovenski literaturi, temveč tudi v hrvatski in av-strijsko-nemški. Značilno je namreč, da je tragika tega nesrečnega dekleta zbudila pozornost tako ljudskih pesnikov kot tudi ustvarjalcev umetne besede pri vseh obmejnih ljudstvih nekdanje oeljske grofije, tako da imamo res pravo literaturo o Veroniki Deseniški. Prof. Jevnikar, ki uči na srednjih šolah v Trstu in je tudi docent za slovensko literaturo na univerzi v Padovi, je v svoji knjigi- »Veronica di Deseniee nalla letteratura slovena« podrobno obdelal motiv Veronike Deseniške v slovenski literaturi, omenil je pa tudi vse druge, ki so o Veroniki pisali v hrvaščini in nemščini; poleg toga podaja tudi zgodovinske podatke o Veroniki, kakor so nam jih ohranili stari kronisti in zgodovinarji. V Jevni-kanjevl knjigi imamo z eno besedo vse, kar o Veroniki z Desenic poročajo ljudsko izročilo, zgodovinarji in pesniki, pisatelji ter dramatiki. Pregled je res izčrpen in bo prav prišel posebno dijakom, ki morajo Veroniko bolj podrobno poznati, pa tudj vsem drugim, ki se zanimajo za slovensko slovstvo. Avtor je pokazal, da je skrben zbiratelj in sestavljavec tega, kar so drugi napisaM. V lastne sodbe pa se ne spušča, saj to tud-i ni bil namen knjige. Svoje delo je avtor posvetil slavistu Ar-turu Croniji, profesorju na padovanski univerzi, izdala pa jo je založba Marsilio Editoni v Padov-i pod okriljem padovam-ske univerze. Knjiga je čedno opremljena in je omembe vredno, da ni v njej kakih večjih tiskovnih napak .čeprav so jo tiskali v itaJijamski tiskarni. Vendar v knjigi ene stvari ne odobravamo in sicer tega, da za slovensko Celje rabi stalno nemško ime Cilji. Razumemo, da so ta izraz rabili v starih časih, ko je v Celju vladala Avstrija, toda da rabimo nemški izraz v sodobni zgodovinski knjigi, se nam zdi nedopustno. Kajti danes boš v Sloveniji zaman iskal mesto Cilli. Ker je avtor za druge kraje rabil sodobna slovenska imena, b; lahko tudi namesto Cilli zaplsai Celje. (r+r) RAZNO Nova misijonska bolnišnica Predsednik države Tanzanija Nyere je nedavno odprl novo misijonsko bolnišnico, v kateri je 140 postelj. Ob tej priložnosti je poglavar te afriške države izrazil svojo hvaležnost in hvaležnost vlade za plemeniti prispevek misijonarjev in katoliških laikov pri zdravstveni pomoči deželi. Katoličani v Pakistanu V zadnjih desetih letiih se je število katoličanov v Pakistanu povečalo za 40 odstotkov. V tem času je bilo 140.000 krstov. V Pakistanu je sedaj 376.000 katoličanov, ki so razdeljeni na deset škofij in 143 župnij. Ekumenske poroke Ekumenska poroka je sklenitev zakona med katoličanom in članom druge krščanske verske skupine, katera je po nedavni papeški poslanici nekoliko olajšana, vendar to drugoverskih predstavnikov ne zadovoljuje. Protestanti ždijo, da bi papež kmalu dovolil še nadaljnje olajšave zlasti glede vprašanja vzgoje otrok v mešanih zakonih. Tehnična šola kardinala Cardijna v Bombayu V Bombayu v Indiji so ustanovili novo moderno tehnično šolo, ki se bo imenovala po kardinalu Jožefu Cardij-nu, ustanovitelju mladih katoliških delavcev. Šolanje bo trajalo tri leta. Gotovo še nikdar ni bilo zanimanje za življenje ruske mladine tolikšno kot prav v sedanjem času. Upravičeno se zahodni svet sprašuje in poizveduje, kako je usmerjena mladina onega naroda, ki vedno bolj odločno posega v razvoj današnjega svetovnega življenja. Saj ni treba biti nikak prerok, če vse bolj prevladuje prepričanje, da bo v drugi polovici dvajsetega stoletja zavzela prav Rusija vodilno mesto med narodi današnje politične pozornice. Vemo, da je današnja uradna Rusija brezbožno-komunistična in vse javno življenje v njej je uravnavano po marksi-stično-komunistični ideologiji. Se razume, da je tudi vsa vzgoja in vse šolstvo strogo brezbožno in materialistično vodeno. In v tej smeri se že nad 40 let vzgaja vsa ruska mladina; to se pravi, da že drugi rod raste v popolnoma brezbožnem in strogo marksističnem kulturnem ozračju. Iz vsega tega nas zato s toliko večjo radovednostjo zanima, kako je z današnjo rusko mladino. To je s tisto mladino, ki bo jutri prevzela v svoje roke vodstvo države z ogromno tehnično, vojaško in Življenjsko sito. Posebno važno je pri tem vprašanje, koliko je v ruski mladini še verskega mišljenja in kakšno je njeno razmerje do nadnarave in do Boga. Saj je končno od tega odvisno, ali bo Rusija s svojim brezbožnim in nečloveškim komunizmom svetu prinesla pogubo, ali pa bo spreobrnjena k Bogu svetu pripomogla do dolge dobe miru in blagostanja (kot napoveduje Marija v Fatimi). Na ta vprašanja naj nam odgovori dijakinja iz Anglije, ki se je udeležila zadnjega mladinskega kongresa za mir v Moskvi. Z drugimi mladinci se je tudi ona odzvala povabilu; saj je bila to njena davna želja, da bi z lastnimi očmi pogledala ruski resničnosti v obraz. Študirala je namreč v ruskem inštitutu, v Oxfordu in je zato bila dobro podučena o ruskih zadevah. To pot je nastopila Z edinim namenom, da v obširni anketi povpraša ljudi: »Ali verujete v Boga?« Svoja dognanja opisuje takole: "Vpraševala sem ljudi po ulicah, trgih in parkih: »Ali verujete v Boga?« Menim, da sem se s tem vprašanjem obrnila na več kot sto oseb, ki so takoj spoznali, da sem tujka. Kratko in bežno so mi odgovarjali. Včasih pa se je zbrala ob meni velika gruča in govorili smo o tem dolge ure. Vse te razgovore bi lahko povzeli v izjavo mladega delavca, ki mi je rekel: »Vsak Rus, pa naj bo te ali one smeri ali naziranja, govori vedno rad o tem vprašanju: Ali je Bog.« Zopet sem bila sredi množice ljudi in govorili smo o angleških šolah, filmih, literaturi in podobno. Naenkrat pa se je utrgalo iz množice vprašanje, ki mi ga je zastavil dijak: »Ali verujete v Boga?« Odgovorila sem mu, da jaz verujem, nakar sem ga vprašala, ali on veruje. Izjavil je, da ne veruje v Boga in je vprašal nadalje, če je v Angliji mnogo mladih ljudi, ki ne verujejo. Priznala sem mu, da jih je mnogo, ki ne verujejo, vendar pa je zelo mnogo gibanj in pokretov, ki skrbe za krščansko vgojo in širjenje krščanske kulture. Med sodelavci teh gibanj je mnogo dijako\> in delavcev. Ljudje so začeli kar vprek govoriti: »Tako je prav, tako je prav.« Opogumila sem se in vprašala: »In kako je pri vas s krščanstvom? Koliko ljudi je krščanske vere?« Prva se je oglasila neka mlada žena in rekla: »Vsi.« »Mogoče jih je 40 %,« je odgovoril mladenič na drugi strani. Nekdo drug je pripomnil: »Tega n/ mo- nrjz življenja Cerk Prvi kardinal, ki je prosil za razrešitev službe Španski kardinal Angel Herrera y Oria se je odpovedal vodstvu škofije Malaga. Sv. oče je njegovo odpoved sprejel. Prosil ga je, naj še naprej nudi svojo pomoč španski škofovski konferenci in pri vodstvu raznih mednarodnih verskih ustanov. Časopisi poročajo, da je tudi pariški nadškof, kardinal Feltin prosil za razrešitev službe, ker je star 83 let. Vodstvo pariške škofije bi potem prevzel dosedanji pomožni nadškof s pravico nasledstva Vei-llat. Apostolat na morju Na otoku Elbi je bil kongres za apostolat na morju. Uvodmii govor je imel genovski nadškof kardinal Siri. Kongresa se je udeležil tudi tržaški nadškof, kj je člain komisije, ki so jo italijanski škofje ustanovili preteklega junija. Na kongresu so razpravljali, kako bi organizirali učinkovito dušno pastirstvo med mornarji, uslužbenci na ladjah in pristaniščih, ter med potniki. Kako važen je bil ta kongres priča dejstvo, da se je udeležil začetka kongresa in pozdravil prisotne minister za trgovsko mornarico Natali. Radi bi postali diakoni V Londonu je 160 spreobrnjencev naprosilo škofa-, da bi mogli postati diakoni. Skoro vsi so poročeni in so bili pred spreobrnjenjem protestantski pastorji. Kot diakoni bi radi Cerkvi -stavili na razpolago svoje moči. Starši delajo za duhovniške poklice V Mohi-ki, -glavnem mestu istoimenske države je nadškof povabil starše, naj bi mu pomagali pri ustvarjanju javnega mnenja za duhovniške poklice. Vabilu se je odzvalo 72 staršev, ki so se opogumili in stopili na prižnico po raznih cerkvah ter govorili o potrebi duhovniških poklicev. Mehiška škofija je menda številčno največja na svetu. Trenutno šteje 5.750.000 vernikov. Študirajo anglikansko teologijo Znana benediktinska opatija sv. Matija v Trierju v Nemčiji je sklenila povečati in poglobiti študij o anglikanizmu. V ta namen je ustanovila v samostanu poseben inštitut za anglikansko Cerkev. Središče je prvo te vrste na svetu in bo imelo predvsem znanstveni značaj. Posvetilo se bo študiju anglikanske teologije v namenu, da bj pospeševalo edinost vseh kristjanov. Novi duhovniki za latinsko Ameriko Družba sv. Jakoba apostola, ki jo je ustanovil bostonski nadškof kardinal Cuch-ing ,da bi pomagala lajšati pomanjkanje duhovščine la-tinske Amerike, je poslala nadaljnjih 11 ameriških duhovnikov v latinsko Ameriko. Duhovniki z delavci v tovarnah V štirih velikih avstrijskih tovarnah dela trenutno 50 avstrijskih, italijanskih, švicarskih in jugoslovanskih duhovnikov -im bogoslovcev. Na-men tega poskusa je, da bi se duhovniki in bogoslovci seznanili z življenjem delavcev -ter z njihovimi problemi. Po končanj delavn-j dobi bodo imeli -ti duhovniki in bogoslovci skupen posvet, da si bodo izmenjali izkušnje. Lani se je takega poskusa udeležilo -le deset duhovnikov in -bogoslovcev. g oče povedati. Vendar je gotovo, da jih je zelo mnogo.« »Ni jih; mi ne verujemo v Boga,« je odgovorila ndada delavka samozavestno. Naslednjega dne sem se podala v mestOi da obiščem nekaj cerkva, ki so v Moskvi odprte. Na tramvaju sem prosita sprevodnika, da me opozori, kje naj izstopim, ko pride do kakšne cerkve. Kmalh so se okoli stoječi zapletli v živahen razgovor o lepoti moskovskih cerkva in o tem, ali je prav, da grem ogledovat cerkve. Vsi pa so bili zelo prijazni in ustrežljivi. Ko sem izstopila, se mi je pridružil mladenič, ki je rekel, da je marksist, a ga je razgovor v tramvaju tako razumel, da je moral za menoj in razgovor nadaljevati. Ko sva šla proti cerkvi, sva se pogovarjala o posmrtnem življenju. V cerkvi je bilo ravno pogrebno opravilo. Petje je bilo čudovito in v cerkvi je bilo mnogo vernikov. Marksistični mladenič je kmalu prišel k meni in rekel: »Res lepo; ko pridete v cerkev tako proti svoji volji, začnete takoj verovati v Boga.« V sklopu Kremlja so tri cerkve, ki so sedaj odprte za obisk. Vse tri so muzeji in jih krasijo krasne nabožne slike ali ikone. Ljudje, ki v velikem številu prihajajo v te »muzeje«, so se pred kipi slikami verske vsebine ali pa pred bivšimi oltarji spoštljivo križali. Med ljudmi v cerkvi je bil tudi starček s svojo malo vnukinjo. Razlagal ji je navdušeno o ikonah in freskah. Stopila sem k njemu in mu priznala, da je vse v cerkvi tako lepo. »Da, vse je zares lepo. Vse je tako popolno, kar sloni na veri v Boga.« Zopet se je zbralo več ljudi in poslušalo najin razgovor o resnicah, o katerih so bile slike na stenah. Tedaj pa vpraša neki mladenič, kazaje na sliko Jezusovega krsta: »Zakaj je Jezus toliko star, ko prejema krst, ko navadno vendar krste otroke?« Starec mu je odgovoril, da je bil Kristus trideset let star, ko je bil krščen. »A, tako, nikdar nisem tega slišal,« je odgovoril mladenič. Še o marsičem smo govorili. Tedaj pa se je prerinil do nas mladenič s fotografskim aparatom in beležko v roki. Vprašal me je, kdo sem. Popisal je moje po- ■ datke in spet izginil. Priznam, da mi ni bilo ravno prijetno. Ljudje pa so takoj spremenili vsebino razgovora in se mi zahvaljevali. Vsi ti vtisi potrjujejo resnico, da je v Rusiji vprašanje o Bogu v središču vsega zanimanja in da vera še vedno silno zaposluje ruskega človeka. In to mnogo bolj kot človeka na zapadu! Zato je le tam mogoče: nekega popoldneva sem potovala v avtobusu z ruskim znancem, ki mi je bral pridige slavnega ruskega škofa v 17. stoletju in tisto staro ruščino sva oba prevajala v moderno ruščino. Kmalu je v avtobusu vse utihnilo in vsi ljudje so pozorno poslušali najino prevajanje." Ali bi bilo kaj podobnega mogoče pri nas...? (Iz »Nedelje«) Predpisi za trgatev in vinske tropine Prefektura v Trstu je za svoje področje določila, da mora biti trgatev letos opravljena do 30. novembra. Vinske tropine je dovoljeno hraniti do 20. decembra 1.1. Preko tega datuma je dovoljeno držati vin-ske tropine le v sledečih izjemnih primerih: a) če so namenjene za izdelavo lahkega vina; b) če so namenjene za izdelavo žganja ali kisa vendar pod pogojem, da -so v prostorih žganjarn ali ki-sarn z dovoljenjem Zavoda za nadzorstvo iz Conegliana; c) če so namen-jen e za živinsko krmo in pomešane z živinsko soljo v količi-nii 1 kg na- stot tropin; c) če so pomešane s k-rmo ali -močno ski-sa-ne ali v -drugačni obliki, posušene in pomešane z -drugimi živalskimi ali -rastlinskimi nesladkornim-i ostanki jn namenjene za krmo ali gnoj; d) če so namenjene drugačn-i industrijski porabi npr. za pridobivanje enocianina. V -takem primeru morajo biti v prostorih industrijskega abra-ta za izkoriščanje -stranskih vinarskih proizvodov in prijavljeni Zavodu za nadzorstvo v Coneglianu. Kipenje (fermentiran je) in obnovljeno kipenje je dovoljeno le do 31. decembra tega leta. Vsa kasnejša naravna kipenja je treba takoj brzojavno prijaviti Poskusni postaji za vinogradništvo in vinarstvo v Coneglian-u. T-a prijava pa n-i potrebna za vrenja v steklenicah ali drugih zaprtih posodah pri izdelovanju naravno penečih vin. Le za izdelavo tradicionalnih vin »Re-cioto«, »Vinsa-n-to« in »Passito« je -dovolje- no kipenje do 31. m-a-roa 1967. V tem primeru je treba prijavili zalogo grozdja in drugih -surovin Poskusni postaji za vinogradništvo in vinars-tvo v Coneglianu do 31. decembra 1966 in -imeti dovoljenje istega zavoda za nadaljnjo predelavo. Ti ukrepi imajo ma-mon, da zatrejo potvarjanje mošta, vina in kisa ter na ta način podpirajo -prave vinogradnike. Obvezno cepljenje goveje živine proti slinavki in parkljevki V preteklih letiih so izvedli cepljenje proti slinavki in parkljevki istočasno v številnih pokrajinah. Takšna organizacija cepljenja se je pokazala zalo uspešna. Zato je ministrstvo za zdravstvo določilo, da se lotos ponovno cepi vso govejo živino nad štiri mesece staro, in sicer v časti od 1. oktobra do 31. decembra. To velja za 39 pokrajin, med katerimi so tudi Tržaška, Goriška im. Videmska. V tem času je uvoz živine iz drugih pokrajin, ki niso navedene v ministrskem odloku, dovoljen le -s potrdilom o cepljenju, ki je bilo opravljeno vsaj 15 dn-j in ne več kot štiri mesece prej. Podobno poročilo mora i-med tud-j živina, uvožena iz tujine. Ta potrdila pa niso potrebna za živino, ki je namenjena naravnost v klavnico. Cepljenje bodo izvedli občinski ali poverjeni živinozdrav-nlki. Živinorejec bo za cepljenje plačal 200 li.r od goveda. Cepljenje je obvezno in živinorejec lahko dobi na svojo željo potrdilo o opravljenem cepljenju. KATOLIŠKI GLAS Stran 3 APZ „Tone Tomšič“ osvojil goriško občinstvo Država brez državnega praznika bili 'Dvorana Katoliškega doma v Gorici je ■a zadnjo nedeljo zapet naibito polna. Otvoritev jesenske sezone ni mogla biti posrečena kakor s pevskim koncerta® APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki Ba je organizirala ZSKP v Gorici. Ljubljanski akademski zbor je za to priliko pred-Sfevil goriškemu občinstvu zelo izbran P^gram, ki je šel od mojstrov polifom-s^e glasbe do slovenske moderne glasbene Ustvarjalnosti ter posegel v bogato zaklaid-slovenske folklore. Po pozdravni pesmi Radovana Gobca slišali najprej trii polifonske skladbe sicer Izaka Poscha »Ouaim pulchra es«, Jakoba Gallusa »Livi-de quare tibi« in Gabriela Plavca »Vidi speciosam«. To so dela avtorjev renesančne in baročne dobe, ki so Nii slovenskega rodu oz. so živeli na sionskem ozemlju. Zbor je vse tri mojstr-*ko odpel, zlasti osemglasna »Vidi specio-s®®« s tehniko večzborja je zapustila mogočen vtis v celotni izvedbi, zlasti v rru> *°čnem finalu. Sledile so skladbe novejših slovenskih Mojstrov, in sicer po vrsti Pavla Šivica 'Domovina je vse«, Srebotnjakova »Temni k°rt«, Lajovčeva »Večerna pesem«. Vse tri 8Uadbe so precej zahtevne, moderno po ^rvane, z veliko izrazno silo, ki gre od "Spresionizma do ekspresionizma. Prav v delih je pokazal APZ vso svojo umetnico zmogljivost v tehniki in interpreta-**Ji, glasovno zlitost in nenavadno obvladuje dinamike. Prvi del sta zaključili klagoje Berse »Mesečina« za same glaso-kj spominja na instrumentalno delo * gotovim efektom ter Karta Pahorja ‘Očenaš hlapca Jerneja«. Slednji je močan ponižanih in razžaljenih za pravico, W Pahorjeva -glasba zelo doživeto po-dja. Mogočna pesem je zato še posebno kla zasluženo odobravanje publike. Drugi del koncerta je obsegal narodne ®®srmi in skladbe, ki obdelujejo folklorne Motive. V začetku smo slišali Jenkovo *^Pa zelenela«, nato so se oddolžili ljubljanski pevci svojemu ustanovitelju Franji'^ Maroltu s pesmijo »Ditl dil duda« v lni^ovi priredbi. Sledili sta dve koroški 'fNiradni Mirkova »Deole to mi povej« in ^evova »Ribce po murjici pvavajo« ter ■tamčeva »Kaj ti je, deklica«, že hrvaško folkloro nam je posredovala Žgančeva sui-»Pesmj iz Medjumurja«. Pravo odkritje k bila »Balada o mlinarju« Matije Tom-** (posvečena APZ za dvajsetletnico), v kateri obdeluje skladatelj narodno legendo v modemi glasbeni govorici in upo-razne prijeme Kodalvjevega kova. ^fotni spored je zaključila Skalovskega ‘Makedonska humoreska«, kjer pride do v°ljave vsa bogata ritmika južnoslovanske fesbe. Izven programa je APZ dodal še "tiieknerjevo »Ave Maria«, ki jo je podal * Veliko religioznostjo, narodno »Pa se JiS'« ter ponovil dve pesmi iz programa. «or je vodil dirigent Marko Munih, Predinov nagrajenec za glasbo. O njegovi *®ktjrki lahko rečemo, da zna izvabiti iz svojih pevcev vse možne, lahko bj rekli ^kestralne barve. Publika je njega in *'eVce nagradila z živahnimi aplavzi. £a zaključek so zastopniki ZSKP izrekli Z toplo zahvalo za njih nastop ter jim darili šopek cvetja. Enako so jih po-^Iravili tudi goriški katoliški akademiki, številno občinstvo je z velikim zani- umetniško izvajanje. Koncerta so se udeležili tudi italijanski gostje, med njimi pokrajinski tajnik KD in občinski odbornik Agati. Nedeljsko gostovanje APZ »Tone Tomšič« pomeni za nas goriške Slovence nov prispevek k spoznavanju osrednjega slovenskega kulturnega ustvarjanja. Obenem pa nam kaže, da imajo naše katoliške kulturne organizacije vse pogoje za razvijanje odnosov s Slovenijo v duhu medsebojnega razumevanja. Mladim ljubljanskim pevcem pa kličemo: Na zopetno svidenje! a.b. Avstrija je trenutno edina evropska država, ki nama svojega državnega praznika, čeprav že dolgo vrsto let obe vodilni politični stranki iščeta zanj primernega dneva. Toda kateri dan naj bi bil najbolj primeren za državni praznik? 15. maj je datum državne pogodbe v letu 1955, ko je po zadnji svetovni vojni Avstrija spet postala neodvisna ter so vse štiri zasedbene oblasti obljubile, da bodo svoje čete umaknile iz dežele. Datum brez dvoma kot nalašč za tak veliki dan, toda kaj, ko je z njim združena majhna nevšečnost : državno pogodbo je podpisal takratni avstrijski zunanji minister, sedaj že pokojni inž. Leopold Figi, ki je pripadal J^jem sledilo celotnemu programu in s ^ pokazalo, kako zna ceniti resnično M Kot znano, se je goriška občina pred dobrim letom pobratila s holandskim mestom Venlom ob nemški meji. Tedaj so meščani nizozemskega mesta pripravili goriški delegaciji svečan sprejem. Sedaj pa je odposlanstvo iz Venla vrnilo obisk Gorici. Prejšnji teden, v četrtek in petek se je približno 180 meščanov iz Venla mudilo na obisku v našem mestu. Delegacijo je vodil župan dr. de Gou skupno z glavnim tajnikom mestne občine iter drugimi predstavniki. Poleg tega je bil v številnem odposlanstvu tudi moški zbor »Ven-lona«, ki je priredil zvečer uspel koncert. V četrtek se je vršil uradni del obiska. Holandski gostje so bili najprej sprejeti na županstvu, nakar so si ogledali mesto. Popoldne se je vršil velik sprejem na go-riškem gradu. Z goriške strani se ga je udeležil župan Martina z občinskimi svetovalci, pokrajinski predsednik, zastopnik škofa ter drugi predstavniki javnega življenja. S holandske strani pa sta bila prisotna konzul in vicekonzul iz Trsta, celotna delegacija iz Venla in člani zbora Venlona. Goriški župan je pozdravil goste in poudaril prizadevanje našega mesta za spoznavanje med narodi. Župan Gou se je v odgovoru prisrčno zahvalil za sprejem in podčrtal vezi med obema mestoma. Nato je predstavnik zbora Venlona orisal zgodovino zbora ter podelil županu Martini častno članstvo. Sledila je zakuska v grajskih prostorih. Istega dne je sicer obisk nizozemskih gostov zatemnila žalostna senca, saj je ena izmed udeleženk nenadno umrla med obiskom Oslavja. Za pokojnioo se je vršila drugi dan maša zadušn.ica v kapucinski cerkvi. Prv; dan obiska gostov iz Venla se je zaključil s koncertom »Venlone« v veliki telovadni dvorani. Po pozdravnem nastopu zbora »Seghizzi« je zbor iz Venla predstavil obširen spored umetnih pesmi od starih mojstrov do novejših skladb pevovodje Dedena. Zelo številen zbor je žel veliko aplavzov polno zasedene dvorane. Vmes je bilo tudi nekaj solističnih točk za oboo in klavir. Naslednji dan si je delegacija iz Venla ogledala Gradetž in Oglej, zvečer pa so bile na sporedu razne folklorne prireditve v Gorici z nastopi zbora Scghizzi in plesalcev iz Ločnika ter nove mestne godbe — vse holandskim gostom na čast. Za zaključek je oelotna nizozemska skupina stopila na oder trga Battisti in izmenjala pozdrave z zbranimi Goričani. V prostorih telovadne dvorane se je nato vršila tipič- na večerja, na kateri so Goričani ponudili Holandcem njim neznano polento z omako. Živahno razpoloženje je dalo večeru prijateljsko toplino. Obisk nizozemskih prijateljev iz Venla pomeni za Gorico nov korak k medsebojnemu spoznavanju med evropskimi narodi. Prav letos je bilo v našem mestu že več takih mednarodnih pomembnih srečanj (Mitteleuropa, srečanja ob nameravanem manjšinskem kongresu), ki odpirajo novo poglavje v gledanju na odnose med narodi. Naj bo pri tem še povedano, da so se slovenski občinski predstavniki udeležil; prireditev na čast holandskim gostom in jim tako pokazali, da tvorijo tudi Slovenci znaten del goriške občine. Prihodnjo nedeljo, 2. oktobra bo ob 4h popoldne na Pečah sv. maša, nato slovesna procesija z Marijino podobo iz cerkve v Glinščici v farno cerkev v Bo-ljunec. Vabljeni vsi Marijini častilci. avstrijski ljudski stranki; zato ta datum socialistom ni bil všeč, saj bi morali vsako leto poslušati, da je državno pogodbo podpisal njihov -politični nasprotnik. Dan -proglasitve republike leta 1919 bi bil morda tudi primeren, toda v tem primeru bi se vedno imenovalo ime dr. Karla Rennerja, socialista, ki je bil prvi predsednik -nove republike. Zaito se za ta datum niso mogli ogreti voditelji ljudske stranke. Končno so se voditelji obeh strank spomnili, da je 26. oktobra 1955 zadnji tuji vojak zapustil Avstrijo; bil je to Rus. In tako so soglasno sklenili; to bodi naiš novi državni praznik! Pa so se oglasili predstavniki industrije. Državni praznik je vedno plačan praznik. Treba je zato ukiniti -enega izmed dosedanjih plačanih cerkvenih praznikov, ker če bi uvedli še en dela prost dan, -bi avstrijsko gospodarstvo zgubilo četrt milijarde šilingov na leto. Kancler dr. Josef Klaus je ta ugovor razumel in njegovi zaupniki so se začeli pogajati s predstavniki Cerkve. V-si svetniki, veliki šmaren in praznik sv. Rešnjega Telesa so bili v nevarnosti, da zgubijo praznični značaj. Končno pa se je našel dan, ki naj bi bil žrtvovan; binkoštn-i ponedeljek. Veselje nad sporazumom pa n-i trajalo dolgo. To pot so dvignili svoj glas zastopniki turizma,, češ da so »binkoštne počitnice« že nekaj tradicionalnega in za mnoge kroge vir dohodkov, za ves narod pa dnevi oddiha. In tako je vprašanje državnega praznika v Avstriji spet na začetku. Do 20. oktobra ga bodo morali rešiti, ker drugače državnega praznika v Avstriji tudi letos še ne bodo imeli. Molitve za mir po namenu sv. očeta. V Gorici bo v cerkvi sv. Ivana ves mesec oktober večerna sv. maša ob 7. uri z molitvami za mir v svetu kot želi sv. oče v zadnji okrožnioi. TONE KRALJ: BIČANJE. — Kot znano, razstavlja med drugimi tudi slovenski slikar Tone Kralj iz Ljubljane na II. mednarodni razstavi cerkvene umetnosti v Trstu dve svoji deli. Razstava je v prostorih pomorske postaje in bo odprta do 15.10. RADIO TRST A Spored od 2. do 8. oktobra 1966 Nedelja ; 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Petnajstletni kapitan«. Napisal J. Verne. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci« (8) »Nad Gorico«, v priredbi Martina Jevnikarja. — 17.15 Obisk v diskoteki, pripravlja Janko Ban. — 18.00 Koncert v miniaturi. — 18.30 Glasba za dobro voljo. — 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik Ernest Zupančič. — 19.30 Napevi iz vseh dežel. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico oktobra«. — 21.00 Kromatična fantazija. — 22.00 Nedelja v športu. — 22.10 Sto let komorne glasbe v Furlaniji. — 22.30 Tržaške popevke. Ponedeljek: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. —■ 13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Doba modeme v Evropi in na Slovenskem«. — 21.00 Sodobne črtice in novele: Guiido Sambo: »Okno polno sonca«. — 22.30 Slovenske skladbe za violino in klavir. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico oktobra«. — 18.55 Za vedro razpoloženje. — 20.35 F. Alfano: »Legenda o Sakuntali«, opera v treh dejanjih. Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, -tod-a o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Sodobne -bolezni: G. Garavaglia: »Kako se družba lahko ubrani bolezni naše dobe?« — 19.30 Zbor »A. I-liersberg« iz Trsta, ki ga vodi Lucio Ga-gliardi. — 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.20) Obletnica meseca: Slavko Andree: »Velike bitke leta 1916«, — 22.45 Sentimentalne pesmi. četrtek: 12.15 Znanost in tehnika. —- 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Miklova Zala«. Igra v treh dejanjih, ki jo je po povesti Jakoba Šketa napisal Jaka Špicar. — 22.40 Slovenski solisti. Petek: 12.15 Med tržnimi stojnicami, pripravil Tone Penko. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Milko Bambič: »Vatikanska muzeji kiparske umetnosti«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egi-dij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota: 12.15 Tržaške ulice in trgi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravlja Dušan Jakomin. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Folklorne pesmi. — 17.20 Skala in ladja, komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 19.00 Pojeta: Mina in Frank Sinatra. — 19.15 Družinski obzornik, ureja Ivan Theuerscuh »Začetek šolskega leta«. — 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.00 Športna tribuna. Urednik Bojan Pavletič. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski vokalni- oktet. Katoliška Cerkev v Južni Koreji V letu 1964 se je število katoliškega prebivalstva v Seulu na Koreji povečalo za 41.000 vernikov. Lansko leto pa so pripravili kakih 56.000 -katehumenov za sveti kršit. V Južni Koreji je okrog 27 milijonov prebivalcev, Od teh je 670.000 katoličanov, 1111 m umnimi um ........................................................................... w -....................................................................... m V NEDELJO OB 14,30 V PODGORI ROŽNOVENSKA PROCESIJA llimilHIIIININIIIII IIIIIIHIII IININII NINIH IINIIIIIIININININI NIN Nil 111111111111 IIIIH1IIIIIIINININIUIU C^ON VAN DE VELDE ............ Srce zmaguje - "—^—43 ^°lče oprezujeta Peer in Lientja za osor-^ človekom, ki se je plaho sklonil nad p>io kavo in požira kakor divja zver °Se kruha z maslom. Od kod neki je Mjala mati tega gosta? *Alo, otroci, le jejte!« greeta nareže še več kruha; Nand se 7 i>rez dna in Jon se mu mora na skri-J smejati. Tako čudno je, če vidiš mo n,, ia tako daleč od psovanja- in ga je *aj jedi ^ gorke domačnosti ukrotilo. > njegovo življenje tudi -ni bito Z oroži-^1 postlano in Marija ni bila nikoli ■da-nja vredna ... ’"Saj res, Nand, si bil še kaj pri Mariji?« „ ^d pogleda bebasto prek mize. »Pred •'inaj-sti-mi dnevi,« zagodrnja, »pa me ni črtala.« S tem je vse povedal, toda oči ga zdaj pek6. Nekaj priveska in opor nazadnje vendarle ostane in četudi je le poželenje drugega -po drugem; zakaj Nand je res potreboval bolj roke kakor besede, a vendarle tiči globoko v njem hromeča zarvest, da mu nečesa manjka: žena je hilo iztrgana iz njegovega življenja. Tako sanjarijo trije odrasli ljudje v mali kuhimjicj za štacuno, medtem pa je Peer na Lientjino veliko začudenje — na skrivaj zgnetel maži-oa iz medenjaka. »Glej, očka,« zakliče zmagovito, »Adama sem ustvaril!« In ko ga Jon vprašujoče pogleda, mu Peer razloži: Bog je ustvaril Adama iz zemlje; Peer zna to tudi, naredi ga iz medenjaka. In Jon iz tega sklepa: eden je trd., drugi je mehak; vse je odvisno od tvarine. Kaj naj bo zdaj z Man dom ? Njegovo stanovanje na Robbengan-gu so spet oddali (ves mesec ga ni bilo na spregled) in pohištvo so mu spravili v mestno skladišče kot »opravo lastnika neznanega bivališča«. Ponjo lahko spet gre, toda strehe nad glavo nima. Talko se mora pač zadovoljili s kamrico za štacuno. In Nand je zadovoljen. Če sd kdaj tako daleč, da živiš od tistega, k-£ir ti drugi dado, potem spraviš samoljubje med staro šaro. Tako sklenejo, naj gre Nand po svoje stvari in naj -se naseli na Wol vesti. Nič ga ne bo veljalo, če prepusti nekaj stavkovne podpore — zanjo skrbi strokovna zveza — Greetinem-u gospodinjstvu. In na skrivaj si Greeta to želi, zakaj do usodnega termina je komaj osem dni in tedaj -pridejo opomini in zglasil se bo Lowie zaradi najemnine. Ko se naje Nand kruha z maslom, krene ves voljan proti mestnemu skladišču, da privleče od ondod svojo omaro in svojo posteljo in še kakšno reč. Medtem pa gode Jon pesmico, ki slabo prikriva njegov obup. »Greeta, pumca, kakšne neumnosti počenjava; sama sediva v čebru, polnem dolgov in stiske, pa si nakopljeva še novo breme na glavo.« »Ah, fant, prineslo nam bo blagoslov.« »Saj,« zmerja Jon, »blagoslov in ekse-kutorja!« Ona ga pogleda: kaj pa je zadnji čas z Jonom? Pogleda ga z žametnimi očmi, kjer je toliko temnih globin. V krčevitem ihtenju bruhne iz Jona vse, kar se je nabralo v njem: vse, moška sila, duh, volja, sanje, upanje, -pričakovanje, vera v življenje, vse so izpodkopali dolgi meseci, dolga leta. »Zdaj sediva tukaj s črepinjami v rokah. V culi nosiva svoje Srce na ono stran, od koder se bova srepo ozirala nazaj na tisto zoglenelo stvar, ki je bila "življenje”. I-n pri tem ne pomagata ne tačun-anje ne literatura; funt fig več velja kakor vsak naslov in otroke imaš lahko iz ljubezni do Boga ali iz ljubezni do svoje žene, toda v denarnici se to ne pozna: od otrok ni dohodkov. Ne, Greeta, to mi mora iz srca! Prekletstvo tega časa je, da mineva mlada moška moč v bridkem brezdelju, medtem ko se hudič pri svoji blagajni reži. Ko bi svet vsaj počil kakor zrel tvor. A kaj, ko ti žid s sedmimi ban- kami kar goji gnoj v njem.« Greeta mu nežno položi roko na usta ii» potegne sivojega fanta tesno k sebi. Niti besede ne reče, toda njene temne žametne oči se svetijo še globlje za vlažnimi trepalnicami. Te oči govore o globokem razumevanju in to je več vredno kakor medla pesem »le korajžo«. Zdaj zahteva čas od preprostih ljudi junaštva, ki je višje od medlega meščanovega smehljaja. Zdaj se je Jon pomiril. Roka njegove žene mu spet zbriše bolečino. »Začela bova -danes devetdnevnico,« pravi Greeta. Jon skomigne z rameni. »Sam6 da tebi ustrežem, otrok. To gre zdaj mimo me-ne...« Ne, čeprav je njej sami hudo, ga zato ne bo karala; njen fant je že prevelik in njegovo trpljenje prehiido in nad nand je gotovo zadosti razumevanja za tisto, kar kdo hoče in more. Potem zacinglja zvonec v štacuni: »Sto gramov prekajenega mesa, gospa, iti zavitek vžigalic.« (se nadaljuje) □ RIŠKE NOVICE Odkritje spominske plošče Vinku Vodopivcu v Kromberku Vinko Vodopivec je bil eden naših najbolj plodovitih ljudskih skladateljev. Prav je, da se mu oddolžimo s postavitvijo spominske plošče v kraju, kjer je ustvaril večino svojih del. Odkritje plošče bo v nedeljo, 9. oktobra 1966 ob 14. uri v Kromberku pred cerkvijo. Pevske zbore prosimo, da sodelujejo le z Vodopivčevimi skladbami. »Pobratimijo« bodo zapeli vsi zbori skupaj. Spomin priljubljenega skladatelja hočemo počastiti s številnim obiskom. Nov sestanek predstavnikov Gorice in Celovca Pred nedavnim so se ponovno sestali predstavnik; občinskih uprav Gorice in Celovca. Sestanek je bil v Celovcu. Udeležili so se ga župan Martina, podžupan Candussi, predstavniki političnih skupin v občinskem svetu ter funkcionarji posameznih sektorjev. Celovški župan Ausser-winkler je sprejel goriške goste v občinski sejmi dvorani ter jim izrekel dobrodošlico. Izrekel je željo, da bi pogovori, ki so se pričeli pred dvema letoma v Gorici, še bolj zbližali občinski upravi in prebivalstvo obeh mest. Pobratenje med 600 evropskimi mesti predstavlja veliko silo in veliko dobro za vse. Pohvalil je prizadevanje goriške uprave, ki je v nekaj letih na težavnem obmejnem področju uresničila velike načrte v korist ljudstva. Delegacija je obiskala občinske urade in muzeje ter si ogledala miniaturno mesto pri Vrbskem jezeru, zgrajeno v pomoč otrokom. Obe delegaciji sta nato i-Jneli kosilo na čolnu, ki je prevozi 1 vseh 18 km dolgo progo po Vrbskem jezeru. Podgora V nedeljo, 2. oktobra, na praznik rožno-venske Matere božje, bomo v Podgori imeli tradicionalno procesijo. Na to slovesnost se bomo pripravili s tri dnevnico pred Marijinim kipom, ki je med letom v kapelici nad vasjo. V nedeljo popoldne ob 14.30 začetek pobožnosti z rožnim vencem in nato procesija po vasi med petjem litanij. Zaključek bo letos v cerkvi z govorom in sv. mašo. Vabimo slovenske vernike iz Okoliških vasi, da pomagajo po-vzdigniti Marijino slavo v naši vasi. Zato pričakujemo obilne udeležbe Marijinih častilcev. Števerjan Občinska seja. Občinski svet se je sestal zadnji torek pod predsedstvom župana Klanjščka Stanislava. Najprej so obravnavali problem pomoči dijakom. Določili so, naj se tudi letos podeli vsem dijakom pomoč za prevoz in za nakup knjig. Druga točka je bil problem upravljanja vrtca. Do sedaj ga je upravljala ustanova ONAIRC. Občinska uprava in starši nekaterih otrok pa niso 'bili s sedanjim vodstvom vrtca zadovoljni. Zato so sklenili, naj se da odpoved ONAIRCU in naj odslej vodijo vrtec šolske sestre iz Trsta, ker smo igotovi, da bodo te veliko bolje skrbele za naiše otroke. Prevažali bodo otroke iz vseh zaselkov (Jazbin, Ščednega in drugih). Upamo, da bo tudi vzdrževalnima stala manj. Za predlog so 'glasovali soglasno vsi svetovalci večine. Proti pa sta bila svetovalca manjšine Štekar in Klanjšček Ciril. Ne moremo razumeti, zakaj niti ko gre za naše vaške, družinske probleme, b; lahko rekli, ne morejo pozabiti na svojo politično opredeljenost. Občinski svat je , tudi sklenil razširiti del poti v ščednem, in sicer tisti del, ki gre od Drufovke do Jurafličevih. Cesta bo tam široka približno 6 metrov. Poroke. V seriji porok te jeseni moramo preteklo soboto zabeležiti kar dve. Poročila sta se nam,reč Mikluš Hadrijan in Gravnar Elsa. V imenu Števerjancev in Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Števerjan, katerega člana sta oba, jima želimo obilo sreče v življenju. Iz Gorice pa sta si prišla obljubit večno zvestobo Mattiroli Edoardo in Tomadin Serena. Svojevrsten beg v svobodo Avtomobilski promet čez mednarodni prehod pri Rdeči hiši tudi ponoči ne preneha. Zato je zlasti v nočeh od sobote na ne- deljo precej živahen. Neki avto 1100 iz Gorice je že opravil na jugoslovanskem bloku in se ustavil na italijanskem. Cami-narniki so hoteli vedeti, ali ima kaj blaga za carino. »Nič nimam,« je po praiviai povedal lastnik avtomobila. »Odprite prtljažnik.« Na veliko začudenje vseh, posebno še avtomobilista je v prtljažniku sedel človek. Ko je slišal, da govorijo italijansko, je veselo skočil iz svojega skrivališča in se javil za madžarskega državljana 52-letnega pravnika in prosil za politično zatočišče. Povedal je, da je prišel v Jugoslavijo z namenom, da bi zbežal v Italijo. Ko je v bližini meje zagledal gorišM avto z odprtim prtljažnikom, se je skril vanj in počakal, da ga je lastnik avta nevede prepeljali srečno čez mejo. Poslali so ga v zbirno taborišče v Padriče. Obmejna blagovna izmenjava dosegla vrednost ene milijarde V preteklem mesecu avgustu je blagovna izmenjava med Italijo -in Jugoslavijo dosegla vrednost ene milijarde. Trgovinska zbornica je izdala 4 uvozna dovoljenja za 13 milijonov in 85 izvoznih dovoljenj za 540 milijonov. Preko carine so uvozili za 400 milijonov blaga. Zelo se je povečal tudi turistični promet v hotelih, javne -uslužnosti in trgovine z jestvinami, oblačili in spominčki so imele zelo veliko posla. Povečal se je tudi promet s bencinom. Promet z mesom in drugimi živili, ki jih goriške gospodinje kupujejo v Jugoslaviji, ni bil še nikoli tako velik kot v zadnjem času. Volitve na Tržaškem 27. novembra Z odlokom notranjega ministrstva so bile razpisane upravne volitve v nekaterih občinah in pokrajinah. Med nje spada tudi Tržaško področje. Tako bomo imeli 27. novembra volitve v tržaški občinski svet in v tržaški pokrajinski svet. Volivci bivajoči v tržaški občini, bodo dobili dve glasovnici: eno za tržaške občinske svetovalce, drugo za tržaške pokrajinske svetovalce. V okoliških občinah Devin-Nabre-ži-na, Zgonik, Rspentafoor, Dolina in Milje pa bodo dobili samo eno glasovnico in siioer za pokrajinske svetovalce. Kakor vedno, se bodo tudi pri teh volitvah poleg Slovenske skupnosti potegovale za slovenske glasove razne neslovenske stranke. Ce nas prej nikdar ne poznajo, nas pri volitvah gotovo poznajo in se spomnijo na nas. Znano je, da so v tržaškem komunističnem vodstvu ljudje, ki so Slovencem zelo nenaklonjeni. Po združitvi socialistov in socialnih demokratov v združeno 'socialistično stranko (seveda italijansko), se bo tudi zmanjšal pomen tistih Slovencev, ki so presedlali iz slovenskega v italijanski socialistični tabor. Izkušnje in pamet nam pravijo, da je dolžnost vsakega Slovenca podpreti Slovensko skupnost, v kateri je dovolj mesta za vse, ki nas kot Slovence uspešno predstavlja, se za nas zavzema in rešuje naša skupna, pa tudi osebna vprašanja. Velike stranke imajo finančna sredstva, prirejajo shode in zborovanja, plačujejo aktiviste RZASKE NOVICE in jih pošiljajo med Slovence. Slovenska skupnost tega ne more, ker je finančno šibka. Kljub temu pa vsakdo dobro ve, da se bori za našega delaivca, za našega kmeta in vse druge sloje. Vsi izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti se niso nikdar bali s ponosnim čelom in dvignjenim glasom terjati naših narodnih pravic, poleg tega pa so seveda prispevali k reševanju splošnih vprašanj družbe in države, v kateri živimo, če jim bomo pri prihodnjih volitvah dali še več -glasov, bodo imele njihove besede tudi večjo -težo. Pokojnina za trgovce V državnem uradnem listu št. 200 z dne 12. avgusta -tega leta je bul objavljen zakon o pokojninskem zavarovanju trgovcev St. 613 z dne 22. julija 1966. S tem je številna skupina ljudi postala deležna pokojnine v primeru onemoglosti, starosti in smrti svojcev. Pokojnine bodo deležni m-ali trgovci, ki so vpisani ali imajo pravico biti vpisani v svojo bolniško blagajno, trgovski zastopniki in agenti, trgovski komisionarji in posredovalci, lastniki in prevzemniki časopisnih prodajaln, turistični in gorski vodniki, tolmači, seli ah kurirji, gorski nosači in družinski člani vseh naštetih samostojnih poklicev, če v pretežni meri pomagajo pri tem delu. Pokojninsko zavarovanje je po zakonu obvezno za vse o-metnjene poklice. Posehna komisija je v vsaki pokrajini oa delu in sestavlja seznam oseb, ki bodo vpisane v pokojninsko zavarovanje. Kdor ima za to ustrezne pogoje, naj pohiti in se čimprej vpiše v trgovsko bodniško blagajno. Samo tako bo ob pravem času lahko pričel -prejemati svojo pokojnino. Zavod za socialno skrbstvo bo v krat- kem izdal vsa potrebna navodila o plačevanju pokojninskih prispevkov in izplačevanju pokojnin. Prispevek za pokojninski sklad bo v začetku 1244 lir mesečno na osebo. Starostno pokojnino bodo prejeli -moški z dopolnjenim 65. letom, ženske pa s 60. letom starosti. Najmanjša pokojnina bo 12.000 lir -in bo -povečana v primeru -svojcev v brame. Prošnje, katere INPS že sprejema, je treba napraviti na posebnem o brazcu in priložiti sledeče priloge: 1. rojstn-i list; 2. družinski list, če ima prosilec koga v breme; 3. potrdilo trgovske bolniške blagajne, iz katerega je razvidno, da je prosilec -neprekinjeno vpisan vsaj od leta 1963 pa do upokojitve; 4. potrdilo o plačilu pokojninskih prispevkov v letu 1966; (o načinu plačila teh prispevkov mora INPS šele izdati potrebna navodila). Pokojnine bodo izplačane od 1. januarja letos. Upokojenci bodo v primeru bolezni uživali ugodnosti svoje bolniške blagajne. Ing. Košir Janko Stranke in tržaške ladjedelnice V Trstu vse stranke izjavljajo, da morajo naše ladjedelnice pstati nedotaknjene in da jih ne smejo premestiti v Genovo. V Rimu je že precej drugače, d-a ne govorimo o Genovi. Od državnih vodstev se je samo liberalno vodstvo postavilo na tržaško -stran. Za njimi je Krščanska demokracija, ki kljub močnemu pritisku genovskih krščanskih demokratov, kaže razumevanje za Trst. V vladi, k-; bo sklepala o ladjedelnicah, imajo besedo seveda tudi druge stranke. Socialisti, socialni demokrati in komunisti so med volivno kampanjo pri nedavnih volitvah v Genovi postavili v svoje programe, da mora biti ladjedelniška industrija osredotočena v Genovi. Zdaj ne morejo snesti besede in tako dajejo Tržačanom ohljube njihove posamezne osebnosti, ne pa osrednja vodstva strank. Komunisti pravijo Tržačanom, da morajo ladjedelnice ostati tu, Genove-žanom pa, da imajo pravico do ladjedelnic oni. Si-oer pa je njihova propaganda lahka, ker nimajo nobene besede in odgovornosti pri odločanju. Nas Slovence ladjedelnice zelo zanimajo. Slovenska skupnost je za ohranitev in okrepitev tržaških ladjedelnic. Ce bi Trst dobil samo kakšne urade, bi to Slovenci najbolj občutili, ker bi naši ljudje zgubili zaposlitev tako v ladjedelnicah, kakor v tistih zunanjih podjetjih, ki za ladjedelnice delajo. In tega ne bi smel Trstu nihče vzeti. Studijske podpore na tržaški univerzi Na tržaški univerzi je razpisan natečaj za študijske podpore, ki so namenjene akademikom iz manj premožnih družin, to je tistim, ki so oproščene dopolnilnega davka. Za slušatelje prvega letnika je med drugim tudi pogoj, da so izdelali maturo že v poletnem roku z najmanjšo oceno 7. Za slušatelje drugh letnikov pa predpis zahteva, da so opravili določeno število izpitov. Prošnje je treba vložiti do 5. novembra na tiskovinah, ki se dobe pri -podpornem uradu tržaške univerze. Isti urad sprejema tudi prošnje za ugodnosti v akademskem domu, katere pa jo treba oddati takoj in. sicer najkasneje do 30. septembra t.l. NOVE SMRTNE ŽRTVE NA JUŽNEM TIROLSKEM Na posledicah poškodb, 'ki jih je prejel 9. septembra ob priliki eksplozije dina-mitnega naboja v vojašnici blizu južnoti-rolskega mesteca Sterzin-g (Vipitano), je 23. t. m. umrl poročnik Franco Petrucci. Tako se je število tega napada povišalo na tri, od junija dalje pa je bilo ob priliki terorističnih napadov na Južnem Tirolskem ubitih že 6 -finančnih stražnikov. In kakor da bi to ne bilo zadosti, je v ozračju panike in nervoze, ki vlada- v tej italijanski obmejni pokrajini, prišlo te dni do novih žrtev. V Luttaohu se je finančnemu stražniku Galassu sprožila po padcu na tla brzostrelka. Dva strela sta zadela 21-letnega alpinica Timellija v trebuh in ga smrtno ranila. V Pustriški dolini pa- je alpinec, k; je stražil električno centralo, v -nedeljo zvečer opazil sumljivo osebo, streljal proti njej in jo s streli iz puške u-bi-l. Kasneje se je izkazalo, da gre za 18-letnega domačina Petra Wielanda, ki ni imel nobenega opravka z atentati, temveč se je le ustrašil in na klice »Stoj!« začel bežati. V -tem mesecu je bilo delovanje 01ympije precej živahno. Atleti so se udeležili mnogih tekem in so se še kar dobro odrezali. V kategoriji »ragazzi« so 'bile tekme dne 17. t. m. v Tržiču. Naši atleti so dosegli sledeče rezultate: skok v višino: 2. Di Nallo B. m 1,50; tek na 1000 m: 1. Di N-allo B. 3'13”5; 80 m: 5. Mermolja F. 10”8; met kopja 2. češčut L. 29,40 m; met krogle 1. Špacapan P. 13,24 m; met diska: 1. Špacapan P. m. 28,24. Dne 18. septembra je bilo v Vicenzi pokrajinsko srečanje za naraščajnike in mladince. Atleti 01ympije so se srečanja ude-leži-ni in odnesli dve medalji in več dobrih mest: met diska: 2. Podberšček Edi m 39,21; 300 m: 3. Komavli S. 39”4; 80 m. z zaprekami: Fantini S. 14”8; 2000 m: 11. Pa-lla G. 6’41”5; skok v daljavo: 7. Susič Ivan 5,62 m. V Tržiču so v -soboto in nedeljo naraščajniki 01ympije dosegli te rezultate: 300 m: Komavli S. 40”3; 300 m : Špacapan B. 41”5; skok v daljavo: Makuc M. 4,80 m; met kladiva: Podberšček Edi 37,49 m. -Š. Ž. 01ympija obvešča člane, da se bodo vršile v soboto, 1. oktobra in v nedeljo, 2. oktobra v Trstu tekme v okviru 9. -slovenskih športnih iiger. Vpisani so naslednji atleti: Prinčič, Valentinčič, Palla, Sussi, Komavli, Mermolja, Špacapan B., Antonič, Soban, Devetak, Makuc, Leghissa M., Kra-n-ner M., češčut, Tomšič Bruno. Mladinci: Fantini, Pivk, Kogoj, Brajnik. Zbirališče: v -soboto, 1. oktobra ob 13.45 in v nedeljo, 2. oktobra ob 6,30 na železniški postaji v Gorici. Prošnja Slovenski pater Jakob Vučina, kapucin, se že vrsto let posveča v m-es-tu Nice (Niziza) na Južnem Francoskem jugoslovanskim beguncem ter izseljencem., ki preko Italije prihajajo v Francijo in sil tam iščejo službe. Zanje je v najetem poslopju pripravil zavetišče, v katerem je prostora za približno 25 oseb. -Stroške za vzdrževanje tega dom-a krije deloma mednarodna dobrodelna1 organizacija, ki ji načeluje znan-i holandski pater Werenfried van Straaten (Speckvater), ostalo pa prispevajo razne plemenite duše. V tem zavetišču nujno potrebujejo šivalni stroj; lahko je že star in rabljen, glavno je, da je v takem stanju, da se more z n-ji-m šivati brez posebno dragih popravil. Tisti, ki bi se odločil za ta velikodušni dar, naj to sporoči na vodstvo Zavoda sv. Družine v Gorici, ul. Don Bosco 66. /Vpostolstvo molitve priredi 16. oktobra romanje na Staro goro in Barnas v Benečiji. Priglasite se pri g. Kleindienstu na Travniku. GORIŠKI REGULACIJSKI NAČRT Sporočamo, da je na goriškem županstvu, soba št. 1 še vedno na o-glad mestni regulacijski načrt, vsak dan od 9. do 12. ter od’ 16. do 18. ure. Načrt bo n-a vpogled do 13. oktobra. Zainteresirani lahko potem do 12. novembra dodajo svoje pripom-be na kolekov-anem papirju za 400 lir. DAROVI Za Zavod sv. Družine: Strgar 5.000; A Zalatel 5.000; N. N. 5.000; M. ž. 3.000; N N. 1.000 lir. Vsem dobrotnikom iskren Bog povrni! OBVESTILA Zdravljenje v toplicah Zavarovanci pri zavodu za socialno skl* stvo INPS imajo možnost, da se poslužij1 tudi termalnega zdravljenja.. Tako je o& šlo v letu 1965 na zdravljenje v toplih 52.000 vpi-sanih. Kdor se želi- prihodnje leto zdraviti 1 toplicah, mora vložiti prošnjo na INfpS najkasneje bo 31. oktobra 1.1. Le tisti, $ bodo opravili -letošnje termalno zdravlj« nje šele v novembru in decembru, bod* za zdravljenje v prihodnjem letu lahi1 vložili prošnje kasneje in sicer do 31. de cembra t.l. INAIL povečal dnevnice za svoje zavarovance Znano je, da INAIL — Zavod za pom<^ pri 'nezgodah na delu — plačuje odskok n-ino v obliki dnevnice tistim ponesreče® cem, kj so pristojni v druge Občine in ji* zavod pozove -na zdravniški pregled aJ zdravljenje ali zaradi drugih zadev svoj sedež. Dosedanje dnevnice so bfl* določene leta 1958 in so seveda v primež s porastom življenjskih stroškov zas® rele. Za-to je upravni svet zavoda na sel 29. julija t.l. sklenil, da od 1. septembi* 1966 veljajo sledeče nove dnevnice: 600 lir za odsotnost, ki traja 4 ure V primora prizadetega zaužiti en obed izv«1 kraja svoje pristojnosti; 1500 lir za ves dan odsotnosti; 3000 lir za ves 'dan odsotnosti in e® prenočevanje. šolska maša za dijake učiteljišča v Tf stu bo 1. oktobra 1966 ob 8,30 v cerk'’’ pri Sv. Ivanu. Tridnevnica v čast sv. Frančišku W pri Sv. Ivanu v Gorici v soboto, nedelj4 in ponedeljek 1., 2. in 3. oktobra pri černi sv. maši ob 19. uri. Vabljeni vtf zlasti člani III. reda. Na praznik sv. Fl^ čiška, ki bo letos svetovni dan za JD&’ bo sv. maša tudi zvečer ob 19. uri. Podobice z molitvijo sv. očeta za n$ ki so primerne za mesec oktober, lah*' dobite v Alojzijevišču. Ravnateljstvo nižje srednje šole, uči