TEMELJI SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI IN DELEGATSKEGA SISTEMA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Z ustavo sicer ni predpisana enotna organiziranost krajev-nih skupnosti, temveč je uveljavljeno načelo samoorganizira-nosti, vendar pa tako ustava kot nekateri zakoni in družbeno-politični dokumenti postavljajo enotne temelje samoupravne organiziranosti krajevne skupnosti, nekatere oblike in organi pa so z zakoni predpisani kot obvezni oziroma nujni (npr. delegacije, komiteji za SLO in DS, poravnalni sveti).
Uresničevanje vfcoge in funkcij krajevne skupnosti je po eni strani odvisno od organiziranosti in učinkovitega delovanja družbenopolitičnih organizacij (pa tudi družbenih organizacij in društev), po drugi strani pa od samoupravne organizirano-sti delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti in od ustrezne postavitve temeljev delegatskega sistema v krajevni skupnosti ter v skladu s tem 6d vsebine in učinkovitosti samoupravnega in delegatskega delovanja delovnih Ijudiin občanov.
Samoupravno organiziranost krajevne skupnosti določa njen statut, ki opredeljujejo tudi pristojnosti, pravice in dolž-nosti posameznih oblik organiziranosti in organov krajevne samouprave.
Zbori delovnih Ijudi in občanov so najširša oblika samo-upravljanja in odločanja v krajevnih skupnostih. Na zborih razpravljajo in odločajo o najpombnejših zadevah v krajevni skupnosti, oblikujejo smernice in stališča za delo delegacij, pomembni pa so tudi za obveščanje občanov. Zbori delovnih Ijudi in občanov so učinkoviti, če ne obsegajo prevelikega območja, če se ukvarjajo z resnično pomembnimi vprašanji in če se na njih sprejete odločitve ali pobude na odločitve uresničujejo.
Zbrani podatki kažejo, da je bilo v času od 1.1.1983 do 1.6. 1984 v naših krajevnih skupnostih organiziranih 75 zborov delovnih Ijudi in občanov, ki se jih je udeležilo 4006 krajanov. Pri tem moramo navesti, da krajevne skupnosti A. T. Linhart, Boris Kidrič in Boris Ziherl, niso imele nobenega zbora. Druge krajevne skupnosti so imele enega pa tudi do dvanajst, ozi-roma 2,7 zbora za vse krajevne skupnosti v občini; giede na udeležbo pa je to v povprečju 143 krajanov na zbor.
Značilno je, da je udeležba na posameznih zborih močno nihala in sicer od približno 25 v krajevni skupnosti Bežigrad II do okoli 1600 (ulični zbori) v krajevni skupnosti Tomačevo--Jarše. Različno močno udeležbo lahko pripišemo aktualno-sti obravnavane problematike, o pomembnosti vprašanj za življenje in razvoj krajevne skupnosti. Glede na pomembnost vprašanj kaže tudi vsebina dnevnlh redov, kjer je bilo v največ in to v dvanajstih krajevnih skupnostih obravnavan program dela, poročila o delu, finančna poročila in kadrovska vpraša-nja za organe krajevne skupnosti. Zato je bila tudi udeležba na teh zborih visoko nadpovprečna, saj je bilo v krajevni skupnosti Tomačevo-Jarše 1600 udeležencev, v Jože Štem-bal 420, Stadion 105, v Franc Ravbar črnuče 98 itd. Osem krajevnih skupnosti je obravnavalo vprašanja komunalnega urejanja prostora, od katerih je bila najštevilnejša udeležba v krajevni skupnosti Beričevo-Brinje in to 300 krajanov, v Bri-nju 200, v Stadionu okoli 100 itd. Osnutke zakonov, odlokov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov je obrav-navalo sedem krajevnih skupnosti. V krajevni skupnosti Tomačevo-Jarše je bilo po zbranih podatkih največ udele-žencev, nato sledijo krajevne skupnosti Triglav in Savsko naselje II.
O izgradnji sosesk so razpravljall v šestih krajevnih skup-nostih, v petih so obravnavali statute in druge samoupravne akte krajevne skupnosti, prav tako v petih pa tudi kandidacij-ske postopke za izvedbo volitev. V eni ali dveh krajevnih skupnostih je bilo obravnavano planiranje (Savlje-Kleče in Podgorica-Šentjakob), s podpovprečno udeležbo; kmetljska problematika (Beričevo-Brinje s 300 udeleženci In Savlje--Kleče s 40 udeleženci); pregled organizacije SLO in DS v krajevni skupnosti Rezke Dragar se je udeležilo 85 krajanov; drugi zbori, ki so obravnavali izboljšanje preskrbe oziroma preprečevanje kaznivih dejanj v krajevni skupnosti med dopu-sti so bili še v krajevnih skupnostih Miran Jarc oziroma Jože Stembal.
Ugotovimo lahko,
- da zavest o potrebnosti odločanja o najpomembnejših vprašanjih za življenje In razvoj krajevne skupnosti v okviru zbora delovnih Ijudi in občanov, še ni prodrla do vseh, tako tistih, ki so dolžni organiziratl take zbore kot tudi tistih delov-
nih Ijudi in občanov, ki naj bi sodelovali v tem procesu samoupravnega in delegatskega odločanja;
-  da na udeležbo na zborih močno vpliva določitev dnev-nega reda, oziroma sposobnost organizatorja videti in spoz-nati pereča vprašanja svojega območja ter jih na primeren način reševati v svojem okolju;
-  da so bili izjemno ugodni rezultati glede na število ude-ležencev tam (KS Tomačevo-Jarše), kjer so jih sklicali za ožja območja v krajevni skupnosti (ulični zbori).
Skupščina krajevne skupnosti je osrednji organ samo-upravljanja v krajevni skupnosti. Ima podobno vlogo in polo-žaj kot delavski svet v organizaciji združenega dela. Sestav-Ijena mora biti tako, da se v njej lahko uveljavljajo najrazlič-nejši interesi delovnih Ijudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju krajevne skupnosti. Zato morajo biti v skupščini krajevne skupnosti zastopani ne samo delovni Ijudje in občani po teritorialni organiziranosti (npr. v skupnostih sta-novalcev, vaških odborih ipd.), temveč tudi delavci in delovni Ijudje, ki delajo v organizacijah združenega dela na območju krajevne skupnosti, ter delovni Ijudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih. Za uveljavljanje krajevne skupnosti kot resnične temeljne samoupravne skupnosti in bistvene sestavine komunalnega sistema je nujno večje vključevanje delegatov organizacij združenega dela v samoupravno organiziranost krajevne skupnosti in predvsem v delovanje skupščine krajevne skup-nosti.
Na osnovi zbranih podatkov imajo vse krajevne skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad kot osrednji organ samoupravlja-nja oblikovano svojo skupščino. Skupščine krajevnih skup-nosti za Bežigradom imajo skupno 874 delegatov. V obravna-vanem obdobju sta bili sklicani 102 seji, od katerih je bilo 93 sej sklepčnih (90%) in 9 nesklepčnih (10%). Na sejah je bilo prisotnih skupaj 607 delegatov (70%).
Čeprav je bilo v poprečju 3,3 sklepčnih sej skupščin, se je njihovo dejansko število gibalo od ene v krajevnih skup-nostih Beričevo-Brinje in Miran Jarc do sedem v Tomačevo-Jarše ali osem na Ježici. Podobno kakor na zborih delovnih Ijudi in občanov, je bil tudi tu dan poudarek tistim vpraša-njem, ki so poleg obvezne obravnave na skupščinah najbolj pereča v posamezni krajevni skupnosti. Največkrat so bila tako obravnavana vprašanja s področja dela organov krajev-nih skupnosti (33) in to v večini krajevnih skupnosti, nato je bila namenjena potrebna pozornost finančnim vprašanjem (29), v okviru česar so obravnavali finančni načrt, zaključni račun in problematiko financiranja krajevnih skupnosti; ta vprašanja so bila obravnavana ¦/ sedemnajstih krajevnih skupnostih. V sedemnajstih krajevnih skupnostih so obrav-navali tudi statute krajevnih skupnosti. V devetih krajevnih skupnostih je bila obravnavana komunalna problematika, v prav toliko primerih pa tudi področje SLO in DS. V šestih krajevnih skupnostih so skupščine obravnavale delovanje delegacij in sprejele usmeritve za njihovo delo. Prostorska problematika je bila obravnavana v petih krajevnih skup-nostih, kmetijska problematika pa v dveh. Po enkrat so bile obravnavane v posamezni krajevni skupnosti še: problema-tika preskrbe občanov (Krajevna skupnost Koroški partizani), splošna krajevna problematika (Krajevna skupnost Stadion), delovanje delovne skupnosti, krajevnih skupnosti (Jože Štembal), delovanje hišne samouprave (Krajevna skupnost Savsko naselje I, II in II in krajevna skupnost 7. september) in sodelovanje z organizacijami združenega dela (Savlje-Kleče).
Ugotovlti je mogoče, da so se skupščine krajevnih skup-nosti uveljavile kot osrednji organ samoupravljanja, kar potr-juje dejstvo, da so bila vsa pomembna vprašanja obravna-vana na skupščinah krajevnih skupnosti ob sorazmerno visokl udeležbi delegatov.
Ob dejstvu, da so ponekod ista vprašanja obravnavana tako na zborih kot tudi skupščinah krajevnlh skupnosti, se zastavlja vprašanje smotrnosti ustrezne vsebinske razmejitve obravnavanih vprašanj na zborih in skupščinah krajevnih skupnosti.
Skupščine krajevnih skupnosti so delegatsko ustrezno oblikovane, vendar je vprašanje, kako se uresničujejo dele-gatski odnosi delegatov posameznih sredin.
Svet krajevne skupnostl je izvršilni organ skupščine kra-jevne skupnosti in izvaja njene sklepe in odločitve zborov delovnih Ijudi in občanov, pripravlja gradivo za te sklepe in odločitve in opravlja druge naloge, kl jih določa statut kra-jevne skupnosti ->r
uresničevanje nalog na različnih področjih ima svet krajevne skupnosti stalne in občasne komisije in druga delovna te-lesa.
Analiza vprašalnlkov kaže, da imajo sveti krajevnih skup-nostl za Bežigradom skupno 310 članov. V obravnavanem obdobju je bilo sklicanih 291 sej, od katerih je bilo 265 sklepčnih (91%) in 26 nesklepčnih (9%). Na sejah je bilo prisotnih 228 članov (71%).
Čeprav je bilo v povprečju na posamezno krajevno skup-nost 9,4% sklepčnih sej sveta, pa se je njihovo dejansko števllo gibalo od šest v krajevni skupnosti Mlran Jarc do petnajst v krajevnih skupnostih Ivan Kavčič in Ježica ali šest-najst v krajevni skupnosti Dol. Podobno kot na zborih delov-nih Ijudi in občanov ter sejah skupščin krajevnih skupnosti, je bil tudi tu dan poudarek tistim vprašanjem, ki so najbolj pereča v posamezni krajevni skupnosti. Največkrat so bila obravnavana finančna vprašanja (42), v okviru česar so boravnavali finančnl načrt, zaključni račun in problematiko financiranja krajevnih skupnostl, nato je bila namenjena potrebna pozornost področju SLO in DS (25), in v prav toliko primerih tudi vprašanju s področja dela organov krajevnih skupnosti. V dvanajstih krajevnih skupnostih so obravnavali komunalno problematiko.
V enajstih krajevnih skupnostlh so bill obravnavani statuti krajevnih skupnosti in v prav toliko primerih tudi prostorska problematika in delovanje delovne skupnosti krajevnih skup-nosti. V osmih primerlh so sveti obravnavali plane razvoja krajevnih skupnosti in problematiko prostorov za delovanje krajevne skupnosti, v okviru česar so obravnavali: neustrez-nost, razpoložljivost prostorov, vzdrževanje obstoječih pro-storov In nadomestno gradnjo prostorov. V sedmih krajevnih skupnostih so obravnavali delovanje delegacij in sprejeli usmeritve za njihovo delo. Problematiko preskrbe občanov so obravnavali v treh krajevnih skupnostih in v prav toliko primerlh tudi socialno in kmetijsko problematiko, sodelova-nje s sosednimi krajevnimi skupnostmi in z organizacijami združenega dela. Oelovanje skupnosti stanovalcev sta obrav-navala dva sveta. Po enkrat so blle obravnavane v posamez-nih krajevnih skupnostih še: problematika barakarskih nase-lij (Boris Ziherl), delovanje društev (Dol) in priklop kurilnice na KEL (Brinje).
Zanimiva je ugotovitev, da je zaporedje pogostnosti obrav-navanja posameznih vprašanj spremenjeno, čeprav je obrav-navana problematika vsebinsko identična kot pri zboru in skupščini. Tako so sveti največkrat obravnavali finančna vprašanja krajevnih skupnosti, na drugem mestu sta SLO in DS in vprašanja s področja dela organov krajevnih skupnosti (komisije, odbori...), sledijo komunalna vprašanja, delovna skupnost, prostorska problematika, planiranje itd.
Zaradl identičnega obravnavanja posameznih vprašanj sveta krajevne skupnosti z drugimi organi krajevnih skup-nosti ugotavljamo, da sveti uresničujejo sklepe skupščine in zborov. Tako svet ne predstavlja krajanom odtujen organ, saj sprejema odločitve, ki so v skladu z njihovimi Interesi.
Komisije in drugi orgaiii sveta krajevne skupnottl
Stalne komisije svetov krajevnih skupnosti so ustanovljene za področje komunalnega gospodarstva in urbanističnega planiranja (32), za zdravstveno In socialno varstvo (24), za varstvo, vzgojo In izobraževanje otrok (10), za kulturo, pro-sveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih Ijudi (24), za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (18), za varstvo spo-meniških obeležij NOB (3), za družbeno planiranje In razvoj (12), za priznanja in odlikovanja (3), za volitve (8), za statut in druge splošne akte (18), za kmetijstvo (6), za finančno mate-rialno poslovanje (10). Po ena krajevna skupnost pa ima komisijo za informiranje in propagandno dejavnost, za vloge in pritožbe, za gostinstvo in obrtno dejavnost, za izgradnjo prostorov krajevne skupnosti, za proslave itd.
Vse naštete komisije zajemajo 994 članov, ki so prisostvo-vali 512 sklepčnim sejam. Najbolj aktivne komisije so blle komisije na področjih dela za komunalno gospodarstvo, urbanizem, programiranje in varstvo okolja (140), komisija za zdravstvo in socialno varstvo (76), komisija za kulturo, pro-sveto, telesno kulturo, rekreacijo in komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (56).
Velja ugotovitev, da je v delo organov svetov krajevnlh skupnosti aktivno zajetih veliko številp delovnih Ijudi. in
občanov, kar omogoča uspešno reševanje odprtih proble-mov v krajevih skupnostih.
Opazna je izrazita korekcija med številom ustanovljenih organov in številom sej (komunala, zdravstvo, prometna var-nost), kar kaže na interes krajanov za ta vprašanja.
Poravnalni svet kot sestavni del samoupravnega sodstva skrbi za sporazumno urejanje sporov in za urejanje dobrih odnosov med občani in med njimi in samoupravnimi organi-zacijami in skupnostmi. Podatki kažejo, da imajo vse kra-jevne skupnosti ustanovljen svoj poravnalni svet, krajevna skupnost 7. septembra in krajevna skupnost Urške Zatler pa imata skupnega. V poravnalnih svetih deluje 146 članov. Šte-vilo sej (62) kaže, da so nekateri poravnalni sveti precej aktivni, medtem ko v petih krajevnih skupnostih poravnalni svet v zadnjem obdobju ni zasedal (A. T. Linhart, Beričevo-Brinje, Boris Kidrič, Savsko naselje I in Stožice).
Med najpomembnejšimi obravnavanimi vprašanji so bila naslednja: poravnava sosedskih odnosov (10), mejni spori (6), motenje posesti (3), obrekovanje (2), služnosti (2), razža-litve (1) in prostorska problematika mladinske dejavnosti (1).
Hišna samouprava, kot pogosto imenujemo samoupravlja-nje stanovalcev, je s skupnostmi stanovalcev, zbori stanoval-cev in hišnimi sveti ter svetom stanovalcev pri krajevni skup-nosti pomembna sestavina samoupravljanja v krajevni skup-nosti, saj je organizacijsko najbližja občanom in zato lahko učinkovito opravlja ne samo naloge v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami, temveč tudi šte-vilne druge naloge v okviru samoupravljanja v krajevni skup-nosti.
Skupnosti stanovalcev niso ustanovljene v šestih krajevnih skupnostih, kjer je le individualna gradnja. V preostalih 22 krajevnih skupnostih je skupno ustanovljenih po podatkih, ki so jih posredovale krajevne skupnosti, 364 skupnosti stano-valcev. Od ene v krajevni skupnosti Dol in krajevni skupnosti Franc Ravbar do 32 v krajevni skupnosti 7. september.
Po podatkih Samoupravne stanovanjske skupnosti Beži-grad ima njihov stanovanjski sklad skupno 589 objektov, od katerih ima skupnost stanovalcev 465 objektov. V 73 objektih skupnosti stanovalcev samostojno gospodarijo s stanovanj-sko hišo, v 392 objektih pa je prenešeno gospodarjenje z objektom na Samoupravno stanovanjsko skupnost Bežigrad. 124 objektov v občini, ki niso ustanovile skupnosti stanoval-cev, je pod začasno upravo Stanovanjskega podjetja Ljub-Ijana. Od tega ima 31 skupnost stanovalcev več kot pet sta-novanj v družbeni lasti, kar je pogoj za njihovo ustanovitev, medtem ko 93 objektov nima tega pogoja. Za izpolnitev pogoja bi se morala po 2 ali 3 objekti združiti, da bi lahko ustanovili skupnost stanovalcev. Krajevne skupnosti so oce-nile delovanje skupnosti stanovalcev kot zadovoljivo, pred-vsem pri reševanju tekočih zadev v zvezi z gospodarjenjem z objekti, opozorile paso na slabo povezanost s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo in na pomanjkanje hišniških stano-vanj.
Svet stanovalcev pri krajevni skupnosti je ustanovljena v 10 krajevnih skupnostih, v ustanavljanju je v dveh krajevnih skupnostih. v 17 krajevnih skupnostih pa ni bil ustanovljen.
V statutu krajevne skupnosti je svet stanovalcev opredelilo 17 krajevnih skupnosti.
Dejansko stanje na področju hišne samouprave opozarja, da je štorjen korak naprej, vendarle še vedno ostaja v okviru reševanja problematike upravljanja in gospodarjenja s stano-vanjskimi hišami, mnogo manj pa reševanja življenjskih potreb in interesov stanoValcev kot krajanov.
Potrošniški svet je oblika samoupravnega organiziranja, v kateri delovni Ijduje in občani obravnavajo vprašanja pre-skrbe z blagom in storitvami in vplivajo na razvoj proizvodnje in storitvenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe.
Iz zbranih podatkov je razvidno, da imajo vse krajevne skupnosti svoj potrošniški svet, le v krajevni skupnosti Beži-grad II njegovo funkcijo opravlja svet krajevne skupnosti, krajevni skupnosti 7. september in Urške Zatler pa imata skupen potrošniški svet. Stevilo sklepčnih in nesklepčnih sej po posameznih krajevnih skupnostih kaže na različno aktiv-nost sveta potrošnikov. Skupaj je bilo 79 sklepčnih sej, 7 pa nesklepčnih (8%).
Po podatkih ne deluje svet v krajevni skupnosti Stadion. Vsi sveti zajemajo 174 članov.
Med najpomembnejšimi obravnavanimi vprašanji so bila nasiednja: vprašanja s področja preskrbe z osnovnimi živ-Ijenjskimi potrebščinami (20). dajanje mnenj k vlogam za izdajo obrtnih dovoljenj za storitvene dejavnosti (11), delovni čas trgovin. lokalov in tržnice (5). Aktualnim vprašanjem v konkretni situaciji pa je bila namenjena po ena seja (pre-skrba s kritičnimi artikli. pomoč starejšim občanom glede preskrbe, izboljšanja oskrbljenosti kioskov).