Celje - skladišče D-Per III 19/1987 IMP!-11 C0BIS9 e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 12 - Leto VII - December 1987 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avtotehnika Celje. Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 83$0 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla^ Boris Kmet, Fanika Ilijaš. Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-332. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Stavkati proti nedelu, ne proti sebi Več dela z ljudmi Za oceno razmer v letošnjem letu in opredelitev smernic političnega delovanja v gospodarskem letu 1988, je bila 18. decembra razširjena seja političnega aktiva sozda Mera, na katero so bili povabljeni vsi najodgovornejši družbenopolitični delavci posameznih delovnih organizacij. Čeprav je bila ta točka dnevnega reda izredno zanimiva in pomembna, pa se prenekateri najodgovornejši družbenopolitični delavci seje niso udeležili in tako znova dokazali, da niso pripravljeni sodelovati za naš boljši jutri. Pa ne samo to. Ti delavci bodo že čez nekaj časa v svojih delovnih okoljih, če bo morebiti prišlo med delavci do vrenja ali do izsiljenega sestanka, enostavno rekli, da niso bili obveščeni o razmerah v sozdu in delovni organizaciji. V uvodni razpravi je predsednik akcijske konference zveze komunistov Žare Frančeškin predvsem ocenil trenutne ekonomske in politične razmere v naši in širši družbenopolitični skupnosti ter pokazal tudi na nekatere slabosti v Merau. V nadaljevanju je predsednik sozda Franc Ban poudaril, da nas dobri rezultati devetmesečnega poslovanja ne smejo uspavati, kajti protiinflacijski program je prinesel svoje in to se že čuti v poslovanju nekaterih temeljnih in delovnih organizacij, saj se jim je po desetih mesecih rezultat bistveno poslabšal. Na kratko je tudi orisal, kaj seje dogajalo v letošnjem letu na področju blagovnega prometa, kmetijsko-predelovalne industrije, gostinstva in turizma ter avtomobilske stroke, v poslov-no-finančni in komercialni politiki ter izvozu. Pri ugotavljanju vamostno-političnih razmer je poudaril, da je potrebno v tem času, četudi gospodarski položaj ni najslabši, več delati z ljudmi, predvsem v zakonitih organih, kot so sindikat, partija, mladina. Na kratko je podal tudi informacijo o poslovanju Topra, katerega sanator je Mera, da sanacija teče uspešno, kar je izjemnega pomena, predvsem za ta ti-sočpetsto članski kolektiv. Zelo zanimive so bile tudi razprave udeležencev, o njih lahko preberete nekaj več na naslednji strani glasila, in mislim, da je sestanek dosegel svoj cilj, to je boljše obveščanje o razmerah v Jugoslaviji, Sloveniji in Merau. Ogledi živilskega kompleksa VSEMBRALGmmm 1*11*1 SREČNO IN USRESNO NOVO IliHlili UREDNIŠTVO ' '3MŠG-' UŠ H Prihodnje leto odprta vrata Nova mehanična delavnica Boljše delovne razmere za kupce Živilsko-industrijski kompleks Mlinsko predelovalne industrije na Hudinji dobiva celostno podobo. Vse bolj postaja zaokrožena tehnološka celota, čeprav še vedno zidajo silose za moko. Dobro so vidni obrisi enega izmed modernejših žitno-predelovalnih kombinatov v Sloveniji oziroma v jugoslovanskem prostoru. Z industrijsko pekarno in silosi za moko bo ob silosih in sušilnici za žitarice ter mlinom sklenjen tehnološki proces od zrna do kruha. Objekti na Hudinji in tehnologija postajajo vedno bolj zanimivi tudi za številne posameznike in kolektive, ki si želijo ogledati od blizu ogromne celice za žita ter vsaj delno spoznati tehnološke procese predelave žita in moke. Žal pa kazi to podobo še dokaj neurejen pristop in okolje. Po koncu gradbenih del na silosu za moko je prednostna naloga za prihodnje leto ureditev okolice. Konec novembra so si kompleks ogledali sodniki gospodarskega sodišča Temeljnega sodiš- ča v Celju, kasneje pa še člani razširjenega kolegija Zavarovalne skupnosti Triglav iz Celja. Seznanili smo jih z vsemi značilnostmi naše dejavnosti. Posebej poudarjamo, da je bilo pri obiskovalcih izredno veliko zanimanje in veliko vprašanj. Takšni obiski v delovni organizaciji so lahko obojestransko zelo koristni, saj so to priložnosti za seznanitev z vso problematiko, s katero se srečujemo pri predelavi in proizvodnji. Naša dejavnost ima zaradi proizvodnje osnovnih živil, kot sta moka in kruh, posebno mesto, zato je naš interes, da se z njo seznani še več odgovornih dejavnikov v občini in regiji. Tudi na kupca ne pozabljamo, zato smo se odločili, da prihodnje leto odpremo vrata tudi občanom in jih čimbolj neposredno seznanimo s prizadevanji delavcev Mlinsko predelovalne industrije, da bi bili izdelki kvalitetni in pravočasno na prodajnih mestih. E. S. Mehanična delavnica Blagovnega centra je bila v starem in popolnoma neprimernem objektu na 400 kvadratnih metrih v neposredni bližini centralnih skladišč Meraa. Tudi z ekološkega vidika je bila neprimer- na, saj so, na primer, prali in mazali vozila kar na prostem. Ker pa je tudi po zazidalnem načrtu predvidena rušitev tega starega objekta, ker bo tod speljana cesta, se je delovna organizacija Blagovni center, temeljna organizacija Transport in obrtne storitve, odločila za prenovo nekdanjega skladišča Aero, ki pa so ga odkupili že lani. V prenovljenem objektu, ki so ga dokončali pred kratkim, bosta mehanična delavnica in skadišče za avtomobilske dele, skladišče pijač, predvidevajo pa, da bodo uredili tudi diskontno trgovino. Za temeljno organizacijo Transport in obrtne storitve je vsekakor največjega pomena prenovljena mehanična delavnica. Tega pa se zavedajo tudi v delovni organizaciji, kajti pomembno vlogo pri opravljanju blagovnega prometa ima vsekakor tehnično brezhiben transportni park. V tej temeljni organizaciji že imajo 125 vozil, od katerih je kar 111 tovornjakov različne nosilnosti. Za vsa ta vozila skrbijo sami: vse redno vzdrževanje in vsa manjša in srednjevelika popravila opravijo v svoji delavnici. Kakšna pa je bila delavnica do sedaj, ste lahko prebrali že v uvodu. V prenovljenem objektu, ki meri 691 kvadratnih metrov, pa bodo dosegli vsekakor bolj normalne razmere za delo, zadostili ekološkim pogojem, kajti odpadki, to so odpadna voda pri pranju in olje, so sedaj primemo spravljeni. Izboljšali bodo tudi racionalizacijo dela, kar bo omogočilo, da bodo vozila manj v popravilu in v mehanični delavnici. Tako bodo povečali izkoriščenost transportnega parka. V temeljni organizaciji zatrjujejo, da bodo sedaj za najmanj 3 odstotke povečali obseg prevoznih storitev, saj načrtujejo 3.620.471 prevoženih kilometrov, izkoriščenost tovornih vozil pa od sedanjih 85,8 odstotka na 88,2. V prenovi niso posegli v nosilno konstrukcijo objekta. Med večja dela lahko štejemo le izdelavo predelnih sten, novega stopnišča v medetažo, nove medetaže in delovne jame. Nanovo so izpeljali instalacije za ogrevanje in prezračevanje, za vodovod in kanalizacijo ter elektro-inštalacijo. Predračunska vrednost obnove objekta znaša 283 milijonov dinaijev in so jo pokrili 80 odstotkov z lastnimi viri in preostalo z združenimi sredstvi Meraa. Na posnetku je prenovljen objekt Aero z južne strani, kjer naj bi bili diskont in skladišče prodaje pijač, medtem ko je mehanična delavnica s skladiščem na drugi, torej severni strani. Sanacija Topra poteka uspešno Na zboru banke in razšiijeni seji političnega aktiva so govorili tudi o poteku sanacije Topra. Sanacija delovne organizacije Toper poteka uspešno, kar je izjemnega pomena tako za 1500-članski kolektiv kakor tudi za sozd Mera, ki je prevzel sanatorstvo. Rezultati za deset mesecev so pokazali, da so vsi tozdi, razen šmarskega, ki ima pet starih milijard izgube, poslovali brez izgub. Ker računajo, da bodo takšni rezultati tudi ob koncu leta, bo Mera najverjetneje predlagal, da z 18. februarjem preneha ukrep družbenega varstva, kajti delovna organizacija se bo do novega leta tudi kadrovsko povsem usposobila. Seveda pa je bilo prvo leto sanacije uspešno tudi zaradi Ljubljanske banke, splošne banke Celje, ki je Topru namenila 150 milijonov dinarjev po 25-odstotni obrestni meri, prav tako pa so že tudi sprejeli sklep, da bodo v prihodnjem letu namenili denar po nižjih obrestnih merah in tako izpolnili obljubo, ki sojo dali Merau ob prevzemu sanatorstva. MERK VESTNIK Razširjena seja političnega aktiva Mislim, da je bil to eden izmed redkih vsebinsko bogatih sestankov družbenopolitičnih organizacij sozda, brez filozofiranja, s konkretnimi prikazi razmer v sozdu, zato je prav, dragi bralci, da vas z nekaterimi mislimi razpravljalcev in uvodničarja vsaj malo seznanimo z vsebino seje političnega aktiva. Predsednik akcijske konference zveze komunistov sozda Merx Žare Frančeškin je med drugim dejal: »Globoka kriza naše družbe ima svoj vpliv in posledice tudi na bolj ali manj uspešno delo naših temeljnih in delovnih organizacij. Gospodarske težave in različni pogledi na njihovo reševanje so povzročili neenotnost jugoslovanskih komunistov, izzvzete pa niso niti republiške partije. Posamezne afere so v javnosti povzročile veliko ogorčenja, precejšnje izstope članstva ter seveda padec ugleda in moralnega lika člana zveze komunistov. Zaskrbljujoče je tudi vse pogostejše nacionalno vrenje. Ugotovljeno je tudi, da v bližnji prihodnosti ni pričakovati boljših gospodarskih in političnih razmer, saj je bil tudi protiinflacijski program na splošno slabo sprejet. Ne kaže pa se seveda slepiti, da je vse narobe zunaj nas, v naših okoljih pa da je vse dobro. Opreti se na svoje moči pomeni najprej izboljšati rezultate z boljšim delom,' izkoriščanjem zmogljivosti, zmanjševanjem stroškov. Se so rezerve tako v večji produktivnosti, boljši organizaciji ter večji delovni in poslovni disciplini. Bilo je veliko slabih medsebojnih odnosov v sozdu Mera, neobveščanje. Varnostno politične razmere so v tem trenutku sicer zadovoljive, vendar vsepovsod ni tako. Aktivnost partijskih in sindikalnih funkcionarjev ni zadovoljiva, zato tudi predlagam, da je potrebno stavkati predvsem proti nedelu, kraji, neopravičenim bolniškim in ne proti sebi. Zato ugotavljam, da so prekinitve dela zaradi osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, kjer so ti dobri, dejansko klofuta v obraz vsem tistim delavcem, ki imajo skoraj enkrat nižji povprečni osebni dohodek.« Franc Ban; predsednik kolegijskega poslovodnega odbora •sozda Mera: »Mislim, da je prav, da ocenim razmere, v katerih smo v Merau v letu 1987 živeli ih delali. Vsi nismo bili izvzeti iz razmer, ki danes vladajo, in to se v zadnjih mesecih kaže v poslabšanju rezultatov v nekaterih temeljnih in delovnih organizacijah, zato bo štart v letu 1988 za marsikoga težji. Zato moramo najprej ugotoviti, ali so dobri rezultati ob devetih mesecih rezultati dela 7000 delavcev in preko 23000 kooperantov Meraa, ali pa gre za druge vplive, ki so pripomogli k tem rezultatom. V vsaki dejavnosti sozda imamo še nekaj rezerv. Toda potreben bo strahoten trud in bitke, da bomo naredili še kaj več. Včasih bo potrebno tudi malo več poguma, predvsem pri izbiri mladih, kreativnih kadrov, kajti življenje je pokazalo, da tam, kjer pridejo mladi ljudje, korajžni ljudje, kjer so nove, sveže moči, se stvari obrnejo povsem v drugo, pozitivno s vran. V poslovni finančni politiki bomo morali doseči večjo strokovnost, kajti opažamo, da je ravno na tem področju še veliko neznanja. Začrtano pot poslovno komercialne poli- tike bomo nadaljevali, seveda z več dogovarjanja, skupinskega dela. Več bomo morali narediti tudi za izvoz, čeprav so prizadevanja in rezultati Blagovnega centra izjemno vzpodbudni in je treba nadaljevati v tej smeri. Zelo pomembno je tudi, da še okrepimo naložbeno politiko, informatiko in seveda kadrovsko politiko. Glede varnostno političnih razmer v sozdu in njihove ocene moram poudariti, da se je pokazalo, da še tako dober gospodarski položaj ne ubrani neke delovne organizacije raznih izsiljevanj. Danes so stavke za večji osebni dohodek zelo zanimive in marsikdaj nimajo prave osnove, prav tako kot niso imeli prave osnove zadnji izsiljeni sestanki in grožnje v delovni organizaciji Blagovni center, v kateri je povprečni osebni dohodek 30 starih milijonov. Tudi dogajanja v Dravinjskem domu nam morajo biti dobra šola za naprej.« Delegat Kmetijskega kombinata Šentjur: »Finančni rezultati so iz meseca v mesec slabši. Prvič zato, ker stvari okoli cen v kmetijstvu niso urejene, drugo Gospodarskim rezultatom ob rob Pogovor z Edijem Stepišnikom, direktorjem Mlinsko predelovalne industrije Že v navadi je, da se ob vsakem periodičnem obračunu pogovarjamo z enim od direktorjev večjih delovnih organizacij, ki so v tistem obdobju dosegli boljše rezultate oziroma so popravili svoj položaj na lestvici delovnih organizacij sozda Mera. Tokrat je te uspehe dosegla delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija. Več o tem pa lahko preberete v nadaljevanju, iz pogovora z direktorjem te delovne organizacije Edijem Stepišnikom. Vestnik: Kako ocenjujete gospodarske rezultate za prvih devet mesecev, glede na to, da ste pri rasti celotnega prihodka in dohodka ter sredstev za reprodukcijo močno popravili svoj položaj na lestvici delovnih organizacij našega sozda? Edi Stepišnik: »Sedaj je že brez smisla podrobneje razčlenjevati in se poglabljati v rezultate poslovanja delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija za preteklih devet mesecev. To smo opravili na strokovnem svetu, delavskih svetih in zborih delavcev. Nedavno smo pri nas že obravnavali obračun za prvih deset mesecev. Takšni mesečni obračuni, ki niso predpisani z zakonom, so nam danes nujno potrebni za poslovne odločitve ter usmeritve pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Ugodni gospodarski rezultati v devetih mesecih in oktobru nas ne presenečajo. Resnično je bilo veliko narejenega v tem obdobju. Naša temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Celje je bila med devetnajstimi delovnimi oziroma temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so dosegale nadpovprečne gospodarske rezultate v gospodarstvu Celja. Rangi-ranje, kot je prikazano v Poročilu o poslovanju sozda, daje sicer sliko trenutnega stanja. Vendar naj takoj dodam, da nas takšno mesto na lestvici še ne zadovoljuje, kaj šele, da bi nas uspavalo. Danes se razmere pri pridobivanju dohodka izredno hitro spreminjajo. Tudi nas so prizadeli ukrepi Zveznega izvršnega sveta, zato po 17. novembru, ko Edi Stepišnik * smo spreminjali cene izdelkom, ob izrednih podražitvah vhodnih surovin za proizvodnjo, zlasti sladkorja in olja ter energije, realno ne moremo zadržati indeksov in takšnih kazalcev uspešnosti gospodarjenja, kot so bili v preteklih mesecih. Ne čakamo na rešitve od zunaj, ampak poskušamo z notranjimi ukrepi čimbolj ustaviti hitro padanje akumulacije.« - Tovariš direktor, kateri so ti ukrepi? Edi Stepišnik: »Kot že veste, smo v Mlinsko predelovalni industriji letošnje leto razglasili za leto kvalitete in poslovnosti. Nekako smo pričakovali, da so pred nami težji časi in se hkrati zavedati, da smo na prelomnici, ko je potrebno »voz« močneje potisniti. Bili so tudi takšni, ki niso ravno z obema rokama sprejemali naših usmeritev. Danes že lahko trdim, da se večina zaposlenih v delovni organizaciji zaveda, da so rezultati poslovanja odvisni tudi od nas samih, od našega dela in naporov ter boljšega sodelovanja in učinko- vitega dogovarjanja v delovni oziroma temeljni organizaciji. Tako smo letos uspešno vključili nove pekovske kapacitete v Celju, reorganizirali proizvodnjo in dostavo v Celju in Titovem Velenju. Povečali smo tudi produktivnost in izboljšali kvaliteto. Veliko je bilo narejenega na področju novih proizvodov, tudi delež peciva je večji glede na vso proizvodnjo. Močno presegamo planske cilje v blagovnem prometu. Tudi gospodarjenju z denarjem namenjamo večjo skrb. Vseh teh naporov ne bi zmogli brez kadrovskih okrepitev. Po vključitvi pekarne Laško (1. 7. 1987) v kolektiv nas je v delovni organizaciji 590 delavcev, ob tem pa ugotavljamo izredno majhno fluktuacijo, ki je pred leti bila tudi do 30-odstotna. To pa pomeni, da se oblikuje dober in ustaljen kolektiv. Upamo samo, da nam vsega truda ne bodo izničili še kakšni novi sprejeti ukrepi. Naj vendarle dodam še to: naše delo se odraža v rezultatih in zmotno je mišljenje ali pa občutek, da se razvijamo na ra- čun nekaterih temeljnih oziroma delovnih organizacij v primarni proizvodnji, blagovnemu prometu ali maloprodaji.« - Kaj pa osebni dohodki, torej področje, ki je danes za vsakega delavca najbolj zanimivo? Edi Stepišnik: »Tudi pri nagrajevanju smo prišli korak naprej. Mimogrede: zmanjšana fluktuacija je odvisna tudi od tega. Ugotavljamo realne normative in izdelujemo nova merila, da bi se čimbolj približali nagrajevanju po delu. Sedaj bom uporabil podatek iz poročila sozda: v devetih mesecih smo bili deveti po povprečnih osebnih dohodkih in smo celo padli na lestvici. Poudariti pa moram, da smo se v delovni organizaciji jasno opredelili, sprejeli smo tudi sklep centralnega sveta, da delimo toliko, kolikor je mogoče, če le ne kršimo internih aktov in sprejetih usmeritev, da kasneje ne bi bilo treba vračati oziroma zniževati maso osebnih dohodkov. Upamo, da se bomo lahko do konca leta nekoliko dvignili na tej lestvici. Vedeti moramo, da so zlasti v pekarstvu povprečni osebni dohodki višji tudi do 40.000 dinarjev mesečno zaradi nočnega, nadurnega, nedeljskega in dela ob praznikih. Na koncu želim odgovoriti tudi na vprašanje, ki si ga nekateri postavljajo. Zakaj toliko investiramo in kakšen vpliv ima to na osebne dohodke zaposlenih. Dilem o razvoju delovne organizacije v vodstvu delovne in temeljnih organizacij ni. Vsi se zavedamo, da se kljub težjim časom investicijski razvoj ne sme zaustaviti, ker je to dobršen del razvoja delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija. Naše ambicije se ne končujejo pri doseženem. Skladiščne in proizvodne zmogljivosti so osnova za kasnejši kvalitetni razvoj v strojno tehnološkem pogledu. Že danes gradimo tudi za jutri, seveda pa morajo biti naložbe skrbno pretehtane, da bodo učinkovite. Samo tako si lahko zagotavljamo socialno varnost na daljši rok.« pa je vprašanje revalorizacije, za katero ugotavljamo, da verjetno ni dobro postavljena, predvsem za kmetijsko pridelavo. To so vzroki; ne vemo pa, kako bomo sklenili poslovno leto, še večje vprašanje pa je prihodnje leto. Zavzemamo se, pri pripravljanju načrtov, za zmanjševanje stroškov, predvsem delovnih skupnosti, delovne organizacije kot tudi sozda. To pa bomo dosegli, če se bomo smotrno organizirali, da ne bomo nekaterih nalog opravljali kar na treh ravneh. Pa še to: menim, da če so gospodarske razmere ugodne, so tudi politične.« Delegat Kmetijske zadruge Laško: »Večkrat bi morali poslušati zdravo kmečko pamet, kot pa delegate z vrha. V takšnem sistemu in takšnem nagrajevanju se kmetu kooperantu ne izplača več delati. Zato bi morali doseči tržno zakonitost za kmetijstvo in poklicati na odgovornost vse tiste ljudi, ki so pripeljali kmetijstvo v takšen položaj. V naši zadrugi smo imeli sicer nekaj problemov s kmeti kooperanti, ker jim družba ne priznava tistega, kar jim pripada. Prav tako se pri nas ne strinjamo s predlogom za organiziranost zadružništva. Mislimo, da smo pravilno organizirani, da ne moremo nikakor zmanjševati delovne sile v skupnih službah, lahko samo še več zahtevamo od njih, čeprav moramo priznati, da so že sedaj polno obremenjeni.« Delegat Zdravilišča Dobrna: »Za vse, kar imamo danes, je bilo potrebnih v preteklosti v delovni organizaciji veliko odrekanj. Nekoliko s strahom vstopamo v naslednje leto. Iz dveh vzrokov: polovica naših gostov je bilo z napotnico, torej smo zaslužili z zdravstveno skupnostjo. Bojimo pa se, da bo tega v prihodnjem letu manj. Veliko se obračamo na tuji trg. Tu pa se pojavi drug problem, saj imamo premalo zmogljivosti višje kategorije. Torej bi se morali takoj organizirati v dve smeri: usposobiti kapacitete v višjo kategorijo in dobiti čimveč napotnic celjske regije.« Delegat Blagovnega centra: »Nekatere stvari bomo morali v prihodnje reševati skupno z delovno organizacijo Mlinsko predelovalna industrija, ker smo na istem kompleksu, torej na istem dvorišču. Povod za izsiljeni sestanek je bil deloma tudi v povišanju osebnih dohodkov Mlinsko predelovalne industrije oziroma poračunu. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi so zagotovili, da so osebni dohodki delavcev v Blagovnem centru na zavidljivi ravni in ni nobenega opravičila, da bi jih povišali, seveda glede na rezultate. Na izsiljenem sestanku so zahtevali delavci tudi nekatere organizacijske spremembe, ki pa smo jih upoštevali in sprejeli v želji, da bomo bolj zadovoljili porabnika.« Delegat Savinjskega magazina Žalec: Rezultati v naši delovni organizaciji so zdaj dobri, bojimo pa se, kako naprej. V naši delovni organizaciji ostro obsojamo kritizerstvo, ki se je začelo pojavljati med delavci, namesto da bi ti delali in to aktivno. Zato bomo zahtevali odgovornost slehernega delavca. Toliko, kot bomo ustvarili, toliko bomo tudi delili in takšni bodo tudi osebni dohodki.« Strokovna ekskurzija celjskih kadrovskih delavcev v Muro Napredovanje delavcev velika spodbuda Društvo kadrovskih delavcev občine Celje je pripravilo strokovno ekskurzijo - kot stalno obliko izpopolnjevanja in povzemanja dobrih izkušenj v uspešnih in razvojno usmerjenih ozdih - v tovarno oblačil in perila Mura v Mursko Soboto. Obiska se je udeležilo 50 članov. Po sprejemu nam je vodja KSS predstavila vso dejavnost tovarne, zlasti kodrovsko funkcijo, njeno organiziranost, metode dela ter vpliv kadrov na določanje poslovne strategije tovarne. Izredno presenečeni smo bili nad podatkom, da je pri 6000 zaposlenih le 26 % režijskih delavcev, da imajo svoj Center za vzgojo kadrov, svoj zdravstveni center in lastne športne objekte. V Centru za vzgojo kadrov izobražujejo vse nekvalificirane delavce tri mesece, da jih pripravijo za delo v proizvodnji in en mesec vse kvalificirane delavce, da jih seznanijo z dejavnostjo in organiziranostjoznanijo z dejavnostjo in organiziranostjo. Re-fent za izobraževanje je vodja tega centra, zato ni potrebno posebej omenjati, da je pri takšnem številu zaposlenih dovolj obremenjen. V KSS so zaposleni še trije socialni delavci, psiholog, referent za šport in rekreacijo, referent za varstvo pri delu in požarno varnost ter dve administratorki. V zdravstvenem centru imajo dva zdravnika za kurativo, enega za preventivo in dva zobozdravnika. V tozdu imajo direktorja in tehničnega direktorja ter enega komercialista, medtem ko se tozdi usklajujejo v DSSS. Referenta za nagrajevanje nimamo, ker ta dela in naloge opravljajo v plansko-analitskem sektorju. Omeniti velja, da imajo najsodobnejšo računalniško opremo, kar precej pripomore k uspešnemu poslovanju. V. tovarni je zaposlena večina delovne sile v Prekmurju. Izredno skrb namenjajo napredovanju kadrov. Kakor hitro delavec pri svojem delu pokaže učinkovitost in uspešnost, napreduje in vedno več prispeva k rezultatom poslovanja. Skratka, ob predstavitvi smo dobili vtis vzorne organiziranosti, uspešnosti in poslovnosti z veliko discipline, produktivnosti in učinkovitosti. Po tej kratki predstavitvi je bil organiziran tudi ogled proizvodnega programa, in sicer v tozda Plašči in Oblačila. Tudi tu nas je čakalo presenečenje, večino zaposlenih je mladih delavcev. V delu so imeli že programe za prihodnjo pomlad in poletje. Menim, da je strokovna ekskurzija povsem dosegla namen, saj smo bili vsi udeleženci z obiskom in predstavitvijo ter ogledom izredno zadovoljni. Ob koncu bi rada izrazila le željo, da bi se v prihodnje tako zanimivih obiskov udeležilo več kadrovskih delavcev sozda Mera, saj nismo tako majhni; tokrat smo bili samo trije. a k MERK VESTNIK Praznovanje dneva Merx Govor predsednika sozda Franca Bana Tovarišice in tovariši, spoštova-nigostje! Slavnostna seja delavskega sveta, vodstev družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih delavcev Merxa je ugoden trenutek za oris dosežkov preteklega obdobja. Dan Merxa je to, torej praznik vseh delovnih ljudi in njihovih kooperantov, združenih v 23 delovnih organizacij. Ponosni smo na dosežke zadnjega obdobja, saj so nastali v obdobju nestabilnega gospodarjenja, visoke inflacije in cenovnih neskladij sploh, ter ob še vedno zapostavljenem položaju kmetijstva oziroma pridelave hrane, pa tudi ob ničkaj boljšem položaju dejavnosti gostinstva in turizma. Toda tudi drugi so gospodarili v takšnih razmerah. Pomembno je, da smo napredovali v vseh pogledih, da seje položaj gospodarskih subjektov v Jugoslaviji še izboljšal, V panogi smo v letu 1986 dosegli 18. mesto v Jugoslaviji, v Sloveniji dosegamo 19. mesto med vsemi gospodarskimi dejavnostmi. Med vsemi agroživilskimi in prehrambenimi sistemi v Sloveniji pa smo dosegli v letu 1986 najboljše rezultate. To je za vse nas velika spodbuda. V letu 1986 smo tako postavili čvrste temelje za štart v letu 1987 in za naprej. Za nami je devetmesečno obdobje letošnjega leta in dosežki so dobri: Celotni prihodek 261.172 mio din, indeks rasti 224, dohodek 36.765 mio din, indeks rasti 234, čisti dohodek 25.579 mio din, indeks rasti 235, akumulacija 5.085 mio din, indeks rasti 275, izvoz 569.093 tisoč din, indeks rasti 114, osebni dohodek 19.837 mio din, indeks rasti 231. Vsi znani podatki kažejo, da se ugodni tokovi nadaljujejo tudi v teh zadnjih dneh in tednih poslovnega leta. Doseženo nas sicer ohrabruje, obenem pa se zavedamo^ da se gospodarske razmere močno zaostrujejo, posebej po sprejetju protiinflacijskega programa, ki je že začel delovati. Zaradi velike zapoznelosti pri Slavnostne seje delavskega sveta sozda ob dnevu Merxa so se udeležili tudi najodgovornejši delavci gospodarstva in politiki občine Celje. sprejemanju ukrepov ekonomske politike, smo zdaj v položaju, da velikega zalogaja povsod ne bomo zmogli. Mislim predvsem na sklop socialnih vpra- Zanimivi kazalci Čeprav so kazalci za obdobje cev in si že pripravljajo ocene do od 1. januarja do 30. septembra, konca leta, pa vendar smo meni- torej za devet mesecev, in so ti li v uredništvu, da večino naših podatki že malo odmaknjeni, delavcev zanimajo ti kazalci in kajti v mnogih delovnih okoljih da do njih ne morejo priti druga- imajo že podatke za deset mese- če kakor prek Vestnika. Dohodek na delavca za obdobje 1.1.-30. 9.1987 letošnji lanski delovna organizacija vrstni red vrstni red Avtotehnika 1. 11. Blagovni center 2. 4 Mlinsko predelovalna industrija 3. 8. Avto Celje 4. 6. Dravinjski dom Slovenske Konjice 5. 10. Tkanina Celje 6. 2 Kmetijska zadruga Laško 7. 3. Kmetijski kombinat Šentjur 8. 5. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 9. 1. Savinja Mozirje 10. 9. Potrošnik Celje 11. 17. Savinjski magazin Žalec 12. 13. Kmetijska zadruga Celje 13. 14. RTC Golte 14. 7. Zdravilišče Dobrna 15. 15. Jelša Šmarje 16. 19. Košenjak Dravograd 17. 12. Teko Celje 18. 20. Moda Celje 19. 16. Hoteli turizem Celje 20. 22. Gostinsko podjetje 21. 18. T urist Nazarje 22. 21. Reklama Celje 23. 23. Sredstva za reprodukcijo na delavca za obdobje 1. 1. - 30. 9. 1987 letošnja lanski delovna organizacija lestvica vrstni red Avtotehnika 1. 6. Mlinsko predelovalna industrija 2. 17. Dravinjski dom Slovenske Konjice 3. 14. Avo Celje 4. 13. Tkanina Celje 5. 2. RTC Golte 6. 1. šanj, življenjske ravni, oziroma višine osebnega dohodka. Filozofijo visokih cen in nizkih osebnih dohodkov, ki ponekod že ogrožajo osnovno življenje ljudi, je nesprejemljiva. Ob tako visoki inflaciji in gospodarski krizi je skrajni čas, da dobimo strokovno utemeljen, konkreten in jasen protiiflacijski program in stabilizacijske ukrepe, ki jih je moč uresničiti. Delavci zahtevajo takšne ukrepe, da jih bodo sprejeli za svoje, jim zaupali in jih bodo mobilizirali za drugačno ravnanje. Prispevati morajo predvsem k hitrejšemu zmanjševanju inflacije, k večji ekonomski in poslovni samostojnosti gospodarskih organizacij, k večji vlogi trga, njegovi selekivnosti in ekonomski prisili, k odpiranju v svetovno gospodarstvo in k povečanemu ozvozu. Izhod iz krize lahko poiščemo le vsi skupaj s primernimi spodbudami. Res pa je, da bodo nujno potrebni hitrejši premiki, boljše in bolj odgovorno delo, fed, disciplina in na tej .osnovi odločna kadrovska prenova, povsod tam, kjer stvari ne bodo stekle. Priznati moramo, daje še vedno veliko notranjih rezerv na vseh področjih, zato sta potrebni akcija in strokovno reševanje nalog. Dolgovezne, brezplodne razprave in konference o tem, kako bi morali delati, nas ne vodijo nikamor. Žal pa nam takšno ravnanje mnoga okolja še vedno vsiljujejo. Katere premike smo v Merxu dosegli? - Racionalna organiziranost združenega dela je prvi pogoj in prav zdaj razmišljamo o opredelitvi skupnih poslovnih funkcij za vse tri organizacije: temeljno, delovno in sestavljeno. - Razvojna, komercialna in finančna strategija - na teh področjih mislim, da so še velike rezerve. - Učinkovit informacijski sistem, kjer orjemo ledino, toda pred nami je jasen cilj. - Kadri in njihovo znanje ter sposobnost spadajo na prvo mesto. Merx ima danes primeren Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 7. il. Potrošnik Celje 8. 12. Jelša Šmarje 9. 16. Savinja Moziije 10. 9. Kmetijski kombinat Šentjur 11. 7. Zdravilišče Dobrna 12. 4. Savinjski magazin Žalec 13. 10. Blagovni center Celje 14. 18. Kmetijska zadruga Laško 15. 3. Moda Celje 16. 8. Košenjak Dravograd 17. 5. Hoteli turizem Celje 18. 20. Kmetijska zadruga Celje 19. 15. Gostinsko podjetje Celje 20. 19. Teko Celje 21. 21. Turist Nazarje 22. 22. Reklama Celje 23. 23. Povprečni mesečni OD na delavca za obdobje od 1.1. - 30. 9.1987 letošnji lanski delovna organizacija vrstni red' vrstni red Avto Celje 1. 1. Avtotehnika 2. 10. Blagovni center 3. 3. Zdravilišče Dobrna 4. 9. Tkanina Celje 5. 4. RTC Golte 6. 2. Kmetijski kombinat Šentjur 7. 8. Savinja Moziije 8. 11. Kmetijska zadruga Laško 9. 6. Potrošnik Celje 10. 15. Savinjski magazin Žalec 11. 13. Kmetijska zadruga Celje 12. 7. Dravinjski dom Slovenske Konjice 13. 14. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 14. 12. Teko Celje 15. 16. Moda Celje 16. 17. Jelša Šmarje 17. 23. Reklama Celje 18. 20. Mlinsko predelovalna ind. 19. 5. Gostinsko podjetje Celje 20. 18. Košenjak Dravograd 21. 22. Hoteli Turizem Celje 22. 21. Turist Nazarje 23. 19. kadrovski potencial, vendar za odločilne preboje v posameznih trenutkih smo še prešibki. V nekaterih ljudeh je preveč malodušja, pesimizma, če hočete tudi starokopitnosti, zato potrebujemo osvežitve mladih, kreativnih, ambicioznih ljudi, ki bodo znali in zmogli hitreje spreminjati stvari. Tovarišice in tovariši! Pot do dosežkov zadnjega obdobja ni bila lahka. Terjala je in terja tudi danes jasne usmeritve, stalnost in akcijsko naravnanost političnega in samoupravnega dela, veliko znanja, iskanja smelih rešitev za odprta vprašanja in diferenciacijo v posameznih okoljih. Spoznali smo, daje nujno potrebno samoupravno organiziranost združenega dela stalno izpopolnjevati, da bi bila učinkovitejša. Družbenoekonomski položaj, bitka za stabilizacijo in naša strategija razvoja, bodo od nas katerem živimo, terja prodorne in zagnane ljudi, zato pa jih moramo spodbujati. Pri tem moramo biti seveda veliko bolj inovativni. Naš razvojno-investicijski program v letu 1987 in v srednjeročnem obdobju 1985-1990 uspešno uresničujemo. Poleg novogradenj je dan poseben poudarek prenovi objektov in opremi. Mislim, da je to prava pot. Čaka nas nekaj velikih investicijskih podvigov, kot so zdraviliški kompleks Dobrna, Prodajni center Rogaška Slatina, kmetijsko-živilske in predelovalne kapacitete, razvoj avtomobilske stroke, realizacija ambiciozno zastavljenih programov na področju obrtne kooperacije in drugi. Nismo zaostali in smelo načrtujemo posamezne programe. Sedanji rod mora ustvarjati možnosti za nova delovna mesta in s tem perspektivo mladim. Sicer pa je v Merxu Odločno moramo zavračati vse poskuse uravnilovke pri vrednotenju rezultatov dela, ki jih ljudje dosegajo. Čas, v katerem živimo, zahteva prodorne in zagnane ljudi, zato pa jih moramo stimulirati. zahtevali -jasne odgovore in ustrezne akcije. To pa pomeni, da to, kar imamo in kar smo dosegli, ni nikakršna trajno pridobljena pravica, kot si to posamezniki v mnogih okoljih predstavljajo. Mi moramo nadaljevati začrtano pot, upoštevajoč pri tem našo specifičnost in vlogo, ki jo imamo kot agroživilski oziroma preskrbovalni, široko razvejeni poslovni sistem v Sloveniji in širše. Na tej poti bomo zmogli premagovati še tako zapletene ovire. Seveda pa je potrebno poudariti še nekaj: odločno moramo zavračati vse poskuse uravnilovke pri vrednotenju rezultatov, ki jih ljudje dosegajo. Čas, v izredno veliko mladih in njihova prihodnost ne sme biti ogrožena. Dovolite mi, tovarišice in tovariši, da se ob koncu v imenu poslovodnega odbora sozda Merx iskreno zahvalim delovnim ljudem, poslovodnim strukturam, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom za vse napore, in skrb za to, da smo lahko uspešno opravili velik del nalog v tem obdobju. Prav gotovo pa so največ pripomogli prav tisti, ki bodo danes sprejeli posebna priznanja in nagrade. Iskreno vam čestitam in želim veliko uspehov tudi v prihodnje! Med letošnjimi nagrajenci je bila tudi Ivica Guček iz delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija. Od zunanjih poslovnih partnerjev sta letošnje priznanje prejela tudi Orahovica in Kraš. MIERK VESTNIK DECEMBER 1987 Blagovni center ima svojo zobno ambulanto w Ze stari Merx je skrbel za zobe Delovna organizacija Blagovni center je po daljših razpravah in iskanju najugodnejše rešitve končno prišla do svoje zobne ambulante. Gre za nekdanje prostore zasebne ambulante v stari stavbi ob Savinji, ki pa je že več kot 25 let državna. V njej so bili do sedaj pacienti predvsem iz delovne organizacije Kovinotehna, s podpisom dogovora o skupnem vlaganju sredstev za zobozdravstveno ambulanto med Kovinotehno in delovno organizacijo Blagovni center pa je zdravstveni dom odločil, da se ta zobna ambulatna nameni delavcem iz teh delovnih organizacij. Vodja splošno kadrovskega sektorja delovne organizacije Blagovni center Albert Lebič nam je povedal, da seje po ustanovitvi splošne ambulante pokazalo, da je mogoče vzpostaviti boljši stik med delovno organizacijo in zdravstvom. Izkušnje, prevladovale so predvsem pozitivne, sojih silile v to, daje potrebno za delavce še kaj narediti. Po predlogu strokovnih služb so se odločili, da bo to zobozdravstvo. Da so bila njihova razmišljanja pravilna, se je pokazalo prav kmalu. Veliko delavcev mora v določenem obdobju opraviti živilske preglede in prav na njih so ugotovili, da si mora precej delavcev urediti tudi zobovje. Tudi delavci so se za ambulanto zelo zavzemali, ker je v drugih zobnih ambulantah doba čakanja veliko daljša, včasih pa se celo zgodi, da tudi narja zbere Kovinotehna, preostalo pa Blagovni center, kakršno je tudi razmerje v številu zaposlenih. Seveda je pri obnovi zobne ambulante pomagal tudi Zdravstveni center. In kakšne so prve ugotovitve delavcev delovne organizacije Blagovni center? Albert Lebič, vodja splošno kadrovskega sektorja, nam je povedal, da so prve ocene delavcev dokaj ugodne, Srečanje delavcev Sedemindvajsetega novembra se je v domu jugoslovanske ljudske armade zbrala na tradicionalnem srečanju delavcev delovne organizacije Avto Celje ter proslavi ob dnevu republike več kot polovica vseh zaposlenih. Po venčku pesmi našega pevskega zbora je direktor Ivan Po-žlep poročal o uspešnem poslovanju delovne organizacije v preteklih devetih mesecih, o težavah, s katerimi se je srečevala v tem obdobju in se bo tudi v prihajajočem letu. Letos smo imeli kar 27 jubilantov. Dvajset jih je prejelo nagrado za 10-letno delo v delovni organizaciji in sedem delavcev za 20-letno; 54 delavcem so podelili denarne nagrade za dosego individualnega plana v devetih mesecih letošnjega leta ter 36 delavcem za dosego individualnega plana v desetih mesecih letošnjega leta. Podeljenih je bilo tudi 43 knjižnih nagrad najzaslužnejšim delavcem. Vsi navzoči so bili izredno razpoloženi, kar je vsekakor odraz zadovoljstva zaposlenih, da delajo v sedanjih težkih gospodarskih razmerah v uspešnem kolektivu. Alenka Škapin Spoštovani! V nedeljo 22. novembra smo Celjani izrazili na referendumu večinsko podporo programu za četrti samoprispevek. Brez vašega osebnega prizadevanja pri obveščanju, pojasnjevanju vsebine in vseh drugih organizacijskih opravilih ne bi sporočilo pomena in vrednosti programa samoprispevka bilo deležno večinske podpore v tem zahtevnem in občutljivem času. Tudi zaradi tega je vaš prispevek in prispevek vaše organizacije še toliko bolj dragocen. Tako kot spoznanje, da smo za dobre in koristne cilje sposobni družbeno uveljaviti samozaupanje in vrednost lastnega dela, solidarnosti in humanosti. Iz srca se zahvaljujemo - v osebnem imenu, v imenu vse naše družbenopolitične skupnosti, predvsem pa tistih, ki bodo deležni pridobitev iz programa četrtega samoprispevka - po vaši zaslugi! Celje, 25. november 1987 Predsednik Predsednica Predsednik O K SZDL Celje A. O. za 4 samoprispevek Skupščine Občine Drago Medved za zdravstvo-Celje Celje dr. Danica Homan Tone Zimšek V Mlinsko predelovalni industriji Celje so podelili plaketo in priznanja Na predlog komisije za podeljevanje plaket in priznanj smo letos podelili plaketo delovne organizacije in sedem priznanj. Slavnostna podelitev je bila 1 1. 12. 1987. Plaketo DO je prejel Alojz Gačnik iz tozda Mlin. Priznanja DO pa so dobili: Franc BLATNIK - tozd Mlin Franc ŠELIH - tozd Mlin Hedvika KREUH - tozd Pekarne in slaščičarne Celje SKUPINA MONTERJEV - tozd Pekarne in slaščičarne Celje Jožica VRTOVŠEK - tozd Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina Elizabeta POLJSKI - DSSS Ljudmila STRNAD - DSSS Darinka Oset ne pridejo na vrsto. Zato so v delovni organizaciji Blagovni center začeli iskati rešitev. Prvi razgovori s Kovinotehno in Zdravstvenim centrom so bili opravljeni že v lanskem letu. Takrat je bil tudi podpisan dogovor o skupnem vlaganju za zobozdravstveno ambulanto z delovno organizacijo Kovinotehna. Zobna ambulanta je bila namreč v izredno slabem stanju, zato sta se delovni organizaciji dogovorili za obnovo, dve tretjini de- vsi delavci te delovne organizacije pa imajo točno določen naslov za popravilo zob. Seveda pa ima vsaka nova pridobitev tudi nekaj negativnih učinkov. Prvi je ta, da čas ni prilagojen delavcem, ambulanta, razen v ponedeljek, ko je odprta popoldne, dela vse preostale dni v dopoldanskem času, delavci pa bi v večini želeli, da bi bila odprta samo popoldan. Drugo, kar jih moti, je to, da se v čakalnici kar prevečkrat pojavljajo ljudje, ki niso iz teh delovnih okolij. To pa jih moti, ker ti pacienti niso bili pripravljeni sovlagati za posodobitev zobne ambulante, menijo pa tudi, da so delavci iz teh dveh delovnih organizacij zadosten zalogaj; normativ je namreč 2200 pacientov, samo za enega zobnega zdravnika. Že večkrat je bila izražena misel in želja na koordinacijskem odboru za splošne zadeve, da bi Mera za vse delavce v Celju poleg splošne ambulante imel tudi svojo zobno ambulanto. Zakaj so se v Blagovnem centru odločili za sodelovanje s Kovinotehno in niso počakali na skupno rešitev v okviru sozda Mera, nam je Albert Lebič dejal, da v času, ko so iskali rešitev, ni bilo možno ugotoviti pravega interesa, saj so sorazmerno majhni glede na normativ. V kakršni koli drugi odločitvi bi morali zagotoviti prostor in osnovna sredstva, kar pa bi bilo v tem trenutku vsekakor prevelik zalogaj, ki ga ne bi zmogli ne mi, ne katera koli druga članica. Iz vseh teh razlogov, tudi tega, da je v to ambulanto že prej hodilo veliko delavcev Blagovnega centra, da je že stari Mera vlagal v to ambulanto, je bilo za delavce Blagovnega centra najbolj racionalno, da ostanejo v njej, kjer so že bili, da vložijo minimalna sredstva za adaptacijo in vse to še samo formalno in organizacijsko speljejo tako, da bo ta zobna ambulanta tudi uradno za njihovo delovno organizacijo ... In načrti? Trenutno je ambulanta toliko usposobljena, da ustreza vsem pogojem normalnega delovanja. Nadaljnja vlaganja bodo vsekakor potrebna, vse to pa bo odvisno od skupnega dogovarjanja med Blagovnim centrom in Kovinotehno na osnovi podpisanega sporazuma. Po pogovoru smo obiskali tudi zobno ambulanto, da se še sami prepričamo, kakšna je. Moram priznati, da se razlikuje od prejšnje v marsičem. Prostori so prijetni, prav tako osebje, dr. Breda Pangrlj, sestra Jerica Šuster in zobotehničarka Jelka Brodej. Dr. Breda Pangrlj nam je povedala, da imajo obiskovalci te ambulante zelo slabe zobe in veliko bolezni obzobnih tkiv. Pravi, da se stanje na splošno iz leta v leto slabša ter da pri obisku pri zobozdravniku ni pomembno samo to, kar naredi zobozdravnik, koliko naredi, ampak je veliko bolj pomembno in važno sodelovanje med njima. To pa pomeni, da si potem vsak pacient doma zobe tudi neguje, predvsem je pomembno, da si jih pravilno. Povedala je tudi, da danes pacienti še nimajo zadosti pravic, ker je še vedno preveč bolnikov na enega dentista, kot pa je normativ, toda zagotavlja, da pri njih do sedaj niso odslovili še nobenega. Vsak dan imajo naročenih po 12, povprečno pa jih pride na dan skupaj z izrednimi primeri okrog 15, včasih pa tudi do 20 ali še celo več. Takrat pač podaljšajo delovni čas. Slavica Vidmar iz bifeja DO Teko Kam je šlo veselje »Vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi.« To poje Andrej Šifrer, jaz pa pravim, da so še dobri ljudje, čeprav bolj redki, vendar so in ena izmed takšnih je naša Slavica Vidmar, natakarica v poslovni enoti Bife v delovni organizaciji Teko. Slavico verjetno poznajo vsi, tako domači kot tudi zunanji gostje. Poznajo jo po njenem prijaznem in večnem nasmehu, ki ga nesebično deli slehernemu gostu, ki pride v njeno bližino. Ali ta ženska nima težav, se včasih sprašujem. Verjetno jih ima, tako kot jih imamo vsi, vendar ona to nosi v sebi in na delovnem mestu ne da slutiti, daje kaj narobe. Takšni bi morali biti vsi, ki delajo z ljudmi, saj je človek vendar bitje, ki si želi topline in prijaznosti, ki pa ju, žal, sam dostikrat ne zna deliti. Ko takole opazujem Slavico, si dostikrat zaželim, da bi bila tudi jaz takšna. Urna je, dela z voljo, tisto čisto in iskreno, tako da človek nehote dobi občutek, da delo resnično osrečuje človeka in da je življenje vendarle lepo, kljub vsem težavam, ki se kopičijo iz dneva v dan. Slavico sem povprašala, kako sprejema naš vsakdanjik, kaj misli o cenah, kaj komentirajo ljudje za »šankom« in kakšne so njene želje. Skromno, tako kot je vedno, je dejala: »Oh, zakaj pa ravno mene, saj je drugih dovolj, da bi bili za intervju oziroma za v časopis.« »Ne, Slavica, s svojim delom ste dokazali, da je prav, da vas poznajo še drugi ljudje, kajti o dobrih ljudeh je vredno pisati.« Slavica pravi: »Kriza, kije zajela naše gospodarstvo, se odraža tudi v gostinstvu. Posebej se to pozna v obratih družbene prehrane. Ljudje za šankom dosti govorijo o cenah, kako težko se preživljajo, da mnogim zmanjka denarja že pred polovico meseca. Vendar pijejo, pijejo iz razočaranja. Ljudem je danes zelo težko. Plače še zdaleč niso zadostne, da bi vladalo neko logično razmerje med stroški, kijih imamo ves mesec, in med tem, kar zaslužimo. Nujno bi bilo nekaj spremeniti, samo kaj, to bodo gotovo bolje vedeli gospodarstveniki. Dostikrat, ko takole razmišljam, kako je bilo pred leti in kako je danes, me postane strah. Strah zato, ker imam otroke, za katere ne vem, ali bodo imeli danes, jutri osnovni kos kruha in delo, ali bodo nezaposleni tavali po ulicah in tako imeli vse možnosti, da zaidejo na stranska pota. Ni me strah samo za svoje otroke, ne, strah me je za vse te mlade generacije, ki jim mi starejši ne moremo dati nobenega zagotovila in nobene luči za prihodnost. Veste, ne zdi se mi prav, daje toliko mladih brez dela, brez zaslužka, a starejši ljudje morajo delati praktično do zadnjega izdihljaja. Prav bi bilo, če bi zmanjšali delovno dobo ljudem in bi na njihova mesta zaposlili mlade ljudi, ki so željni dela in tudi sposobnosti imajo in mnogo več energije, ko pa starejši, ki jih je življenje izčrpalo. Boli me tudi to, da se ljudje sploh ne znamo več veseliti. Smeh je ljudem zamrl na licih. Vsak obraz, ki ga vidim ima zarisane črte skrbi. Kam je šlo veselje? Ali ga je odnesla inflacija? Skoraj ne morem verjeti, da ni več slišati tistega pravega smeha iz srca, kot sem ga slišala včasih. Kje je človeški humor, kje je optimizem? Vse to tako zelo pogrešam. Dostikrat se zamislim in tudi sama imam zaskrbljen obraz, vendar nikoli pred ljudmi. Vsakega gosta želim razvedriti, želim, da bi ljudje bili drugačni, da bi znali živeti tudi v teh težjih časih, vendar...« In kaj si, Slavica, želite ob novem letu? »Želim si, da nas inflacija ne bi spet presenetila, da cene ne bi tako divje rasle in da bi bili vsi ljudje srečni. Želim tudi, da bi se politične razmere v .svetu umirile, skratka, želim si miru. Posebej pa želim vsem ljudem srečno in uspešno leto 1988.« Željam se pridružujem tudi jaz, naj bo prihodnje leto leto topline in ljubezni med ljudmi. Zdenka Detiček MERK VESTNIK DECEMBER 1987 Srečanje upokojencev Mlinsko predelovalne industrije Celje V petek, 11. decembra 1987, so se v restravraciji blagovnice Nova vas na družabnem srečanju zbrali upokojeni delavci Mlinsko predelovalne industrije Celje. Od 150 jih je na srečanje prišlo nekaj čez 70. Nekateri se, žal, iz zdravstvenih razlogov vabilu niso odzvali. Letos prvič smo pozdravili tudi upokojene delavce pekarne Laško. Srečanja upokojencev naše DO so že tradicionalna. V skladu z našimi samoupravnimi splošnimi akti prejmejo upokojeni delavci enkratno denarno pomoč v višini 15 % povprečnega osebnega dohodka na zapo- slenega v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. Kot je v pozdravnem govoru dejal glavni direktor Edvard Stepišnik, so upokojeni delavci še vedno sestavni del delovne organizacije, saj so s svojim delom veliko prispevali k našemu razvoju. Seznanil jih je z uspehi, težavami in z razvojnimi načrti delovne organizacije. Naslednje leto bo delovna organizacija slavila pomembno obletnico. Leta 1958 je bila ustanovljena delovna organizacija Veležitar Celje, ki je po dejavnosti naš pravni predhodnik. Jubilej bomo obeležili s srečanjem delavcev DO, nanj pa bomo povabili tudi upokojene delavce. V pogovoru so upokojenci pozdravili razvojna prizadevanja delovne organizacije, predvsem prizadevanja za boljše nagrajevanje. V preteklosti so bili osebni dohodki v dejavnosti izredno nizki, zato nekateri prejemajo tudi nizke pokojnine, kar pa seveda ni prav glede na težavnost in specifičnost delovnih razmer pekov in mlinarjev. Vsem, ki se srečanja niste mogli udeležiti, želimo v letu 1988 predvsem zdravja in osebne sreče. Darinka Oset Da bi v novem letu imeli STIL, da bi plesali SWING, da bi venomer veseli bili, da tudi vnaprej v službo radi bi hodili, da proizvode Radenske bi pili, da zmotil dobre volje ne bi vam najmanjši ŠUM, to želijo vam vaši STIL, SWING, in ŠUM. »RADENSKA« Družbena samozaščita v sistemu socialističnega samoupr avlj anj a Nadaljevanje iz 11. številke Vestnika PROMETNA KULTURA V prvi polovici letošnjega leta se je na cestah v naši republiki zgodilo 19.319 prometnih nezgod, kar je 363 več kot v enakem obdobju lani. Bilo je 2668 nezgod z mrtvimi in poškodovanimi, kar je za 6,7 % več kot v enakem obdobju lani, nezgod z mrtvimi pa je bilo kar 223 ali za 32,7 % več! V nezgodah je umrlo 72 voznikov osebnih vozil, 66 pešcev, 38 potnikov v osebnih avtomobilih, 20 voznikov koles z motorjem, 17 kolesarjev, 4 vozniki tovornih vozil 3 traktoristi in 4 potniki v avtobusih in traktorjih. Povzročitelji prometnih nezgod so še vedno največkrat vozniki osebnih avtomobilov, sledijo vozniki koles z motorjem, kolesaiji, pešci, vozniki tovornih avtomobilov, vozniki motornih koles, vozniki avtobusov in traktoristi. In vzroki nesreč: nespoštovanje določil o hitrosti vožnje (39 %), neupoštevanje prednosti vožnje, napačna stran ali smer vožnje, psihofizično stanje voznika, nepravilno prehitevanje in drugo. Te podatke lahko popestrimo še z dejstvom, da se kljub vedno večji ceni pogonskih goriv gostota prometa povečuje, da so prometni tokovi v mestih prena-sičeni, da se je močno povečal promet na magistralnih cestah in tranzitni promet in da nas celotna slika razvršča med prometno najbolj ogrožene države v Evropi. NEVIDNA NEVARNOST Po podatkih pristojnih služb je v naši republiki stalno od 118 do 215 tisoč ton vnetljivih tekočin in plinov, ki v določenih okoliščinah lahko povzročijo obsežnejšo kontaminacijo zemlje in zraka. Tudi je v naši republiki od 11 do 17 tisoč ton eksplozivnih snovi, ki lahko pravtako pripelje do nezaželenih posledic. Nenehno je okoli 600 ton klora, 20.000 ton žveplene kisline, 85 ton raznih cianidov in podobno. Dnevno po naših cestah vozijo tovornjaki z več kot 160.000 tonami nevarnih snovi. Vse to narekuje stalno pripravljenost in ukrepanje ob morebitnih nesrečah. Ali smo pripravljeni na to? Pred letom dni je bilo v naši republiki več kot 50 primerov onesnaževanja voda, čez trideset primerov je bilo onesnaževanja zemlje in 12 primerov onesnaževanja zraka. Največ nesreč se je zgodilo v proizvodnih organizacijah, nekaj v cestnem in železniškem prometu. Vpliv radioaktivnega sevanja na ljudi kljub velikemu trudu in raziskavam še ni dovolj znan. Toda to vprašanje je iz dneva v dan bolj aktualno (nesreče jedrskih elektrarn), zapleteno in človek si bo moral še zelo prizadevati, da bo našel odgovore na vsa vprašanja. Znane pa so ugotovitve, ki vplivajo na način zaščite pred nevidno nevarnostjo. Tako se učinek radioaktivnega sevanja na ljudi izraža v dozi, ki jo človek, izpostavljen sevanju, v določenem času sprejme. Količina energije katerega koli sevanja, ki jo organizem sprejme, zaznamo z dozimetrom, doza se pa izraža v grejih oziroma v cen-tigrejih. Zaradi učinka radioaktivnega sevanja na organizem se pojavi tako imenovana radiacijska bolezen. Po stopnji jo razvrščamo v tri stopnje ali oblike: lažja, ki se največkrat konča z ozdravitvijo, srednjetežka zahteva zdravljenje od poldrugega do dveh mesecev, in tretja, označe-- Nadaljevanje na 6. strani Kje bodo silvestrovali naši delavci Z anketo med nežnejšim spolom smo hoteli ugotoviti, kje bodo preživele najdaljšo noč v letu in kaj si najbolj želijo, da bi se jim v prihodnjem letu uresničilo. Odgovori so bili dokaj različni. Pa poglejmo, kaj so nam povedale anketiranke. MARIJA KRANJC, kvalificirana delavka v slaščičarni Jožica Gobec Ada: »Kje bom silvestrovala? Kaj mene to sprašujete. No ja, doma bom, zaradi finančnih sredstev in družinskih razmer. Trenutno sama preživljam še tri nepreskrbljene otroke, vsi še hodijo v šolo, moj povprečni osebni dohodek pa je 22 starih milijonov. Živimo iz meseca v mesec, marsičemu se moramo odreči, Mojca Poharc Fanika Ilijaš zato si v prihodnjem letu najl olj ‘želim osebno, da bi bili vsi zdravi, da bi še lahko delala in da bi bilo v' službi še naprej tako v redu, kot je do sedaj. Na splošno pa si želim, da v prihodnjem letu te cene ne bi tako divjale iz dneva vdan.« JOŽICA GOBEC, kvalificirana trgovka v prodajalni Soča: »Novo leto bom praznovala doma v družinskem krogu s starši, sestrami in brati, kot vedno. Še nikoli nisem bila za najdaljšo noč kje drugje. Želje? Da ne bi bilo slabše, da bi vsaj tako živeli, kot do sedaj. Živim kar dobro, saj sem še sama, moj povprečni osebni dohodek pa je približno 25 starih milijonov.« MOJCA POHARC, kvalificirana prodajalka v Stil boutique v Tkanini: »Najdaljšo noč bomo skupaj s prijatelji pričakali v Levcu v Nami. Vsako leto se odločimo za silvestrovanje zunaj in vedno nam je bilo do sedaj še všeč. Moje osebne želje so, da bi bili zdrava, srečna družina, kajti če imaš zdravje, potem si lahko z delom pridobiš še ostalo za normalno življenje. Na splošno pa bi želela, da bi bil na svetu mir, da bi bilo boljše kot letos glede cen in raznovrstnih sprememb, ko nas je skoraj vsak dan kaj presenetilo.« FANIKA ILIJAŠ, tajnica PO in O U Gostinskega podjetja Celje: »Silvestrovala bom doma, zaradi denarja, predvsem pa zaradi boljšega počutja. Doma smo že več let, kar prijetno je. V prihodnjem letu si želim kar največ zdravja za vso družino, na splošno pa tako kot vsi ljudje, da bi se kriza izboljšala, da bi gostinstvo postalo enakovredna panoga drugim dejavnostim in da bi se več ljudi odločalo za ta poklic.« MERX* VESTNIK DECEMBER 1987 Športna dejavnost v Blagovnem centru Iztok Melanšek med kandidati za olimpiado Komisija za šport in rekreacijo je organizirala odbojkarski turnir za ženske ekipe Mera. Prijavilo se jih je šest, sodelovalo pa pet. Tekmovanje seje odvijalo v dveh skupinah, v finalu pa so se ekipe pomerile med seboj glede na uvrstitev v skupini. Zmagala je ekipa Zdravilišča Dobrna, sledijo pa Blagovni center, Potrošnik, Savinjski magazin ter Avto Celje. Tekme sta dobro sodila Franc Mlinšek in Slavko Lisec. Tkanina je organizirala ekipni šahovski turnir, vendar so se prijavile le tri ekipe. Organizator je menil, da je to premalo, zato so igrali le posamezniki, med katerimi je zmagal Božo Štucl iz Blagovnega centra. Šahovska ekipa je sodelovala tudi na turnirju, ki ga je ponovno organizirala Krajevna skup- nost Lava, tokrat z nekaj manj uspeha kot prvič. Zaključena so tudi tekmovanja v sindikalnih športnih igrah za leto 1987, ki jih organizira ZTKO Celje. Ženska ekipa je v odbojki v I. ligi osvojila 3. mesto za Ingradom in Ljubljansko banko ter v kegljanju 9. mesto. To je nedvomno slabši uspeh kot je bilo pričakovati, a bomo prihodnje leto to hitro popravili. Med posameznicami pa je Vilma Premšak osvojila odlično 6. mesto. Moški so bili 13., enako uvrstitev pa je osvojila ekipa tudi v borbenih igrah. Organizirano je bilo tudi interno prvenstvo v kegljanju za posameznike, kjer sta prvo mesto ovojila Zimšek (207) in Glu-hak (161). Zaključeno je tudi tekmovanje v tenisu, kjer je naša ekipa prvič nastopila in osvojila v V. ligi 3. mesto. Leto gre h koncu, zato je prav, da ocenimo v celoti naše delo, kar bo tudi osnova za programsko usmeritev v prihodnjem letu. Komisija za šport in rekreacijo je na seji proučila tudi predlog sprememb in dopolnitev letnih oziroma zimskih športnih iger Mera, zlasti v zvezi z določitvijo starostnih kategorij. Komisija meni, daje neumestno ločevati te kategorije med letnimi in zimskimi igrami, saj je cilj v poenotenju in zlasti v množičnosti. Tako menimo, da je bolj primemo določiti letnike, npr. do 30, od 30 do 40 in nad 40 let. Ekipa pa bi štela dva tekmovalca in eno rezervo. No, to je naš predlog, bomo videli, kaj menijo športniki drugih članic sozda. Vsekakor pa smo prepričani, da se bomo uskladili in da bomo še naprej uspešni. Tkanina pokrovitelj DKK Celje Dvajsetega novembra sta v sejni sobi Tkanine Janez Krba-vec, vodja splošnega sektorja Tkanine, in Ivan Pfeifer, predsednik drsalno-kotalkarskega kluba, podpisala sporazum o pokroviteljstvu delovne organizacije Tkanina nad drsalno ko-talkarskim klubom. Drsalno-kotalkarski klub je poleg hokejskega in teniškega kluba organizacijsko povezan v športni klub Park. Gre torej za tekmovalni šport, ki je v Celju bolj malo znan. V tem klubu je, po besedah predsednika Ivana Pfeiferja, zdaj že 25 aktivnih tekmovalcev. Seveda pa je članov veliko več, predvsem so to starši tekmovalcev, ki redno pomagajo pri tekmovanjih, tudi gmotno. Drsalno kotalkarski klub pa se, kljub temu, da še ni tako dolgo ustanovljen, že lahko pohvali z uspehi. Tako imajo dva prvaka v Sloveniji, prve tri celo v Jugoslaviji. Vse to pa so dosegli samo s trdim in vztrajnim delom. Na vprašanje, zakaj so si za pokrovitelja izbrali ravno delovno organizacijo Tkanina, nam je predsednik kluba Ivan Pfeifer dejal: »Za to delovno organizacijo smo se odločili predvsem zato, ker nam bo lahko veliko pomagala pri organizaciji tekmovanj, na drugi strani pa nam bo poleg rednih finančnih sredstev, ki jih bomo prejeli s podpisom tega sporazuma, zelo veliko pomagala pri opremi naših tekmovalcev, saj je to delovna organizacija, ki ima trenutno daleč naokoli najbolj bogat prodajni program športne opreme za vse vrste rekreacije in tekmovalnega športa. Tako tudi omogočamo vsem delavcem Tkanine še eno obliko rekreacije, kajti tudi naš interes je, da spravimo čimveč Celjanov na drsanje, da popestrimo ponudbo prireditev, ki so zastonj. Tudi letos pripravljamo prireditev za najmlajše ob prihodu dedka Mraza, načrtujemo večjo drsalno revijo, poleg tega bomo prireditelj državnega juniorskega in slovenskega članskega prvenstva, že čez nekaj dni pa bo prvo večje meddržavno prvenstvo.« Kot pokrovitelj drsalnega ko-talkarskega kluba Celje, ki se bo odslej imenoval po delovni organizaciji Tkanina, bo le ta pridobila pravico do brezplačnih vstopnic za rekreativno drsanje za vse tiste delavce, ki se zanimajo za tovrstno rekreacijo. Na posnetku so tudi najuspešnejše drsalke drsalno-kotalkarskega kluba. KONČNI REZULTATI MEDNARODNEGA MEDKLUBSKEGA TEKMOVANJA VŠ PRAHA IN DKKK TKANINA CELJE V CELJU5. DECEMBRA 1987 PINORJIC: 1. Jurak Primož 2. Špoljar Janez PIONIRKE C: 1. Matenova Kristina 2. Filipova Kristina 3. Pfeifer Maša 4. Kovačič Nuša 5. Prevolšek Valerija 6. Krajnc Nina 7. Milovanovič Duška 8. Testen Kristina 9. Peunik Polona PIONIRKE B: 1. Hrabecka Eva 2. Hutinski Tanja PIONIRKE A: 1. Vesela Silvie 2. Janečkova Iveta 3. Feldekova Alen 4. Eberlinc Polona 5. Jevšenak Nataša 6. Planinc Mateja MLADINKE: 1. Volevikova Marketa 2. Perc Špela 3. Krčmarova Jitka 4. Berankova Monika 5. Bukovnik Klara ČLANICE: 1. Jahlova Jana 2. Vodušek Lea O Merxovem kolesarju Iztoku Melanšku smo že pisali v našem glasilu. Danes vam že lahko o tem mladem, prizadevnem in predvsem skromnem kolesarju napišemo razveseljivo vest, daje med 12 kandidati državne reprezentance za olimpiado, ki bo leta 1988 v Seulu. Povedal na je, da še nobeden izmed kandidatov ni dosegel norme za olimpiado. Na dveh tekmah, na dirki miru Berlin, Varšava, Praga in na dirki po Italiji mora vsak izmed kandidatov med posamezniki doseči vsaj 20. mesto, ekipno pa bi morali doseči celo 8. mesto. Sedaj tečejo aktivne priprave. Iztok trenira trikrat na teden skupinsko s treneijem Borutom Piršem, ki je honorarni trener Mer-xovega kluba, in bo to ostal še samo do Novega leta, druge dni v tednu pa sam. Na vprašanje, kako poteka njegov dan, mi je dejal: »Vstanem ob sedmi uri zjutraj, potem tečem približno 5 kilometrov in se razgibavam, nato se najem in običajno ob deseti uri sedem na kolo in vozim približno uro do uro in pol. Če je lepo vreme, potem sem zunaj, če ne, vozim kolo v 'sobi na posebej za to pripravljenem valu. Skupaj z reprezentanco bom imel vsega samo 30 dni priprav in sicer od 18. decembra do konca meseca v Medulinu, na začetku januarja imam testiranje v Beogradu in potem konec januarja spet priprave z državno reprezentanco. Tu gre predvsem za kondicijske priprave.« Na vprašanje, kakšni so njegovi občutki, ali bo dosegel normo, je skromno odgovoril: »Moj osebni občutek je, da so norme nekoliko prehude, mislim, da jih ne bom izpolnil, saj sem tudi prvo leto v državni reprezentanci in imamo samo 30 dni priprav. Drugo pa je, da bom po novem letu najbrž ostal brez trenerja in bom prepuščen samo svojemu treningu. To pa vsekakor ni toliko, da bi dosegal še boljše rezultate. Nekaj upa mi vliva samo še Mera in moram reči, da je zelo dobro poskrbel DKK Tkanina Celje DKK Tkanina Celje VŠ Praha VŠ Praha DKK Tkanina DKK Tkanina DKK Tkanina DKK Tkanina DKK Tkanina DKK Tkanina DKK Tkanina VŠ Praha DKK Tkanina Celje VŠ Praha VŠ Praha VŠ Praha DKK Tkanina Celje DKK Tkanina Celje DKK Tkanina Celje VŠ Praga DKK Tkanina Celje VŠ Praha VŠ Praha DKK Tkanina Celje VŠ Praha DKK Tkanina Celje 2,0 4,0 Nadaljevanje s 5. strani 2,0 5,0 5.0 8.0 10,0 13,0 13.0 16.0 18,0 2,0 4,0 4,0 4,0 4.0 8.0 10,0 12,0 2,0 5,2 5.4 7.4 10,0 2,0 4,0 na kot težka oblika, ki teija nekajmesečno zdravljenje, ki pa je uspešno le, če jo začnemo zdraviti pravočasno. Dopustna doza, ki človeku omogoča še skoraj normalno delo, in mu, če je sicer telesno zdrav, ne oslabi sposobnosti, je okoli 48 centigrejev (v akutnem sevanju) oz. 100 grejev, ki jih človek sprejme v desetih dneh. Nevama pa je že vsaka doza nad dopustno. Pri akutni obsevanosti 100 centigrejev, kar je spodnja meja bojne doze, okoli 4 odstotki obsevanih kažejo znake in lažje simptome radiacijske bolezni. Pri dozah 200 centigrejev bi skoraj polovica obsevanih zaznala akutno obliko radiacijske bolezni po dveh do štirih urah. Več kot 95 odstotkov pa bi jih obolelo v dveh do treh urah, če bi sprejeli akutno dozo 300 centigrejev. Srednja smrtna doza je okoli 450 centigrejev, absolutna pa 750. Človek je nedvomno odločilni dejavnik vsakega ukrepanja v razmerah grozeče nevarnosti, saj je lahko njena žrtev, kot tudi tisti, ki jo prepreči ali omili. Iz tega spoznanja izhaja pojmovanje Splošne ljudske obrambe ir, družbene samozaščite. B. Ropoša zame. Poleg tega, da sem se lahko pri njih redno zaposlil, mi bodo kupili še novo kolo. Toda srce me boli, ko vidim, da je za mano vrsta dobrih in zagnanih pioniijev, pa nimajo osnovnih možnosti za dobro delo. So brez trenerja, koles in podobno. Vedno sem pravil, da uspešen klub ne more graditi samo na enem človeku, ampak na kopici mladih, iz katerih bo potem prišlo najmanj pet vrhunskih kolesarjev.« Kaj naj rečemo na koncu? Iztok, srečno, držali bomo pesti na obeh tekmah in navijali zate tudi na olimpiadi. Zmagal Mera V sejni dvorani Tkanine Celje smo 17. 12. 1987 organizirali prvi prijateljski šahovski dvoboj sozdov Meraa in Hmezada. Dogovor je bil, da za vsako moštvo igra 10 šahistov, ker pa so iz opravičljivih razlogov manjkali štirje šahisti Hmezada, se je igralo na šestih deskah. Po dramatičnih dveh kolih je bil rezultat 6:6. Zato so se dogovorili še za eno kolo in to v brzopotez- nem igranju na 5 deskah. Tokrat smo imeli več športne sreče in premagali Hmezad 4:1. Tako je moštvo Meraa, za katerega so igrali: ŠTUCEL, ČONKO, KRNJAVŠEK, GROBELNIK, MLAKAR in KOLENC osvojilo pokal. Nato smo se dogovorili, da bo povratni ekipni dvoboj prihodnje leto organiziral Hmezad v Žalcu. Slavko Lisec SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO OB PITJU MERXOVE KAVE BLAGOVNI CENTER - TOZD PRAŽARNA MERK VESTNIK Nagrade za novoletno križanko 1. nagrada: 10.000 dinarjev 2. nagrada: 7.500 dinarjev 3. nagrada: 5.000 dinarjev 4. nagrada: 2.500 dinarjev 5. nagrada: 1.000 dinarjev VSE BRALCEM VESTNIKA, PREDVSEM PA GOSPODINJAM SREČNO 1988. LETO MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA Kar narava širokosrčno podari, ko klas bogato obrodi, ko se ves zlat povesi in ga pridna roka, zmletega v starem mlinu, v kruh umesi... Kdor išče - ta najde MI=RX POTROŠNIK CELJE TOZD prodaja Celje TOZD prodaja Laško TOZD prodaja Radeče TOZD prodaja Šentjur TOZD prodaja Ravne TOZD prodaja Slovenj Gradec TOZD prodaja Šoštanj V svojih številnih enotah: blagovnice, marketi, samopostrežne trgovine, poslovalnice s tekstilom, gradbenim materialom, tehničnim blagom Nudimo res lepo izbiro blaga, ki ga rabite zase in svoj dom! Pridite ter se sami prepričajte! Pričakujemo vas! Svojim zvestim kupcem želimo srečno, zdravo ter uspešno NOVO LETO 1988! Sozd bo novo leto praznoval, dedek Mraz ne bo nič dal, članice se veselijo, zase vsaka priredi gostijo. To zabave so brez konca, vsi jedo iz enga lonca. Kmetijstvo je obljub že sito, prazno naše je korito. V turizmu tam zaslužka ni, deviz premalo skup dobi. Gostinstvo, to je veja prava, o tem ni dvoma, odveč vsaka je razprava, tu dobiček mora bit, treba z njim zgubaše bo pokrit. Trgovini pišejo se slabi časi, spufani so kupci naši, to odraz je gospodarske krize, inflacija nam žepe grize. Še dobro, da imamo vsaj za kruh, da čisto prazen ni trebuh. Luksus dali smo na sran, brez denarja je povprečen državljan. Kaj prinese Novo leto? Nove cene spet, presneto ... A pravim vam, ljudje poglejte, dokler smo sozd, nekak bo že. Zdenka Detiček V letu 1988 vam želimo sreče, zdravja in uspehov ter se vam še v naprej priporočamo za obisk v naših lokalih Gostinsko podjetje Celje MERK VESTNIK Novoletna nagradna križanka