Geografski vestnik 78-2, 2006
Kronika
Slovenska politi~na geografija in pode`elje na razpotju
Mednarodni znanstveni posvet v po~astitev 80. letnice dr. Vladimirja Klemen~i~a
Ljubljana, 5.-6. oktober 2006
Ni slu~aj, da se je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani odlo~il v zgornjim naslovom delovno obele`iti visok jubilej svojega uglednega profesorja, saj sta obe tematiki rde~a nit njegovega dolgoletnega, vsebinsko zelo {irokega in bogatega znanstvenega zanimanja. Slovensko »dru`beno geografijo« je, marsikdaj tudi nerazumljen, umestil v mednarodno okolje, doma pa v prakti~no re{evanje prostorske problematike v naj{ir{em pomenu. To potrjujeta tudi udele`ba uglednih doma~ih in tujih referentov ter sama vsebina znanstvenega sre~anja. Referati znanstvenega posveta so iz{li v 25. {tevilki publikacije Dela, reviji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete z vsebinskim naslovom »Slovenska politi~na geografija in pode`elje na razpotju«.
Program je zajel dva vsebinsko razli~na dela. Okrogla miza prvega dne sre~anja je imela naslov Geografija in evropska povezovanja. Svoje poglede na razli~ne vidike in posledice evropskega povezovanja s posebnim ozirom na Slovenijo so kot uvod v `ivahno razpravo podali M. Ravbar, I. Piry, D. Plut, V Klemen~i~, J. Senega~-nik in J. Kunaver. Izpostavljena je bila {ir{a problematika geopoliti~nega polo`aja Slovenije, regionalnega razvoja, gospodarskega povezovanja in njegovih posledic, vpliva programov predpristopne pomo~i Evropske unije na razvoj Slovenije in {e posebej njenih obmejnih obmo~ij, okolje varstvena problematika. Izredno pomembno pa je tudi evropsko povezovanje na podro~ju geografskega izobra`evanja, saj se pojavljajo znotraj enotnega gospodarskega prostora velike razlike, ki se zrcalijo v konceptualni in vsebinski raznolikosti u~benikov. Poznavanje in odnos do drugih in druga~nih je ena temeljnih sestavin integracijskega procesa. S spretnim povezovanjem je vsebine dopolnil R Genorio, nedvomno eden na{ih najbolj{ih poznavalcev evropske integracijske problematike. Vsekakor pa je v tem procesu, {e zlasti za Slovenijo, izredno pomembno kompleksno poznavanje in razumevanje njenih prostorskih problemov in procesov, k ~emur lahko geografija z dosedanjimi izku{njami, znanjem in raziskovalnimi metodami veliko prispeva.
Drugi dan znanstvenega sre~anja, ki so se ga udele`ili tudi kolegi iz Nem~ije, Poljske in Avstrije, so bila izpostavljena nekatera specifi~na socialnogeografska vpra{anja prostorskega razvoja. Velik prijatelj slovenske geografije in {e posebej slavljenca, ki je v skoraj {tiridesetih letih priskrbel slovenskim geografom kar okrog polovice vseh {tevilnih nem{kih {tipendij, K. Ruppert, je s konkretnimi primeri opozoril na vpra{anje sou~inkovanja med okoljem in dru`bo kot enega najbolj aktualnih, pa najve~krat vsaj premalo upo{tevanih, ~e `e ne kar spregledanih vplivov na rabo prostora. M. Bufon je prikazal probleme in pristope k preu~evanju manj{in in obmejnih obmo~ij v prostoru zgornjega Jadrana. Zanimanje socialne geografije za vedno nova aktualna podro~ja ~lovekovega `ivljenja je s {tudijo problematike o sobi-vanju in integracije tur{kega prebivalstva v Augsburgu predstavil znani socialno geografski teoretik F. Schaffer. V Sloveniji je tako prvi predstavil koncepte, projekte in perspektive tako imenovane mirovne geografije. Novo geopoliti~no stanje pa je v Evropi tudi obnovilo zanimanje za nekatere klasi~ne geografske probleme, kot sta to v svojem referatu o oblikah pode`elskih naselij na Poljskem in njihovi zgodovinski preobrazbi poro~ala M. Koter in M. Kulesza.
Tudi naslednja dva referenta sta se podala na nova podro~ja socialnogeografskega zanimanja. P. Jordan je s konkretnimi primeri razpravljal o konceptu geografije jezika, v obdobju hitre globalizacije nedvomno enemu od aktualnih podro~ij o`je kulturne geografije. V ekonomsko geografsko problematiko pa je posegel K. Kellner, ki je opredelil aplikativno socialno in ekonomsko geografijo za potrebe podjetni{kega svetovanja. Referate je zaokro`il T. Cunder s predstavitvijo nove strategije razvoja slovenskega pode`elja. Rezultate modelne {tudije s tega podro~ja so na terenu predstavili slu{atelji geografije ob primerjalni {tudiji Podgorja pri Kamniku, ki je bilo jubilantov dolgoletni raziskovalni poligon.
Oddelek za geografijo je ob tej prilo`nosti pripravil razstavo z naslovom »Pokrajina skozi o~i pro-nicljivega uma«. Obseg in globina ve~ kot {tiridesetletnega znanstvenega dela dr. Klemen~i~a sta izredno posre~eno in pronicljivo prikazana z njegovimi citati. Tako po vsebinski kot po tehni~ni plati jo lahko uvrstimo na sam vrh vedno pogostej{ih geografskih razstav.
Mirko Pak
129