LETO XXII. — Številka 78
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, S k. Loka in Tržič. - Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. _ Glavni urednik Igor Janhar "* Odgovorni uridnik Albin Učakar
GLASI
S O C I A
KRANJ, sobota, 11. 1% 196»
Cena 50 par
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Jd !. 'anuaria 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Mladina je bila vedno pripravljena na največje žrtve
Osrednja proslava ob 50. obletnici Skoja v Zagrebu
Zagreb, 10. oktobra — Na Trgu republike v Zagrebu se danes popoldne mladinci in mladinke iz različnih rajev Jugoslavije ter prebivalci glavnega mesta Hrvat-»« udeležili velike proslave ob 50. obletnici Skoja. Ob
■ uri je na tej osrednji in končni proslavi 50-letnice ■ Skoja in sindikatov pri nas govoril predsednik
Publike in predsednik zveze komunistov Jugoslavije J°s»P Broz-Tito.
. ^ Zagrebu je bil pred 50 leti ustanovni kongres zveze *°munistične mladine Jugoslavije (Skoj), ki je pomenil
meben korak v razvijanju revolucionarnega gibanja , naši državi. In prav tovari* Tito Je pred 32 leti od-
,n° Posegel v nadaljnji razvoj zveze komunistične "»adine Jugoslavije, ki je bila predhodnica današnje "»adinske organizacije.
St li Spondn na te dogodke so se te dni v Bihaču se-1 mladi znanstveni delavci in govorili o protifašistič-
■ gibanju jugoslovanske ndadinc. V Zagrebu se je ni    .rtek *ačel tridnevni simpozij o mladinskem giba-
'    ,n mladinski organizaciji v revolucionarnih spre-gl.eniban naše družbe. Jutri pa se bo na Bledu v poča-tega ve"kcga jubileja revolucionarne Jugoslovan-mladine začel mednarodni simpozij o vlogi mladine že        ^a aana^nJ° proslavo v Zagrebu pa je prispela ^dopoldne tudi Karavana brigadirjev, ki je obiskala vse ' k^er 80 bi,e v zadnjih letih večje mladinske de-'°vne akcije.
det^i3 danaSnJ' proslavi je predsednik Tito med drugim n .a ' da Je bila naša mladina vedno pripravljena na v ti        žrtve in odrekanja. »Njena revolucionarna pot aesetletjih ni bila lahka . . . Mnogi objekti, železniške
dan-' CCSte itd< so de,° na5e m,ad,ne<< Rekel Jc- da hitrU||!1^a m'ada generacija predstavlja ogromno moč za u ' socialistični razvoj. »To je generacija samo-tud"*V. VC6V ln razun,,Jlvo je, da so zaiuteresiraui, da l»Pr Spm' akt'vno sodelujejo v našem družbenem samo-^ v'janju.« Posebej pa je v svojem govoru opozoril, jj0 Se mora tudi mladina zavzemati za uresničevanje
Pouarske in družbene reforme, d;.        g°vor Pa je tovariš Tito končal: »Sedanja mla-ku.š^nerac''a ,nora predvsem čuvati revolucionarne Iz-p,.ot.JC' Sojlti revolucionarni duh in se odločno boriti yscni Poskusom razdvajanja intelektualne in krneč-
tnou   r°ma Vaškc m,admc  • « Rekel Je- da v naSI sa_ racit   Un' dl*o/.bi ne moremo govoriti o Izmenjavi genc-»nest- 'nar.vcč ° ,ei". da mladi in sposobni pridejo na a Ustih, ki so že prispeval), kar so mogli.
A. / i li i
°s mani potnikov in voxii prek Ljubelja
0 Preh, iu m,>l'tia podatki Potniku" motornio vozil ,n
^Jnega ljube,J !UristC,   ,,,vh,Hla  oh kuncu
Vini      Sezone bolj (pod da j0 ',.L negativno dejstvo, *Uu n ?n>nu'> » prvem pol-Slu niw,-,ubcljskc*a P«' Lan*kem^S ku| v ko«ca   ,obd<>hi"- Lani |e do
luni
1 ob;;:'!a m^'<> uubeij.
?Schnih'7J.n'  Prehod 84.379 74.8o2   A^U*,n^"lov, letos le avtobusov je bio la-
ni 601, letos 258, motornih koles 365, letos 178, medtem ko je lani prešlo mejo 200 tovornjakov, jih je bik) letos 114. Podoben položaj ie tudi s potniki — lani jc prišlo mejo 309.744 potnikov, v pn ti polletju letos pa 267.463 Največ potnikov je prešlo mejo z. osebnimi avtomobili, in s: cer 258 941, z avtobusi 8114. motornimi kolesi 245 Ln s tovornjaki 163.
vi g
Obisk iz Valken-burga
V četrtek dopoldne sta obiskala Kranj nekdanji župan nizozemskega mesta Valken-burg gospod Breekpot in tajnik pevskega zbora Inter Nes. Oba gosta iz tega prijateljskega nizozemskega mesta, s katerim Kranj že nekaj let sodeluje predvsem na kulturnem področju, sta se tokrat oglasila mimogrede, ker sta bila na počitnicah v Sloveniji. Pogovarjala sta se s predsednikom občinske skupščine Slavkom Zalokarjem, podpredsednikom Janezom Sušnikom in načelnikom skupščinske pisarne Vidom Pogačnikom. A. 2.
Visoko odlikovanje za Stanka Kajdiža
Ob državnem obisku v SFRJ je predsednik italijanske republike Giuseppe Sara-gat odlikoval z visokimi odlikovanji več osebnosti iz naše republike za zasluge pri rtov i j a n i u j ugosl ov a n sko-i t a-lijaiiskih prijateljskih stikov. Med devetimi odlikovana je tudi predsednik skupščine občine Radovljica Stanko Kajdiž, ki je dobil odlikovanje RED COMMEN-DATORE. vg
Sava podpisala pogodbo s Volks-ivagnom
V četrtek so predstavniki tovarne gumijevih izdelkov Sava v Kranju podpisali pogodbo z avtomobilsko tovarno Volksvvagen o izdelavi avtomobilskih gum za to za-hodnoncinško tovarno. Po prvem naročilu bo Sava izdelala 30 000 avtomobilskih gum za Volksvvagen l.i sicer 10.000 do konca tega leta. Sa vine gume z oznako Sempe-rit — Made in Yugcslavia so li y. iv i l Iv us i 1 i na avtomobilih volksvvagen in jih potrdili kot popolnoma ustrezne za prvo montažo na teh osebnih vozilih. Omenjene gume bodo v Savi izdelovali po Sempe-ritovih modelih, ravno tako pa bo moralu kvaliteta teli gum ustrezati normam avstrijskega proizvajalca.
V. C.
ZA VAS SMO PRIPRAVILI od 1. do 31. oktobra posebno reklamno prodajo
Jesen v Kokri
z nagradnim žrebanjem 8., 15. in 22. okt. ter 3. novembra 1969
100 DENARNIH PRIZNANIC in
300 PRAKTIČNIH DARIL ter druga presenečenja
PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH LAHKO KUPITE
# kamgarne
# zavese in pohištveno blago
% ženske prehodne in zimske plašče ter moške suknjiče
% ženske nogavice
% moške, ženske in otroške pletenine in drugo blago za široko potrošnjo
BLAGO PO ZNIŽANIH CENAH PRODAJAJO:
Blagovnica, Tekstil, Gorenje, Mojca in Dekor v Kranju; Bled na Bledu; Kokra in Vesna na Jesenicah; Mojca v Tržiču; Metka v škof j i Loki; Manufaktura v Gorenji vasi in Žirovka v Žireh.
Obiščite naše BOGATO založene trgovine
KOKRA-KRANJ KRANJ
J<jyLjui
II. sejem obrti in opreme odprt
V Kranju bodo danes (sobota) ob 9. uri v prostorih delavskega doma in v montažni hali pred domom odprli II. sejem obrti in opreme. Na sejmu bo sodelovalo 64 razstavljavcev, med njimi pa je 52 zasebnih obrtnikov. Le-ti bodo predstavili tudi največji izbor različnih izdelkov. Tako bo na sejmu največja izbira tekstilne in usnjene galanterije. Obrtne izdelke pa bodo predstavila tudi nekatera trgovska podjetja: Merkur, Elita, Astra. Razen omenjenih treh podjetij na sejmu sodelujeta tudi Zarja in Kovinotehna. S stroji za predelavo lesa pa se bodo predstavila tudi italijanska firma Caselli iz l din.
Sodeč po razstavljalcih oziroma trgovskih podjetjih, ki bodo predstavljala obrtne izdelke, bo na sejmu velika izbira različnih strojev in orodja za obrt, gospodinjske in stanovanjske opreme, raznih materialov za oblogo tal in sten v stanovanjih, vodovodno   instalacijskega materia-
la, okovja za okna in vrata, bogata bo izbira konfekcije, pletenin, perila itd.
Na sejmu bodo prikazali uporabo različnega orodja, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali razstavo ozimnice in drugih kmetijskih pridelkov.
Sejem obrti in opreme so lani v Kranju prvič pripravili na pobudo strokovnega odbora za obrt za Gorenjsko, da bi tako pokazali razvoj obrti na Gorenjskem in raznovrstnost obrtniške proizvodnje, čeprav se je v primerjavi z lanskim sejmom letos število zasebnih razstavljavcev na sejmu povečalo, pa tudi letos lahko ugotovimo, da med nekaterimi obrtniki za sejem ni pravega zanimanja. Sodeč po udeležbi pa je za sejem najmanj zainteresirana družbena obrt. Tako se od družbenih obrtnih podjetij na Gorenjskem tokrat na sejmu neposredno predstavlja le kranjsko Elektrotehnično podjetje.
II. sejem obrti v Kranju bo odprt do 20. oktobra. '
A. 2. J
OBRTNIK
LJUBLJANA,
Izkoristite izredno priložnost!
Obiščite nas!
PRIPOROČAMO NEOBVEZEN OGLED LEPE IZBIRE VSEH VRST KONFEKCIJE — PLETENIN — MOŠKEGA IN ŽENSKEGA PERILA.
PRAVKAR SMO PREJELI NA ZALOGO ZIMSKA OBLAČILA Z IZREDNIM TUDI DO 50 %-tnim POPUSTOM, IN SICER:
PRODAJAMO TUDI NA 6-ME S
PRODAJALNA KRANJf
k'ORIKk'A fFCTJl ii rPDI PF^TAVlJArTlI pahjo •
KOROŠKA CESTA 12
— ženske plašče
— ženske kostime
— mošlte plašče
— moške obleke
(PRI RESTAVRACIJI PARK) od 180 N din dalje
200 Ndin od 120 N din do 180 N din od 250 N din do 300 N din
— otroške hlače iz velvetona za 12 do 14-letne do 30 N din.
— Po tovarniško znižanih cenah nudimo metrsko blago za ženske plašče, ženske obleke in za moške obleke.
EČNI KREDIT  BREZ  POLOGA  IN POROKOV!
Osma seja CK ZK Slovenije
Reforma - revolucionarna preobrazba naše družbe
V četrtek dopoldne se je v Ljubljani začela osma seja CK ZKS, osrednja točka dnevnega reda pa so bili aktualni idejnopolitični in družbenoekonomski problemi. V uvodnem referatu je predsednik CK ZKS Franc Popit dejal, da se zavedamo, da reforma odpira nadalnjo etapo
revolucionarne preobrazbe naše družbe in da pomeni akcijo za nadalnje spreminjanje družbenih in ekonomskih temeljev. Predsednik slovenskih komunistov je ponovil strateške temelje reforme, ki so v intenziviranju gospodarstva in večji gospodarski stabilnosti,  širši  in  bolj vse-
ŽELITE ZASTONJ
OSEBNA    AVTOMOBILA   FIAT 850
ali eno od 200 nagrad?
POTEM VARČUJTE PRI
GORENJSKI KREDITNI BANKI
ki razpisuje stalna nagradna žrebanja lastnikov:
• VEZANIH HRANILNIH VLOG
• DEVIZNIH RAČUNOV
• IN VARČEVALCEV (ZA STANOVANJE)
POGOJ: vloga 1000 din
vezana na odpovedni rok dveh let
ali vloga 2000 din
vezana na odpovedni rok enega leta, oziroma varčevanje od dveh let dalje za stanovanjske varčevalce, i
Prvo žrebanje je bilo
13. avgusta 1969 v Tržiču.
Drugo žrebanje bo
11. februarja 1970 v Kranju.
BLED — JESENICE — KRANJ — TRZIC — RADOVLJICA - ŠK. LOKA
stranski vključitvi našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, nadaljnjem razvo-janju ekonomskih prvin blagovnega načina proizvodnje in v preraščanju samoupravljanja v prevladujoč družbeni odnos v celotni družbeni reprodukciji.
Ob začetku reforme in v njenem uresničevanju smo izoblikovali nekatere poglavitne prvine, ki opredeljujejo razvoj samoupravljanja. Med temi prvinami velja omeniti razporeditev dohodka v korist samoupravnih delovnih organizacij, ki naj utrdi njihov materialni položaj, revizijo oziroma dograjevanje obstoječe gospodarske zakonodaje, ureditev dohodkovnih odnosov, dograditev in izpopolnitev organizacije samoupravljanja in izoblikovanje metod, načinov in poti za dogovorno in sporazumno urejevanje skupnih družbenih opravil posameznih delov združenega dela.
Franc Popit je dejal, da je bil v razpravah po vsej Sloveniji problem cest povsem v senci in da so bila v ospredju največ druga družbenopolitična vpraša, sja, kl jih lahko strnemo v tri skupine: problemi delovanja in razvijanja naše samoupravne družbe, problemi nadaljnjega ekonomskega razvoja in problemi idejne vsebine in uspešnosti komunistov in ZKS.
Ko je govoril o nekaterih ekonomskih in političnih vidikih položaja naše republike v Jugoslaviji, je Franc Popit omenil, da Je osnovna politična orientacija v mednaci-onalnih odnosih precej jasna in terja borbo proti konkretnim nepravilnostim s konkretnimi predlogi in ne s pavšalnim pripovedovanjem o zapostavljenosti Slovenije. Z razvijanjem blagovnega na-elina (proizvodnje bo treba določneje opredeliti značaj jugoslovanskega trga in tako negirati trditve, da obstaja v naši državi skupek republiških trgov. Takšna trditev je umetno ustvarjena z namenom, da skotil osnovnim prvinam našega družbenega sistema.
Med govorom o idejni podobi in družbeni vlogi Zveze komunistov je predsednik CK ZKS med drugim poudaril, da je eden od pomembnih kriterijev za sprejemanje v Zvezo komunistov tudi razredni odnos. Zlasti zaradi tega, ker prihaja v ZK vrsta ljudi, ki ne čutijo razredne zavesti.
Po mnenju Franca Popita je pri konkretnih družbeno-
ekonomskih vprašanjih treba poudariti spoznanje, da *° povečevanju produktivnost' zniževanj it stroškov, hitrejše obračanje sredstev in k°n' kurenčna sposobnost, bistveni za uresničevanje reforntf* Ravno tako mora biti še bolj prisotno načelo, da delovni človek odloča o preseženem delu in da sredstva čimboU neposredno nadzorujejo }j* nanje vplivajo tisti, ki so j«1 ustvarili.
O delu KS in drugem
V radovljiški občini bodo do konca meseca v vseh 19 krajevnih organizacijah socialistične zveze končane volilne konference. Tako so v treh krajevnih organizacijah konference že bile. Sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Janez Vari nam je pred kratkim povedal, da so leto« za pripravo volilnih konferenc namenili več časa, kot prejšnja leta.
»Želimo, tla bi občani na teh konferencah spoznali, da je socialistična zveza res najširša javna tribuna. Tako smo se na razširjenih sejah vodstev krajevnih organizacij SZDL oziroma krajevnih političnih aktivih dogovorili za vprašanja, ki zanimajo večino članov v posameznih krajih. Najbolj aktualna vpraša nja bodo obravnavali na konferencah. Da pa ne bi ostalo zgolj pri razpravah, lx)do na konference povabili tudi predstavnike tistih organizacij oziroma ustanov in podjetij, ki bodo prebivalcem v posameznih krajih oziroma na področju krajevne organizacije SZDL lahko odgovorili, kako naj bi v prihodnje reševali nekatere probleme
Čeprav so se na konference, na katerih bodo med drugim izvolili tudi nova vodstva krajevnih organizacij in člane za občinsko konferenco socialistične zveze, dobro pripravili, pa kaže, da nekateri povabljenci teh k-MiK rene n. jemljejo dovolj  resno. Tako
je vodstvo krajevne oig zacijc SZDL Koprivnik P°j. bilo na konference tudi pr stavnike   PTT   in Cesto podjetja Kranj. Mocitom ^ so z razumevanjem sPI(,^a opravičilo PTT podjeUj> t^ se   njihov   predstavnik . more   udeležiti   kontni- ^ pa so bili neprijetno PJJEj. nečeni, da se Cestno |g« je ni moglo niti oprali Zakaj smo omenili ta mer? Zato, ker bodo W sec tudi neka!       •'•    ^ po-jevne organizacije SZU , konference v jn
prav škoda bi bilo, da » ^ bova vabila naletela ■ ali manj gluha ušesa- ^c-Zanimivo je tudi, da » ^ ravajo na več konte/ krajevnih or^an i/acU^ji pravi jat; o delu in Pr°
vabile na stavnike različnih
d«
si
krajevnih skupnosti-tega pa smo i/a ode. v vseh krajevnih °rg |0 d» jah v občini priz«d*va;L^li bi v nova vodstva. sp0. taksne ljudi, ki bi b"|.lt<iiti sobni in pripravljeni, željam članov. PreprJJ» p«? namreč, da je dobro v iaJi-
. sod
krajevne organizacije stične zveze osnova
Seja občinske k°°i .^v* SZDL, na kateri bo ^ ^ 1 jenih   članov   i/vo" °
drugim tudi ^ mezne organe kom*
.■»./.lit: ui k*..«- 0vcn'"-
predvidom* ' vetr
oziroma po
končam'
rencah v krajevnih p cijah SZDL.
6381 Tržičanov ima denar v bank1
Tržičani so v letošnjem prvem poliletju povečali vrednost svojih hranilnih vlog od 9,512.875 dinarjev na 12,087.025 dinarjev ali za 27.1 odstotka. Medtem ko je konec lanske
,e prihranke 5880 )f
ja njihovo
na 6381 ali za 8,5 ou
K R E D I T N A
BANKA
Sava — Sem peri t dve leti sodelovanja
Pred dvema letoma je kranjska tovarna gumijevih izdelkov Sava sklenila petlet-n° Pogodbo o tehničnem in Poslovnem sodelovanju z avstrijskim proizvajalcem avtomobilskih gum Semperitom. Med razlogi za to odločitev *; Savi omenjajo visoko kvalitetno raven Semperitovih izdelkov in tudi dobre pogoje sodelovanja, ki jih je av-
strijski proizvajalec ponudil Savi. Vodje posameznih oddelkov iz kranjske tovarne so si v začetku sodelovanja najprej ogledali proizvodni proces v Semperitu in nato tudi prevzeli celotno Semperitovo tehnično dokumentacijo. Seveda to sodelovanje ni potekalo brez začetnih težav, ki so jih imeli v Savi s prehodom na novo tehnologijo in
na nove materiale. Vendar po dveletnem obdobju lahko ugotovimo, da so v Savi pre-bredli te težave in da njihovo sodelovanje s Semperitom poteka v najboljšem redu. To najbolj dokazuje dejstvo, da Sava že proizvaja avtomobilske gume po Semperitovi tehnologiji in da so avstrijskemu proizvajalcu že poslali prve gume z oznako Sem-
na II. sejmu obrti in opreme
reVlamna prodaja
tekstilnega in galanterijskega blaga
volneno blago za ženske plašče od 42,20 d
diolen od 40,00 d
flanelaste rjuhe od 20,00 d
ženske hlačke z držki od  7,50 d
kombineže od 11,40 d
ženske nogavice od  3,80 d
ženski puloverji, sintetika od 25,00 d
bombažne otroške žabe od 13,00 d otroški kožuščki, sintetika s 25 % popus
ženske vetrovke od 150,00 d
moške vetrovke od 166,00 d
moške obleke od 480,00 d
moške hlače od 50,00 d
tržne mreže od    5,60 d
denarnice od 3,00 d
ženske torbice od 49,50 d
aktovke, šolske od 38,00 d
n dalje n dal ie n dalje n dalje n dalje n dalje n dalje n dalje om
n dalje n dalje n dalje n dalje n dalje n dalje n dal ie n dalje
IZREDNA PRILOŽNOST!
Ženski klobuki tovarne šešir, škofja Loka s 50 % popustom.
Najboljša nagrada, ki vam
jo daje ELITA Kranj ob vsakem nakupu, je prihranek pri denarju.
Za obisk se priporoča ELITA, KRANJ
perit — Made in Yugoslavia. Ob tem velja omeniti, da je izdelava gum v Savi po kvaliteti popolnoma enaka Sempe-ritovim izdelkom.
Med obiskom v Savi so nam povedali, da se je v zadnjih treh letih odstotek kvalitetnih gum močno povečal in da danes izdelajo kar 98 odstotkov avtomobilskih gum prve kvalitete. Letos bo Sava izdelala za Semperit okoli 60.000 avtomobilskih gum, prihodnje leto pa računajo na stoodstotno povečanje.
V kranjski tovarni se pripravljajo tudi na izdelavo novih — radialnih avtomobilskih gum. Trenutno šele kupujejo opremo in zaradi izredne natančnosti, ki jo zahteva izdelava omenjenih gum, še ni pričakovati, da bi se radialne gume z oznako Sava kmalu pojavile na našem tržišču. V Savi si žele, da bi jim Semperit pomagal s finančnimi sredstvi in tehnično dokumentacijo pri izdelavi teh gum.
Manj varčevalcev - več denarja za namensko varčevanje
Letos se je v tržiški občini za 8,7 odstotkov zmanjšalo število varčevalcev za namensko varčevanje in varčevanje za stanovanjsko gradnjo, vendar se je vrednost vplačanih sredstev povečala od 1,957.133 din na 2,776.480 dinarjev oziroma za skoraj 42 odstotka. Občani so do konca letošnjega junija vplačali 871.172 dinarjev, delovne organizacije pa 1,905.308 dinarjev, vig
Predstavljamo vam:
blagovnico
Fužinar
Pred približno dvema letoma je začelo celjsko podjetje Kovinotehna načrtno urejati prodajalne na posameznih lokalnih področjih. V ta prizadevanja lahko štejemo tudi otvoritev nove blagovnice s tehniškim blagom Fuži-nar na Jesenicah, ki so jo odprli sredi lanskega decembra.
Posebnosti te trgovine so zlasti v samopostrežnem načinu izbire blaga, kjer blago ni zloženo na policah, temveč se s tem, da je razstavljeno po prodajnem prostoru, kar samo ponuja kupcu. Za takšno prodajo so se pri Fuži-narju odločili predvsem iz dveh razlogov — blago ni več statično na prodajnih policah, na drugi strani pa se je s tem načinom zmanjšalo tudi število prodajalcev. Prednosti takšne prodaje so očitne in se najbolj kažejo v povečevanju prodaje vsak mesec. Tako so na primer samo januarja letos dosegli kar trikrat večji prodajni uspeh kot prej celo leto v bivši prodajalni Kovinotehne Železnina. Letos avgusta so v Fuži-narju prodali za 930.000 dinarjev blaga, prejšnji mesec pa že za milijon dinarjev.
Se nekaj: prodajalci so specializirani za prodajo posameznih izdelkov in z nasveti pomagajo kupcu.
Uvobci iz razmišljati; o gospodarjenju v občini Jesenice
zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let zapovrstjo morda ostal brez nje
(Nadaljevanje) LIKVIDNOST, RENTABILNOST ...
8°Voriti £ s,i železarne že tri leta ni mogoče lansko let l/?ul)a še ni bila tako očitna kot Mačevaij ° s" .e'ezarn> njeni kupci ie zelo slabo dov'šen0 111 ,e 'mela stalno zelo slab odnos med ^c t*koi M1 ,aktur''ano ter plačano realizacijo. nekai n'iiP" /aivlk" reforme ie železarna stalno ■?°Vanski 1|aiIci starm dinarjev kreditirala jugo-• kolih" klipcem- °d nekdanjih sedemdeset SarTlcvn,. ,°' I* dajalo v poprečju do plačila po-
*Ct ''i Ce» StUre' smo P""181' lani ji,„. , al" »danja nelikvid Po«eb
u8osbvanski
le na devetde-Inost, ki je splo-
..... Pojav, za železarno ni kaj
eia oh„.    u>Ka- Do nje so se kupci že dolga *ak|iuu.?","' I,k°. da ie bila tudi takrat, ko še ni tele,,, T   *a z da oh
1>M
izgubo, slabo likvidna. I/.hod, ki
bi (i,.'1,1' 1)1 dodal no bremenil, bi bil v ter >ratna J . "trezne ugodne kredite za traji l» v n 'V. " '   Vendar takih kreditov ni bi
na lo
leta   Zalo M /li|a kratkoročno zadolževati in
ie.moraL^kosti' ka| fek zadnja ^ati k
na visoke obresti ter še višje kazenske
obresti, kar je dodatno poslabševalo njen poslovni uspeh v preteklosti in bremeni tovarno še danes. V tem ciklusu se namreč giblje tovarna še sedaj, saj mora redno vsak mesec najeti kratkoročni kredit za izplačilo osebnih dohodkov.
V preteklosti so se kdaj pa kdaj posamezni upniki skušali obnašati do železarne precej nestrpno. Res je bilo takih malo, vendar so povzročili marsikat dodatni glavobol. Od splošne likvidnosti celotnega jugoslovanskega gospodarstva je v mogočem odvisno, kako bo železarna poravnavala svoje obveznosti v bodoče, od cen, stroškov, produktivnosti in pospešene modernizacije pa je odvisna njena rentabilnost, ki bo zagotavljala vsakemu njenemu partnerju solidno poravnavo obveznosti.
IN NAZADNJE: ŽELEZARNA JUTRI
Ce bomo zaključili poslovno leto 1969 brez i/ gube in brez dobička (s saldom nič) bo to veli kanski uspeh in prav tako velik uspeh bo, če bo podjetje zaključilo leto z majhno izgubo. Le-ta je bila v začetku leta načrtovana in smo sedaj že
trdno prepričani, da jo bo zaiadi vloženih naporov kolektiva in vodstva uspelo znatno znižati.
Kljub težkemu položaju ljudje na Jesenicah niso izgubili upanja in so pripravljeni vložiti še večje napore za to, da bo iz naše železarne prihajalo več in več kvalitetnega jekla po sprejemljivih cenah. Razumljivo pa nam je, da vse tiste možnosti, ki jih imamo na Jesenicah, ne morejo spremeniti drsenja navzdol, če se med tem ne bodo spremenila nekatera razmerja v celotnem gospodarstvu (cene, krediti za obratna sredstva, obrestne mere, interkalarne obresti itd.) in ne bo delo železarja pravičnejše vrednoteno. Doslej so vodilni ljudje v železarni naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi na argumentiran, strpen in sprejemljiv način dokazali vsem tistim organom, v katerih rokah jc odločanje, kaj je treba spremeniti in kakšna so pota za takšne posege. Kljub temu, da smo šeie na začetku te poti, pri nas ne izgubljamo op'.imizma. To so najbolj jasno pokazali železarji na referendumu, ko so skoraj enoglasno glasovali za integrirano slovensko metalurgijo, v okviru katere se bodo morali za svojo trdno gmotno pozicijo odreči še marsičemu. Naš človek danes zagotovo ve, da lahko izdeluje dobro jeklo in solidne izdelke iz njega po sprejemljivih cenah, če bo imel za to enake pogoje kot njegovi partnerji drugod v državi ali zunaj nje. In ker to ve, se je pripravljen boriti za obstoj svoje tovarne v okviru združenih železarn Slovenije.
(Dalje prihodnjič)
F.žvan
Volilne konference ZK
20. septembra so se v ra- , je 14 organizacij; od tega 6
dovljiški občini začele volil- v  delovnih organizacijah, 8
ne    konference    organizacij pa na  terenu.  Do sedaj je
zveze komunistov. V občini I skoraj polovica volilnih kon-
Posvet o higiensko-epidemiološki dejavnosti
V petek je bilo v Kranju j na pobudo odbora za zdrav-| vstvo in zdravstveno zavarovanje socialnozdravstvenega zbora skupščine SR Slovenije posvetovanje o stanju in j problematiki higiensko epide- j miološke   dejavnosti   ter o perspektivnem razvoju zavo- i dov za zdravstveno varstvo SR Sloveniji.
Regionalne razprave po vsej Sloveniji naj bi namreč prispevale s sprejetju ustreznih ukrepov za razvoj higiensko epidemiološke dejavnosti ter k oblikovanju ustreznih do-
ločb zakona o zdravstvu.
Razprava se je sukala predvsem o organizaciji te službe v Sloveniji, kar ji poleg problemov financirraja slabi učinkovitosti delovanja. Stanje v Sloveniji, na Gorenjskem naj bi bili častna izjema — namreč ni najboljše. Na tem področju je bilo veliko narejenega, kot je poudaril direktor republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, vendar pa je učinkovitost hi-giansko-epidemiološke službe manjša zaradi zgoraj omenjenih problemov.
Zahvala prirediteljem spominskega sreč&nfa
»V nedeljo, 5. oktobra, smo imeli oficrrji in podoficirji iz Kranja spominski izlet v Rogaško Slatino, kjer smo se spomnili bojev med NOB oziroma XIV. divizije. Bil sem prijetno presenečen in si tak
snih srečanj želim tudi v prihodnje. Zahvaljujem se prirediteljem in prepričan sem, da izražam s tem zahvalo v imenu vseh udeležencev tega srečanja.«
Ivan Ravnahrib
Sprašujemo
direktorja turističnega prometnega podjetja Creina Kranj tov. Toneta Tičarja
»Tovariš direktor, ob letošnji kmečki ohceti v Ljubljani sta si dva para ogledala giladnjo kranjskega hotela. Ob tej priliki pa ste vse pare, ki se bodo prihodnje leto poročili na kmečki ohceti v Ljubljani, povabili, da bodo en dan gostje kranjskega hotela. Povejte nam, prosim, kako napreduje gradnja j kranjskega hotela?«
»Turistično prometno pod- \ jetje Creina Kranj je mvesti- |
tor gradnje novega kranjskega hotela. V podjetju si močno prizadevamo, da bo hotel zgrajen in odprt do prihodnje letne sezone. Upamo, da bomo uspeli, čeprav smo imeli pri gradnji tega objekta do sedaj vrsto težav, ki so zavirale narmalen potek gradnje. Če bomo v naših naporih uspeli, bomo seveda z veseljem izpolnili obljubo in prihodnje leto gostili mladoporočence na kmečki ohceti«.
ferenc že končanih. Na volilnih konferencah organizacij ZK v delovnih organizacij ali razpravljajo člani največ o uresničevanju gospodarske in družbene reforme, na terenu pa o izvajanju reorganizacije zveze komunistov. Raizen tega pa na vseh konferencah volijo tudi nova vodstva organizacij in člane za občinske konference zveze komunistov. Seja občinske konference bo predvidoma konec novembra.
Sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov v Radovljici Matija Markelj pravi, da je bila udeležba na vseh dosedanjih konferencah dobra. Na vseh pa so precej razpravljali tudi o delu posameznih članov zveze komunistov. Kako resne so te razprave, nam med drugim pove tudi podatek, da je v občini okrog sto članov, ki jih nameravajo črtati iz seznama članov zveze komunistov.
Trenutno je v občini okrog 1200 članov zveze komunistov, vendar pa bodo še letos to število z novimi sprejemi povečali.
A. 2.
Seminar o mfadini na
Danes dopoldne se bo začel v Golf hotelu na Bledu seminar z naslovom Mladina danes, ki ga je organiziralo predsedstvo centralnega komiteja zveze mladine Jugoslavije. Na njem bodo spregovorili o položaju in gibanjih med mladino doma in na tujem. Uvodni refrat bo prebral član zveznega predsedstva mladine in predsednik komisije za stike s tujino Milan Milatevič, spregov irila pa bosta tudi predsednik jugoslovanske mladine Janez Ko-cjančič in predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve. jk
Rezultati t. nagradnega kranj žrebanja reklamne prodajje JESEN V KOKRI z dne, 8. o k t. 1969
Srečni dobitniki naj se z izžrebanim paragonskim blokom zglasijo v prodajalni, kjer so kupili blago,
da bodo dobili	dobitek	
NASLEDNJE ŽREBANJE nakupov prek 50.00 N din		BO 15. OKT.
Izžrebana št. parag. bloka	Izžrebana št. dobitka	Izžrebana št. parag. bloka
F 37-0023	108	A 19-4460
B 28-3016	145	F 23-4855
E 50-6873	103	B 18 0371
B 21 6751	38	B 06-6770
E 25-0332	132	A 22-4461
E 34-0383	36	E 22-2075
D 26-1241	147	E 28-0324
E 04-9815	109	C 25-1130
E 04-0388	148	E 49-2072
B 30-6766	105	F 06-4826
E 23-0322	144	F 22-4039
D 25-1224	65	B 15-3055
D 49-1201	112	E 04-6843
F 20-4827	135	A 50-9919
D 02 1234	63	A 20 4460
A 45-8846	110	E 50 0369
A 44-9919	62	E 49-0388
F 13-0584	138	B 43 0371
D 25-1202	67	B 45 3016
E 18-5567	116	E 08-17^0
B 15-7688	126	C 09-1130
E 29-0386	111	D 19-7328
D 07-1201	125	B 35-6770
B 46-6768	18	E 15-6804
B 02-6770	!'•>	F 21-4815
B 22 3^15	1?6	B 12 0327
E 38-0388	141	E 10-0426
D 14 1231	64	B 454326
A 45-4461	15 146	B 25-3470 D 08-3724
A 50-4461		
E 33-0324	140	F 35-4843
E 42-6876	117	B 06-3472
D 07-0776	113	B 89 m
B l'M»329	122	B 16-0328
F 34-4844	101	B 49-6769
		D 22-4999
Kupujte v prodajalnah		
S «
tO _v
u Si
>n o
130 104 151 120 133 119
17 124
37 142 107
70 129
69 102
66 149 121 134 114
61 143
35 115
89 127 137 118 123 4 139 150 128
16 3 131
Velctrgovskega podjetja KOKRA — KRANJ
Stane Mešie: Za povezovanje je vedno vež pripravljenosti
Ko govorimo o učinkovitosti, bi želeli od vas analizo razmer. Začnimo z Institucijo, ki ji predsedujete. Na medobčinskem svetu smo imeli priliko slišati mnoga koristna mnenja ... Povejte nam, so ostala v predalu aH so se uresničila. Govorili ste o gospodarjenju, o položaju železarstva, o medobčinskem sodelovanju in še o mnogih, za bodoči razvoj Gorenjske zelo pomembnih rečeh. Spominjam se, da je tovariš Vinko Hafner pogosto opozarjal na probleme regionalnega načrtovanja. Pripovedujte nam o usodi teh dogovorov.
Medobčinski svet deluje še relativno kratko dobo in zato še ni mogoče ocenjevati vrednosti njegovega dela, zlasti pa sem jaz za to naj-nu::i) pi istojon. Res je, da je medobčinski svet obravnaval nekaj zelo aktualnih problemov, ki zadevajo Gorenjsko pa tudi širši razvoj naše družbe. Medobčinski svet se je pojavil kot nosilec teh razprav v nuji, ko ni bilo in tudi še danes ni druge ustrezne organizirane oblike. Mislim, da bo marsikaj od tega prišlo na novo ustanovljeno regionalno združenje poslancev, na ustrezne klube gospodarstvenikov, na samo upravne organe zavodov za socialno zavarovanje in po-
dobno. Nekaj lega je še vedno v predalih ne da bi izgubilo svojo težo. Ta teža bo prisiljevala medobčinski svet in mene osebno, da se bomo trudili, da pridemo do realizacije tako ali drugače. Aktualnost opozorila tovariša Vinka Hafnerja o problemih regionalnega načrtovanja je danes večja kot kdaj-prej. I/, tega opozorila izhajajoč bomo verjetno na eni izmed prihodnjih sej raz-pravLjaili o priporočilu, da se začne resna razprava o vzpostavitvi organizirane oblike po vezovan j a sk i ipšč in (>l>či n na Gorenjskem kot najvišjih predstavniških in samoupravnih organizmov. Mislim, da
bi sc iz take oblike povezovanja potem lahko našle najustreznejše organizirane oblike delovanja na posameznih področjih kot so gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, prosveta in kultura, turizem itd. Pri tem se mi zdi pomembno omeniti dejstvo, da smo se v glavnem znebili občutka, da hoče biti kdo komu nadrejen, temveč da gre v resnici le za usklajevanje odnosov in za združevanje sil tam, kjer je taka združitev potrebna.
Nobena skrivnost ni, da na Gorenjskem nismo organizirani tako kot bi morali in lahko bili glede im la/.vitost
naši --a obmoi ja. čutiti )c' <.
■     ytP0 1
jc za povezovanje vc
pripravljen sli, saj na*. silijo vsakodnevna dogaJ* ^ Bolj kot doslej bi xn0t \,te\\ s.i notranja protislovj* ^ kot demenl združevafl^* bi pa razdruževanja. Scv°Vpri' bilo iluzorno govoriti, a^yb-rvati uspeh dela "'^ b[ črnskega sveta, 6e lc'U^ore!iJ' imej podpore celotne ^ ske M Jim da je t* Jjjjjfci ra ratotovljena. Medj j K ,„i svet bo z zadovoH* k<y sprejel vsako P°bud°by oP0" derkoli bo prišla, ki cJc& zarjala na najbolj ^ a|3 probleme in naJta/v ustrezne rešitve.
Skupno gospodarjenje in višje odkupne cene
V kranjski občini so razprave o bodoči ureditvi gospodarjema z gozdovi v polnem razmahu. Njihov organizator je občinska konferenca SZDL, vodijo pa jih republiški poslanci. Na nJih sodelujejo predstavniki občinske konference SZDL, zasebni lastniki gozdov in predstavniki Gozdnega gospodarstva, U dajejo strokovna pojasnila in razlagajo sedanji način gospodarjenja z gozdovi, katerega nosilec so gozdna gospodarstva.
Kaj so povedale že končane razprave? Gozdni lastniki Pozdravljajo   takšno loteva-
nje problema in so zadovoljni, da se tudi njih vpraša za mnenje, preden se določeno.
zanje pomembno področje, uredi z zakonskim: predpisi. In drugič. Lastniki gozdov, posebno tisti, katerim so le-ti glavni ali dopolnilni vir dohodka, se zavedajo DRUŽBENEGA pomena gozdov, izkoriščanja in gospodarjenja z njimi. Gozd predstavlja za vsako družbo neprecenljivo bogastvo,  zato  nas njihovo
Kredit do 10.000 * «•»■ brez pologa - brez porokov
_dom
POHIŠTVO
V KRANJU CESTA JLA
Brezplačno dostavimo kupljeno pohištvo na dom  ali do avtomobilske ceste.
jasno stališče, da je anarhija na tem področju nedopustna, ne preseneča. Sedanji predpisi so dobra osnova za bodočo urejenost gospodarjenja z gozdovi. V teh razpravah naj bi se izčistile rešitve določenih problemov in ne-jar.iosti, ki tarejo zasebne lastnike gozdov, predvsem preprečitev in odstranitev monopolizma ter formiranje višjih odkupnih cen lesa, saj lastniki gozdov menijo, da obstoječe cene lesa niso nagrada za vloženo delo in desetletno gojitev in ohranjevanje slovenskih gozdov.
Neposredni in odkriti pogovori o gospodarjenju z gozdovi se vrtijo okrog naslednjih odprtih vprašanj:
O Sedanji sistem zbiranja sredstev za biološko amortizacijo je nedodelan in le delno sprejemljiv! Po predpisih se biološka amortizacija plačuje samo od prodanega lesa, medtem ko za les, namenjen domači uporabi, ta obveznost ne velja. Zbori predlagajo, da bi se po novem biološka amortizacija plačevala od za posek ODKAZA-NEGA lesa! Zakaj? V sedanjem sistemu nosijo blagovni proizvajalci lesa vso težo biološke amortizacije, medtem ko tisti, ki uporabijo les doma, te obveze nimajo. Z novim načinom plačevanja biološke amortizacije bi dosegli še nekaj. Večje število kubikov lesa bi sodelovalo pri amortizaciji in kmet bi za prodan les dobil več, brez povečane prodajne cene. Kam naj bi se stekal denar, zbran z biološko amortizacijo. Obstaja predlog, da bi se zbiral v republiškem skladu. Vendar imajo gozdna gospodarstva in zasebni lastniki gozdov pomisleke in zagovarjajo naslednje stališče: denar, zbran z biološko amortizacijo, naj bi ostal na gozdnogospodarskem območju ali na območju občine, torej tam, kjer se je zbral. Strinjajo se pa, da bi del tega denarja namenili republiškemu skladu za pogozdovanje Krasa. Torej dva konkretna in razsodna predloga, iz katerih veje polno razumevanje trenutnega položaja.
# Zmanjšanje režijskih stroškov. Po mnenju udeležencev razprav se prav tu skrivajo precejšnje rezerve. Obstoječi predpisi o adm;ni-stralivnih poslih ob poseku lesa zahtevajo prek deset obrazcev, prav toliko ob pnevzemu lesa, precejšnje število evidenc itd. Za nemo-
teno izpolnjevanje teh predpisov porabijo gozdna gospodarstva precejšnja sredstva, kar vpliva na vrednost oziroma odkupno ceno kubika lesa. Zato bi bilo potrebno te predpise analizirati in popraviti. S tem bi posredno vplivali na ceno lesa in večji dohodek lastnikov gozdov.
® Promet z lesom. K.netje so enotni, da imajo gozdna gospodarstva v tem pri meni monopol, saj so odkazovalec, odkupovalec, nadzornik in prodajalec lesa hkrati. Menijo, da je tako stanje nesprejemljivo, ker si gozdna gospodarstva lastijo nekatere pravice in ekonomske ugodnosti na račun lastnikov gozdov. Zato predlagajo, da bi razen gozdnih gospodarstev lahko odkupovala les še nekatera podjetja, ki se ukvarjajo z njegovo predelavo: lesnoindustrijska podjetja, tovarne celuloze, gradbena podjetja, kmetijske zadruge in rudniki, ki potrebujejo jamski les. Le malo je takih lastnikov gozdov, ki zagovarjajo popolno sprostitev prodaje. Če bi dovolili popolno sprostitev prodaje, bi naredili levjo uslugo prekupčevalcem, ki bi živeli na račun kmeta. Le-ta za kubični meter ne bi dobil več denarja, pa tudi nekatere sistemske ureditve gospodarjenja z gozdovi ne bi našle pravega smisla.
• Vprašanje SAMOUPRAVLJANJA. Zasebni lastnik: negodujejo, ker jim sedanji sistem ne daje dovolj možnosti vpliva na gospodarjenje z gozdovi, niti jim ne omogoča sodelovanje pri uporabi in razdeljevanju zbranih sredstev. Lastniki gozdov so pristaši ideje o ustanovitvi SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI ZASEBNIH POSESTNIKOV, ki bi se ustanovila na področju občine, na območju gozdnogospodarskega okoliša pa bi osnovali OSREDNJO SAMOUPRAVNO SKUPNOST, ki bi jo sestavljali predstavniki samoupravi ih skupnosti iz občin, k! pripadajo določenemu gozdnogospodarskemu okolišu. Slvuo-no z upravnimi organi go-J-nega gospodarstva bi 12 skupnosti soo:Viočale o naslednjih .stvareh: gozd.io gi» spodarski načrti za zasebne gozdove, formiranje odkupnih cen lesa in odločanje o uporabi sredstev biološke amortizacije, ki sc zbere v zasebnih gozdovih.
J. Košnjek
Elektrotehniško
podjetje Kranj
Gregorčičeva 3 (pri avtobusni postaji)
NA   II. SEJMU OBRTI   IN   OPREME   V KRANJU    OD    11.   DO    20. OKTOBRA
■ ■                     ,        v    1 i poleg   elektrotehničnih   izdelkov tudi
H11 M I Iti ft nnTPnQnig/tfl ITI Izdelke Poslovnega združenja »Standard
11IIII lili \J UUll UOIIll\Ull Beograd«, po ugodnih cenah.
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI IN CENAH:
televizorjev — radio-—  transistorjev itd.
PRODAJAMO brez pologa
gospodinjskih aparatov — aparatov — gramofonov
TUDI   NA KREDIT In brez porokov. }
SW$7
S.OBOTA — It. oktobra 1969
FILM
Premierski filmi so pred nami, toda žal se umetninam spet ni posrečilo priti na platno. Že nekaj časa gledamo poprečne dosežke, naj gre za ozko ali pa široko platno. Kdor čaka, dočaka — pravi pregovor. Upajmo, da nam bo ob mrzlih zimskih večerih prijetneje v toplem objemu naših kino dvoran. Poglejmo, kaj se nam obeta prihodnji teden:
KANKAN — ameriški film v barvah v TODD - AO tehniki.
Režija: VValter Lang Igrajo: Frank Sinatra. Shir-ley Mac Laine, Loius Jour-dan, Maurice Chevalier.
Nastopajoči so zvezdniki prve vrste. Že zaradi njih se včasih izplača pogledati film, ki po zvrsti ne sega visoko. Francoski ples kankan je prepovedan, toda kljub temu ie v Parizu še lokal, kjer lepa dekleta kažejo svoje noge. — Lastnica lokala je nadvse ljubka in omreži kar dva zapel j ivca. Celotna zgodba teče pred nami v barvah, na najširšem platnu, glasba slovitega Cole Porterja pa nas kratkočasi. Zabava je tu. Če se bomo sladko smejali vsem peripetijam, pa je odvisno predvsem od našega razpoloženja.
STREŠNIK, ŽENSKE IN SEKS — danski film v barvah.
Režija: Annelise Meineche Igrajo:   Poul Bundgaard, Lilv Broberg
Kar zamislite si, da vam nekaj trešči na glavo, potem pa se življenje kar naenkrat vrtoglavo zavrti za 180°. To se je zgodilo nekdaj zdolgočasenemu gospodu profesorju, ki doživlja tako prijetne dogodivščine, da s težavo kroti sebe in okolico. V duhovito pripoved je vpleten še trenutno vsemogočni seks, katerega razcvet raznih revij v naših kioskih z vso silo podpira tudi film. Danci so mojstri takega žanra. Seveda pa znajo prav oni vso seksualno revolucijo narisati na izredno nagajiv in posrečen način. V tem filmu so jo pač prikazali po svoje.  B. česen
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava Otroška fotografija v ZDA.
V baročni stavbi v Tavčarjevi ul.43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji v isti stavbi pa razstava ob 100-letnici smrti pesnika Simona Jenka.
Galerijske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.—19. ure, stalna zbirka pa ob ponedeljkih, sredah, sobotah, nedeljah in praznikih ob isti uri.
Folklorni ansambel Jedinstvo v Kranfu
V soboto, 11. oktobra, ob 20. uri bo v dvorani kina Center v Kranju nastopil folklorni ansambel Jedinstvo iz Splita. Ansambel, mimogrede rečeno, znan je že petdeset let, se vrača z uspešne turneje po Švici in Belgiji.
Ansambel Jedinstvo se ponaša z več mednarodnimi priznanji. Leta 1964 je osvojil tretje mesto na evropskem festivalu v Dijonu (Francija), leta 1965 je dobil prvo nagrado na internacionalnem festivalu v Langolenti (Velika Britanija) ter prvo nagrado na festivalu britanske folklore leta 1966 v Londonu.
Kranjskemu občinstvu se bo ansambel Jedinstvo predstavil prvič. Na sporedu bodo dalmatinske p^smi in p!esi jugoslovanskih narodov, čisti dobiček koncerta je namenjen nakupu rekvizitov za kranjske vaterpoliste.
Fo'klorna skupina Sava vabi nove plesalce
Folklorna skupina industrije Sava Kranj bo prihodnji teden začela četrto sezono svojega uspešnega delovanja. V njej namerava posvetiti posebno pozornost slovenskim ljudskim plesom iz zamejske pokrajine Rezije, ki so še razmeroma slabo raziskani in jih naše folklorne skupine malo gojijo. Skupina se nadeja, da bo v novi sezoni uspela izpopolniti tudi ansambel za glasbeno spremljavo tako, da bo lahko spremljal različne plese.
Savina folklorna skupina sedaj vključuje 12 parov plesalcev, ki so naštudirali okoli 25 ljudskih plesov — predvsem slovenskih, nekaj pa tudi bosanskih. Kot vemo pogosto sodeluje na raznih piire ditvah na Gorenjskem, že ti i krat je kranjsko mladino predstavljala na festivalu Bratstva in enotnosti, letos pa je bila z mladinsko kolonijo tudi v pobratenem me
POSREDUJEMO PRODAJO
karamboliranih vozil
letnik 196*,
1 o«, a.  AMI6 BREAC,
prevoženih 3000 km; Začetna cena 13.700,00 ND
2. os. a. ZASTAVA 750, letnik 1968, prevoženih 16.000 km; Začetna cena 5.200,00 ND
Ogled VOzll je možen vsak delovni dan od 8.—12. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ. Pismene ponudbe z 10 % pologom kavcije od začetne cene spu jemamo do 15 10-1969 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ
stu La Ciotat. kjer so njen nastop sprejeli z velikim navdušenjem.
Novo sezono bi skupina želela začeti še s 50 novimi mladimi člani, ki bi se postopoma usposabliali za nastope. Ker v podjetju primanjkuje fantov in deklet z veseljem in sposobnostmi za gojitev folklornega plesa, je sku pina že povabila k «cdelovanju vso mladino s kranjskega področja. Upa, da bo prvi skupni sestanek v ponedeljek, 13. oktobra pokazal, da njena vabila niso biia zaman.
M. S.
Jezik ni Ifpr tako
V letošnji sezoni vam bomo nudili vrhunska dela gostujočih gledališč in najbolj-še. Dramske družine pri Prešernovem gledališču.
. . . tako posvečamo tudi amaterski Dramski družini vso skrb za dosego istih ciljev.
Letos vas bomo že lahko pozdravili v adaptirani dvorani z novimi stoli in ureje nlm foijejem.
Nadaljevali bomo z istim, v kolikor bodo sredstva na razpolago.
Z vašim cenjenim obiskom boste dokazali, da Kranj je kulturno središče Gorenjske.
Bralci, to je le nekaj fesi kovnih cvetk iz razpisa kranjskega gledališča. Poudarjam, da le nekaj, če bi hoteli obdelati vse, ba morali ponatisniti vsaj tri izmed šti lih strani razpisa. Odgovorni v Prešernovem gledališču, ne zamerite mi, če bom uporabil \as /a.lnin stavek v razpisu: Tudi / valim pisanjem boste dctkaoadi, da Kranj je kulturno središče Gorenjske.
P*ieni o Janu Palachu
V dvorani KUD Preddvor bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.30 in v dvorani KUD Jezersko prav tako v nedeljo ob 19. uri kulturna prireditev FENIKS Marijana štancarja-Monosa. Nastopili bodo Cveto Sever, Gordana Kunaver-Kana, Jovo Grobovšek, Tatjana Kruljc-Dunda in Marijan Murko.
ZASTOPSTVO
TRIESTE TRST
zs Kelti & portiri
PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO
Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262
SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via T.Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886
SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.)
Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76 4286
ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil
Via Locchi, št 26 3, telefon 93 787
Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje na podlagi 24. čl. temeljnega zakona o gospodarji-em poslovanju s stanovanjskimi hibami v družbeni lastnini
Javni natečaj
Z ZBIRANJEM PISMENIH PONUDB O PRODAJI NEPREMIČNIN
Proda jamo:
1. jugozahodni del stanovanjske hiše Staretova 23 v Kranju, k' stoji na pare. št. 13/2 ko. Cirčiče ter zidani hlev / lopo na pare. št 13/1, k. o. Cirčiče za izklicno ceno 56.000,00 din
2 severovzhodni del stanovanjske hiše Staretova 23 v Kranju, ki sloji na pare. št. 13/3, k. o. Cirčiče z drvarnico in pralnico na pare. št. 14/8, k. o. Ciieiee za izklicno ceno 32.400,00 din
Razpis velja do 3. 11. 1969. Druge pogoje tega natečaja in informacije se dobe v sobi št. 4 Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Cesta JLA 6/V, telefon št. 21-875, interna 13.
Razpisna komisija za imenovanje direktorja PREVOZNIŠKEGA PODJETJA »TRANSPORT« RADOVLJICA
razpisuje
na podlagi 56. čl. statuta delovno mesto
direktorja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolni' vati še naslednje pogoje:
višja strokovna izobrazba prometne ali ekonomske smeri in 3 leta prakse na vodilnih delovnih mestil' v cestno prometni dejavnosti
srednja strokovna izobrazba prometne smeri in 6-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v prometni dejavnosti
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazil« • strokovnosti sprejema razpisna komisija podjetji1 Transport Radovljica 15 dni po objavi.
PLINSKA KATALITIČM PEC
■ 1SUPER
aida
ZA POCENI IN HITRO SEGRETJE PROSTORA JE NENADOMESTLJIVA
PLINSKA peg
aida
super
• direktno vžiganje tekočega plina
• na principu katalize tekoči plin gori brez plamena in izgori skoraj 100 %
• že po nekaj minutah peč doseže maximalno intenzivnost gretja
• peč ne potrebuje odvoda v dimnik
• velika praktičnost namestitve in prevoza iz enega prostora v drugega
NOVOST!
• peč ima vgrajeno »lučko« za kontrolo, atmosfere, kjer izgoreva plin z malim plamenovi ves čas delovanja peči
• z gornjim je podana popolna varnost uporabe peči ob upoštevanju navodil za uporabo
• 2-letna garancija
MERE  41 X 49 X 79 cm TEZA BREZ JEKLENKE: 16,5 kg Potrošnja BUTAN-PROPAU PLIMA:
min.:      155 gr/h . . . 1.900 kcal/h
sred.:     200 gr h .   . 2.500 kcal h
max.:     250 gr h . . . 3.000 kcal/h
Panel ki Je vgrajen v peč je atestiran na Rudarsko-geološkl fakulteti v Beogradu, atest št. 286 2 od 23. 12 1?68.
KIH APARATOV ŠKOFJA LOKA
ELRA
G OST i LN A Blažun
V sredo, dne 15. 10., ob 10. uri   dopoldne  bo odprta
GOSTILNA BLAŽUN
Gradil Franc, Kranj, Cesta
talcev 7. (Klane), tel. 22 001
# Domača  gorenjska jedila
# Lovske speclalitete
4) Pijače vseh vrst
Vljudno vas vabimo, dobro boste postreženl!
AGR0K0MB1NAT EMONA LJUBLJANA
a
IMA V SVOJIH POSLOVALNICAH VSAK DAN
SVEŽE KOKOŠI ZA JUHO
Za Izredno ugodno ceno bo vaš« kosilo prijetnejše.
TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ
razpisufe
po sklepu upravnega odbora društva oddajo gostišča RUPA v Srednji vasi v Bohinju v zakup najboljšemu ponudniku.
Vse informacije dobite v tajništvu društva. Ponudbe sprejemamo do 31. 10. 1969.
TD BOHINJ
Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik
proda
2 KONJA in FLUOROGRAFSKI
AVTOBUS znamke FIAT v dobrem stanju
Prodaja bo javna v četrtek, dne 16. oktobra 1969 ob 15.30 na Golniku.
Interesenti naj se zglasi-jo v ekonomatu Inštituta
RAZPISNA KOMISIJA PRI UPRAVNEM ORGANU SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
razpisuje
na podlagi 34. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih naslednja prosta delovna mesta:
1. POMOČNIKA NAČELNIKA
oddelka za gospodarstvo in finance
2. REFERENTA za gradbene zadeve
3 REFERENTA
za mestna zemljišča 4. ADMINISTRATIVNO MOČ
na davčni upravi
ponovno pa razpisuje
tale prosta delovna mesta: 5. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA 6 GRADBENEGA INŠPEKTORJA 7. REFERENTA
za odmero prispevkov od obrti.
Za delovno mesto pod št. 1 se zahteva visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj v stroki;
Za delovno mesto pod številko 2 se zahteva srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj;
Za delovno mesto pod številko 3 se zahteva srednja strokovna izobrazba (srednja ekonomska šola, srednja administrativna Šola ali gimnazija) in 2 leti delovnih izkušenj;
Za delovno mesto pod številko 4 se zahteva srednja strokovna izobrazba (srednja administrativna šola ali višji administrativni tečaj) m 1 leto delov nih izkušenj;
Delovno mesto pod št. 5 lahko zasede dipl. ing. arhitekt (urbanist), ki ima najmanj 4 leta delovnih
izkušenj;
Za delovno mesto pod številko 6 se zahteva visoka
strokovna izobrazba gradbene smeri z najmanj 4 leti delovnih izkušenj
Za delovno mesto pod številko 7 se zahteva višja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj v davčni službi.
Za vsa razpisana delovna mosta velja trimesečno poskusno delo.
Osebni dohodek bo določen s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa skupščine občine Radovljica.
Pismene ponudbe z overovljenim prepisom o strokovni izobrazbi, kratkim življenjepisom, s potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznova-nju je treba poslati na naslov:
»Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine nlnnu Radovljica« — v roku 15 dni od dneva
objave.
44291199149955^9
IIIMi;mi;i!^nl!!!l!l||imM:llllhlllllll!IIW
I O KoviNOTEHNA ceife Priložnost, kakršne še ni \
BLAGOVNICA F U Ž I N A R JESENICE PRALNI STROJI
GORENJE I.a že od 2490 din dalje
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIKI
GORENJE od 470 din dalje
TRAJNOŽARNE PECI od 980 din dalje
POLEG TEGA DOSLEJ NAJVEČJA IZBIRA:
pralnih strojev gorenje, zoppas, indesit,
štedilnikov na elektriko, plin in trda goriva
pomivalne omarice EMO
peči na olje in trajnožarne peči EMO in
kiipperbusch
električni bojlerji TIKI
bilo
NA SEJMU OBRTI IN OPREME OD 11.—20. OKTOBRA V KRANJU
UGODNOSTI, KATERE DAJE EDINOLE BLAGOVNICA FUŽINAR
znižane cene do 20 <?6 kredit brez obresti in porokov brezplačna dostava na dom reklamne tovarniške cene strojev z lepotno napako v emajlu
Obiščite, oglejte si, in presenečeni boste ugotovili, da tako poceni še niste kupovali. Pri tem pa ne pozabite
Blagovnica Fužinar
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiitiitfit......iiiii!iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE:iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii!ii!i......i......iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiimmi.......iiiiiiiiiiiihh"*1'
Upravni odbor trgovskega podjetja
Delikatesa Jesenice
razglaša naslednja prosta delovna mesta
1. 1 DFXOVNO MESTO PRODAJALCA
za nedoločen čas
2. 1 DELOVNO MESTO PRODAJALCA
s skrajšanim delovnim časom za nedoločen čas
3. 1 DELOVNO MESTO POSLOVODJE
za določen čas
4 2 DELOVNI MESTI KURJAČA
parnih kotlov za določen čas s skrajšanim delovnim časom
Pogoji:
Pod točko 1.:
KV trgovski delavec s 3 letno prakso v živilski stroki Fod točko 2.:
KV trgovski delavec s 3-Ietno prakso v živilski stroki Pod točko 3.:
VK delavec, trgOV. Stroke z 2 letno prakso v živilski stroki ali KV delavec trgov stroke s 5-letno prakso v živilski stroki. Pod točko 4:
Izpit /a kurjačii p.muh kotlov z najmanj petletno
prakso.
Opomba: Prednost imajo kandidati, ki so z Jesenic uli okolice. Objava \elja do zasedbe dclo\ mli mest.
Podrobnejše informadie se dobijo na upravi podjetja, Jesenice Titova 73.
STANOVANJSKO PODJETJE
SKOIJA LOKA
razpisuje
II. natečaj
/a oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo stanovanjskih hiš v novem naselju
PODLU BNI K
v siccio, 29.oktobra, ob 16.url
na Stanovanjskern podjetju Skolja Loka, Mestni trg 38 11
Razpisni pogoji so interesentom na voljo na oglasni d( ski Stanovanjskega podjetja od 13. 10. 1969 dalje.
\ T R G p y;0ij$M /pod j^3§ff/
15 uM
ZAKAJ SKRBI?
SAJ VAM ZARJA VSE PRESKRBI!
Projektivno
PODJETJE, KRANJ
Cesta JLA 6/1, (nebotičnik)
IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADl.NJ
NA II. SEJMU OBRTI IN OPREME V KRANJU
V našem paviljonu dobite vseh vrst moške in ženske obutve
STANKO KF.KN modno čevljarstvo KRANJ. Partizanska C. 5
Predsednik skupščine občine Tržič na osnovi L odst 93. člena temeljnega zakona o podjetjih (Ur. I. SFRJ 17/65, 31/67 in 48/68)
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
direktorja
v kmetijski zadrugi Tržič.
Kandidati   morajo   izpolnjevati   naslednje pogoje
— visoka ali višja izobrazba agronomske ali ekonomske stroke in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejšem mestu v kmetijski zadrugi, ali
— srednja izobrazba agromske ali ekonomske stroke in 8 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na odgovornejšem mestu v kmetijski zaci rugi.
Kandidati naj k prijavi priložijo dokazila <> i*0" biazln in kratek življenjepis s podatki o dosedanji zaposlitvi.
Prijave pošljite skupščini občine Tržič najkasneje dc 20. X. 1%<>.
LESNA INDUSTRIJA KRANJ
objavlja tri prosta delovna mesta referentov, in sicer:
1. dva referenta z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo
2. enega referenta s srednjo strokovno izobrazbo.
Pogoji:
Pod točko 1. diplomirani inženii ali inženir I s}.°%i nje lesno gozdarske široke ali lesno industrij^1 tehnik
Pod točko 2. ekonomsko koiiieuialni ali lesno industrijski tehnik
Poizkusilo delo 3 mesece.
Prednost pri izbiri imajo kandidati z večjimi delovnimi izkušnjami.
Nastop službe jc možen takoj ali po dogovoru.
Ponudbe z zahtevanimi dokazili naj kandidati pos| Ijejo splošnemu sektorju, ki daje tudi vse poticbn inlorniacije v zvezi z objavo.
Objava velja do 31. 10. 1969, oziroma do zasedbe delovnih mest.
Mojster Kožuh in njegovi izumi
Poljanski Leonardo da Vinci je bil doma s Kovskega vrha
»Slovenci ste iznajdljiv narod, poln sveAh idej in načrtov,« mi je pred meseci razlagal neki eograjčan, Srb od glave do peta, sicer pa velik prijatelj in občudovalec naše dežele. Bo že J*8, seni si mislil in se spomnil kopice brihtnih glav, zaradi katerih smo znani kot ljudstvo ^mmteljev in novatorjev. Bo že res, ampak m oderni časi, udobje, višji standard in sodoben Oacin življenja pristnemu izumiteljstvu zavijajo vrat. Kmetu na primer dandanes ni treba ec utrujati možgan z razmišljanjem, kako bi izpopolnil to ali ono orodje, kako bi hitreje I   P° manjšem naporu dosegel večji pridelek, če ima denar, stopi do prve trgovine in začne oirati. Nekoč, pred sto leti, je bilo seveda dru gače. Ljudje, zlasti prebivalci oddaljenih, tež-o dostopnih krajev, hribovskih vasic in zaselkov, so morali v borbi za obstoj, za vsakdanji SrJ*. P°šteno garati. Preprost plug in motika sta pomenila višek tehnike, kaj boljšega nisi obU v nobeni »štacuni«. In tedaj je prišla do izraza človekova iznadljivost. Posamezniki z no-orsko žilico so zablesteli, postali so cenjeni in spoštovanja vredni možje, na katere je bila Ponosna vsa okolica. Njih pogruntavščine, nerodni, a domiselno sestavljeni predniki mlatil-c» kombajnov in obračalnikov, ki kajpak že lep čas ne rabijo več svojemu namenu, danes asijo domove vnukov in pravnukov ter nemo pričajo, da se je v tej in tej hiši rodil eden
od začetnikov tehnične revolucij«
TINETOV »POJOČI KOLEDAR« Tineta Debeljaka, Kožuha Po domače, kmeta in izumitelja s Kovskega vrha nad poljansko dolino, se starejši ljudje, zlasti njegovi sova-scani, dobro spominjajo. Znana osebnost je moral biti, Priljubljen možakar, kajti že Prvi mimoidoči, ki sva ga s fotoreporter jem — še čisto v d?lini, na Visokem — ustalila in pobarala po Kožuhovi kmetiji, nama je izčrpno razložil, kako in kaj, kje morava peljati in kam zaviti.
»Uro bi rada videla, mar «? O, saj nista prva. Veliko ljudi si jo pride ogledat. Celo tujci so vmes. Res ne Vcm, kako zvedo zanjo,« je Pristavil prijazni domačin. °° njegovih besedah sem Postal boljše volje. Strah Pred slabo, od deževja raz-kopano, luknjičasto gozdno Potjo, ki se zažii-a v breg 760 »etrov visokega hriba, ter ?Jutn'a' da bova morala, **=OČ pravi naslov, potrkati na deset in deset vrat, sta »zginila. Tudi muhasti spaček *j tokrat za spremembo dobro vlekel in počasi, a brez dihanja zmagoval strmino.
Kovski vrh skoraj ne za-["MH, da bi mu rekli vas. Pet d°maćij šteje, pet visokogorjih kmetij, obdanih s sadovnjaki in majhnimi zaplatami njiv Hiše so nekam mogočne,  debelih, kamnitih
si,
•>v m da
Človek nehote pomi-se je znašel pred cer-t in>     lhova hisa- največ-oa rn,vi   kone Uldi najstarej-vstrm   n,,m'' stoji nekoliko ben?Vsrcdi kopastega
gre-
•• Številka 1607, »rojstni «atum« poslopja, zarezan v skalo nad obokanim vhodom, govorno priča o častitljivo-stl zgradbe.
Sedanjega gospodarja P ranita Debeljaka, pravnuka izu stelja Tineta, sva zatekla Pospravljanju sena. Son *eo dan je bil, kot nalašč za kmečka dela, zato gotovo ni Posebno rad odvrgel vil.
starem očetu bi se dalo orili ves dan.
»O 8a
Dobi
leta I932reč Poznal. Umrl j
tih
2 devetimi križi na ,n s polno glavo na-
črtov. Njegove izume skrbno hranim, nočem jih prodajati, čeprav so mi Avstrijci samo za uro pripravljeni plačati 100 tisoč šilingov,« nama je zaupal France.
100 tisoč šilingov res ni malo, toda če bi videli Tine-tov »časomer«, bi najbrž tudi vi samo odkimali z glavo. Naprava meri dobre tri metre v višino, uteži pa, ki poganjajo zapleten mehanizem in ki tehtajo 20 do 25 kg, so speljane skozi pod kmečke sobe, prav do kleti. Dve številčnici ima: običajno, takšno, ki kaže ure in minute, ter drugo, ki ti pove, katerega dne v tednu oziroma v mesecu smo. Za nameček in da bi bila vsa stvar še ime-nitnejša, je izumitelj vanjo vgradil nekakšno piščal, ki zaigra — če premakneš ročico — 12 različnih melodij. Tudi zunanjost ure ni kar tako. Robovi so bogato izrezljani, čelna in bočne strani pokrova pa pokrite s čudovitimi ornamenti. Pod številčnico je Kožuh vdelal slike papeža Leona XIII., cesarja Franca Jožefa in kraljice Elizabete, njegove žene. Nekoliko niže, na leseni ploskvi zraven odprtine, skozi katero se vidi medeninasto nihalo, smo opazili že malce zabrisano podobo ženske z violino v rokah.
»Pradedova sestra,« nama je pojasnil France in pristavil: »Razen številčnic, ki so iz Leipziga, in slik papeža, cesarja ter kraljice je mojstrovina izključno njegovo delo. Krasno teče, vendar jo le redko navijam, kajti kovinsko kolesje in ležaji bi se lahko prehitro izrabili.«
Kot zanimivost velja omeniti, da ura na Kovskem vrhu ni edina svoje vrste. Neumorni Tine je namreč naredil dve in eno prodal kmetu Sušniku v Polhovgra-dec. Tudi ta druga še ni odpovedala, še vedno meri čas — minute, ure in dneve.
VESELI ROMAR S ČISTILNIKOM
čeprav imajo danes Kožuhov »pojoči koledar« /a izii-miteljevo    redko    delo, za
mojstrovino brez primere, so bili njegovi sodobniki mnogo bolj veseli cele vrste praktičnih strojev in orodij, s katerimi je zelo poenostavil naporna kmečka opravila. Med najgenialnejše iznajdbe sodi zlasti čistilnik za žito, domiselno sestavljena naprava, ki sta z njo Tine in neki sosed hodila od vasi do vasi in na veliko »odcejala« žito. Stroj, ki ga France hrani v posebnem prostoru, namreč avtomatično ločuje pravo zrnje od nevrednih smeti ter odstranjuje »šteklaso in graš-ce.«
»Mnogo je zaslužil, tudi po goldinar na mernik, a kaj ko denar pri njem ni imel obstanka. Vse so zapili, on in njegovi pajdaši namreč. Vesela družba je bila to, povsod priljubljena, vedno toplo sprejeta. Oče in mati sta mi pravila, dobro pomnim, kako so se doma razburjali nad pradedovim vetrnjaštvom,« nama je razlagal France.
Živahni Tine torej ni noč in dan sedel doma ter lovil zamisli, kot bi si morda kdo utegnil predstavljati. Radovednost in potovalna žilica sta ga gnali v svet. Obiskoval je sejme in tehnične razstave, bil večkrat v Italiji, Franciji in Nemčiji ter spoznal veliko ljudi. Pri Sveti krvi, na cilju znane romarske poti blizu Torina, se ni hotel ločiti od svoje pipe, čeprav je veljalo, da mora tamkaj vsakdo držati jezik za zobmi, imeti usta zaprla. Ljudje so namreč verovali, da potem hudič ne more v človeka. »Satan da bo zlezel vame?« ni verjel prebrisani Kožuh. »Če je tako majhen, da gre skozi 'tajiino' luknjo, naj kar zleze!«
Toda šalo ob stran. Tine se je vračal iz tujine svež in spočit, poln novih zamisli. Novatorska nagnjenja so tedaj oživela in ga vsega prevzela. Zgrabil je orodje in izginil v svojo delavnico, majhno hišo poleg glavne stavbe, kamor — razen izumitelja — ni smel skoraj nihče. Spretni Debeljakovi roki sta poj zbijali in pri-vijali, pilili iu kovaii. Tako
Ob Kožuhovi tri metre visoki mojstrovini sta Marička in Franci, izumiteljeva prapravnuka, videti kot dva palčka. Morda je kdo od njiju podedoval izumiteljski talent svojega deda in se bo nekoč posvetil študiju tehnike. — Foto: F. Perdan
so nastale lajne, cela skla dovnica lajn, ki jih je kasneje razdelil beračem. Tako je nastal harmonij, pa premikajoči se možicelj s čašo piva v rokah in glasbilo na vzmet, nekakšen perpetum mobile, ki ga sploh ni bilo treba navijati.
»Od kod pradedu toliko različnih idej, sprašujete? Kdo ve! Najbrž so se mu porodile med obiski sejmov. Tam si je vse novosti natančno ogledal, si jih zapomnil in skušal doma stvari obnoviti. Ne, pameti mu res ni manjkalo. Obvladal je nemščino ter italijanščino in se sam, uporabljajoč brezovo lubje namesto papirja, naučil pisati. Skoda le, da dobršen del izumov, tudi takšnih kot sta bila strelovod, prvi v vsej dolini, in parna mlatilnica, ni ohranjenih.«
ŽARNICE — SIMBOL NAPREDKA
Strelovod, sem zvedel od novatorjevega pravnuka, je Tine montiral na hišo potem, ko bi mu dva zaporedna udarca strele skoraj uničila kmetijo. Sele pred nedavnim so ga nadomestili z novim.
Ogledali smo si tudi gornje nadstropje stavbe, spalnico, ki je bila nekdaj od vrha do tal poslikana s freskami (Sveta trojica, Letni časi in Zadnja večerja). Naslikali so fih bratje Šubic, Debel Jakovi veliki prijatelji.  Zal je med
potresom, leta 1927, omet — in z njim vred freske — odpadel.
Kaj naj še povem o Kožu-hovem Tinetu? Morda storijo o žarnicah? Izumitelj se je bližal šestdesetim, ko so odkrili elektriko, ter sedemdesetim, ko je novi vir svetlobe začel množično izpodrivati voščenke. In Tine bi ne bil Tine, če ga zadeva ne bi navdušila, očarala. Žareče steklene hruške, pritrjene k stropu, so zanj simbol bližajočih se sprememb, simbol tehnične revolucije. Čeprav je vedel, da bo moralo preteči še dosti časa, preden bodo na Kovskem vrhu odvrgli leščerbe, ni hotel čakati. Nakupil je žarnic in jih razme-stil po hiši, po stenah kuhinje, veže in sob. »Poglejte, kako so čudovite! Napredek prinašajo, napredek,« se jc rad oziral vanje.
Kožuhovega ata ni več. Ni doča'ial dne, ko so — jeseni 1956 — pri njih doma prvič obrnili stikalo. Tedaj bi bil star 113 let.
»Sijajen možakar, tale Tine,« sva med vožnjo proti domu modrovala s fotorepor-terjem. »Skoda, da se ni rodil pol stoletja kasneje.«
Skoda? Morda! Ampak, če dobro premislite, rojen pol stoletja kasneje bi Debeljak bržkone ostal poprečen kmet. Dobi samorastnišikih novatorjev je pač odzvonilo.
I. Guzelj
Pred 25 leti je gorela Radovna
Beg partizanske mamice
Ali so Nemci odgovarjali za zločin v Radovni? — Ali so partizani res ujeli dva nemška vojaka? — Partizanka Vida leži s 6 tednov starim dojenčkom.
Ko sem se zadnjo nedeljo v septembru vračal s proslave v Radovni, sem se oglasil pri Žvanu na Bledu. Ko sem stopil skozi vrata, že gospodar Gabrijel Mežan reče: »Prav tebe sem čakal; prišel si pravi čas.« Iz omarice je vzel sliko Marolta Šimna (v Glasu je bila objavljena preteklo soboto), ki je bil sežgan v Radovni, pa pravi: »Poglej njegovo brado. Ali ni podoben Šarhu, kralju pohorskih partizanov?«
To pa ni bilo vse, kar sem zvedel pri Zvanu. Gospodar mi je začel pripovedovati, da je zapisal imena vseh oficirjev in treh domobrancev, ki so vodili požig Radovne. Pa naj sam pripoveduje:
»1944. leta sem v Srednjo ; Radovno odpremil vagon krompirja. Krompir je bil v skladišču »Vino« pri Gabrijelu Benediku. Z vozovi so po krompir prišli kmetje iz Goru in pa odpeljali v Radovno. Navidezno je bil to semenski krompir, ki naj bi ga gorjanci spomladi sadili. Seveda je to rabilo le za izgovor, če bi Nemci vprašali, kam je namenjen krompir. Nisem pa zvedel, ali je krompir v Radovni zgorel ali pa so ga odpeljali Nemci. |
Enote divizije Brandenburg so bile 1944. leta več mesecev na Bledu. V našo hišo je večkrat prihajal vodnik Kuz-mandl, veterinar zalednih enot divizije Brandenburg. Le-ta je bil po rodu Stajeu, stanoval pa je na Mlincm na Bledu. Kuzmandl se ni strinjal s fašistično politiko, toda nikoli ni zbral toliko poguma, da bi zapustil fašistično uniformo. Ta vodnik mi je pripovedoval, da so vse oficirje, ki so sodelovali pri požigu Radovne, zaprli in poslali na vojaško sodi Po izjavi Kuzmandl na, so oficirji opravili zločin na lastno pest in brez vednosti komandanta polka polkovnika von Gdrna. Kuzmandl mi je prinesel spisek oficirjev, ki so sodelovali pri p » gu Radovne. laz sem ta imena zapisal v beležnico, v kateri sem VOdll evidenco o proil.in' količini mleka. Ta belež.nica je bila vse do nedavnega za visečim hišnim ogledalom. V njej so tudi inu na tielv domobrancev, ki so vodili esesovce.«
7. Zvanom sva se domenila, da se oglasim čez nekaj dni, on pa bo medtem poiskal beležnico.   Zal,   2van še do
danes ne ......t na n i zapisanih
imen clocincav, povedal pa
\<\ da se dobra si r .mm <a, da j požig Radovne vodil kapelan P jI man.
O partizanski zasedi
Avgusta letos sem bil v gostišču »Ob tabornem ognju« v družbi prijateljev. Pa mi de Roman Stana, obrato-vodja v železarni Jesenice: »Jože, precej partizanskih spominov si napisal, zakaj se ne lotiš Radovne. Toliko so ti ljudje trpeli! Kdo pa sploh še ve, kaj je bilo v Radovni?« Tistikrat sem sklenil, da jc res zadnji čas, da zbe-remo m objavimo spomine prič velike drame v dolini potoka Radovna. Težko pa je bilo iskati ljudi, ki bi kaj vedeli povedati. Tako sem bil v pravi zagati, ker nikakor nisem mogel zvedeti, kdo od partizanov je bil v zasedi na Frčkovem rovtu, ko so ubili dva konja, dva Nemca pa menda ujeli. Pri tem pa mi je bilo nerazumljivo, kako to, da so partizani iz zasede ubili samo dva konja in nobenega vojak?, saj je to vendar slab uspeh zasede. Povprašal sem najmanj trideset borcev, če kdo ve, kdo je bil takrat v zasedi, a bcležnica je bila še vedno prazna. Zvedeti nisem mogel niti za enega borca. Potem pa sem sel po bencin na bencinsko črpalko v Ljubljani, kjer dela moj brat Slavko. »Ali veš, da sem bil v zasedi v Radovni, ko smo napadli branck n-burgarje?« mi reče brez vprašanja. Glej zlomka, jaz sem pa spraševal vse druge, samo bratš ne. »Pa tudi naiin so sed Spelčnik je bil zraven, kar njega vprašaj, On je bil
takrat pomočnik komi »1 ja č< le, pa bo bolje vedel, kako je bilo.«
Anton Vogelnik iz Sela pri Žirovnici se dogodka res dobro spomini i takole je pri« povedoval: »Bila je to ti ruga minerska četa gorenjskega od i eda. Akei jo je vodil Milan Urh z Bleda. Samo nismo mi postavili zasede, kot se to danes trdi. Dan pred tem dogodkom so nas nepričako
vano napadli Nemci. Razbc zali smo se na vse strani. Nemec ie v taborišče pi ipe ljal neki dezerter, ki se še sedaj svobodno sprehaja po Bledu. Del čete se je prebil na Pokljuko, nekaj skupin pa je tavalo po Meta kiji. Drugi dan so Nemci prišli po drva v Radovno. Mi pa smo se takrat hoteli prebili z Mežakljo na Pokljuko. V naši skupini je bilo okrog 15 boi cev. Napačno smo ocenili potožaj. Menili smo, da Nemci n.ulal m jejo s hajko, to ie z lovom za partizani. Ker jf
bdo Nrmicv desetkrat več,
nr 11 u > nioj.'li i .u unati na \ < i ; i m peli l'i \ i smo začeli streljati, toda le zato, da bi
si utrli pot na Pokljuko. Po strahovitem obstreljevanju smo se vsi razbežali. Nemci so jo ucvrli proti Gorjam, mi pa v hrib proti Pokljuki. Nobenega Nemca nismo ujeli, slišal pa sem, da sta dva zašla in da so jih kasneje naši ujeli.«
Spomini nekdanjega komisarja pojasnjujejo, zakaj ni bilo večjega uspeha pri napadu na Nemce v Radovni. Srečanje je bilo presenečenje tako za partizane kot za Nemce.
U£el sem
esesovca
Končno sem uspel dobiti tudi trdne in povsem zanesljive podatke o usodi tistih dveh Nemcev, ki sta esesovcem rabila kot razlog za veliko morijo v Radovni. Prvega Nemca sta ujela Anton Pretnar iz Zasipa in Janez Pretnar (padel v NOV) iz Bohinjske Bele. Dajmo besedo Pretnarju, da nam opiše dogodek:
»Z Janezom sva bila kurirja 4. relejne kurirske poti. Vzdrževala sva zvezo s primorskimi kurirji na Doliču pod Triglavom. Tam je bila naša   kurirska   javka. Tako
sva se tudi tistem popoldneva vračala  t Doliča proti
Gorjušaitl. Na Rudnem polju
sva naenkral sagledala, kiko
po cesti proti nama brezglavo teče nemški vojak. Skrila Sva se zi smreki-, ko pa 86 nama ie približal, sva mu pomolila puško v glavo. Brez. oklevanja ie dvignil roke. Bil
ie brez kape in brez orožja. Od njega sva zvedela, da so
partizani v Rado\ni napadli esesovce in da jc bilo v napadu več eseSOVCev ranjenih. Tudi ta pred nama je bil ves krvav. Krogla mu je odbila del zadnjice, toda kost ni bila poškodovana. Odpeljala sva ga na Gorjuše, kjer sem mu obveza] rano. Vojaka smo dali v partizansko bolnišnico, da bi ga po okreva nju zaslišali ali pa zamenjali za naše borce, ki so bili Ujeti. F.sesovec pa je našo đ< bi "to izkoi Ist H in p< rfx gflH iz bolnišnice, na begu pa SO ga zadeli streli. Od drugih kurirjev sem zvedel, da so naši ujeli tudi drugega Nem ca, o njegovi usodi pa mi ni m« esar znanega. Oba esesovca sta pravzaprav zašla, pa je ta, ki je bežal proti Rudne mu polju, menil, da beži proti Bledu«
Takoj po požigu Radovne so bile vse enote divizije Brandenburg  premeščene v
Domžale, kjer so veliko mo-nlcev Radovne pobile zavezniške letalske bombe.
Partizanka z
tiofenčkom
Pokojni narodni heroj Andrej Žvan-Boris je imel dekle Vido, s katero se je nameraval poročiti, a je samo teden dni pred napovedano poroko padel na vrhu Porezna. To je bilo marca 1945. leta. Toda vrnimo se k dogodkom okrog Radovne. Boris jc partizanko Vido poslal k sestrični v Vintgar, da bi mu lahko v normalnih razmerah povila otroka. Porod so opravili brez babice, saj živa duša ni smela vedeti, da je v hiši partizanka. Med porodom je stala pred hišo skupina nemških vojakov, ki so se pripravljali za odhod na hajko na Mežakljo. Slišali so jok dojenčka, še sanjalo pa se jim ni, da je tokrat prvič zajokala hčerka znanega partizanskega komandanta Borisa.
Cez mesec dni je partizanka Vida v spremstvu Janeza Zvana, Borisovega brata, krenila čez Mežakljo v Radovno.
V Slednji Radovni se je nastanila v gozdarski koči, v kateri je bil Krišpin Ogris s hčerko Julko.
»Z otrokom sem spala v spodnjih prostorih,« mi je on dan začela pripovedovati Vida, ki zdaj živi ha Bledu. »V hiši je bil zvečer sestanek okrožnega komiteja, po se stanku pa so še dolgo v noč prepevali. Okrog tretje ure zjutraj so se razšli. Samo uro kasneje pa sem že zaslišala na cesti avtomobile. Bila je se tema. Otrok je jokal, pa sem mu skuhala čaj. Te-daj vstopi Ogrisova Julka in mi pove. tla so spodaj pod liro Nemci. Urno sva zapustili  hišo in  zbežali  v gozd.
V Ogrisoveni bunkerju blizu hiše je bilo nekaj terencev, ki so na bitrico zapustili bivališče, meni pa svetovali, naj z. Otrokom ostanem v bunkerju. Se to so tekli, da ne morem z njimi zaradi otroka, ki se dere. Tudi jaz m- ni hotela ostati v bunkerju, pa sem se z otrokom skozi grmov je plazila višje v gozd. Veje SO cesto oplazile otroka, ki se je drl in s trm ogrožal moje in svoje z.iv-ljenje. Dala sem mu prst v usta, da jc molčal in v tes nem objemu dušila njegov glas Vse tlo vi čera sem ostala v grmovju, samo dobrih sto metrov pod menoj, pa so bili Nemci. Videla sem goreti vas slišala sem krike umira jočih, dobro se spominjam obupnih otroških krikov, ki so klicali očeta. Jaz pa sem brez moči čepela v grmovju s šest tednov starim otro kom.
Anton Pretnar iz Zasipa
Ženski se je zmešalo
Ob petih popoldne zaslišim spodaj na cesti otroški voziček. Kriki so že utihnili, |e dim požganih domačij se je še vedno vil proti nebu. Prp" vidno sem se splazila nižje proti cesti. Tam srečam ko žensko, ki me vpraša, kaj je bilo. Nihče še ni vedel, kaj je z ljudmi v Radovni. Z otrokom sem odšla v Žg°*j njo Radovno. Vaščani so b"1 preplašeni. Povsod so °^ odganjali z besedami: 'Mick3 in kruha ti damo, samo poitU proč, da ne bo še naša vi's požgana in nesrečna.' Hudo je bilo meni, otroku in va' ščanom. Ne zamerim i"11' ker mi niso dali strehe. Pogumno in s toplino pa so tttš sprejeli Rihtaršičevi iz Zgornje Radovne, kjer je že b''° i v hiši veliko majhnih otro*» žena pa je bila spet no seč* Kar k nam pridi,' je dejal* 'saj ne vemo, kaj bo jufrl . nami. Morda bomo tudi »n tako tavali brez strehe Mj kruha kot ti z dojenčkom-Kmalu se vrne trsta žensk3' ki sem jo v Srednji Rado^J srečala z vozičkom. V Rado ni  so vse ljudi sežgali
v Sega    je    konec ... ~*L ljudi v Radovni, ni nob*?3 hiše . . .'   je   kričala   in P tem mahala z rokami, da s ljudje    rekli,    revici se zmešalo.  Drugi dan sem z ženami  Zgornje Kadov
tudi sama napotila v Sred'1-' Radovno   gledat,   kaj   *c ^ zgodilo Spoloma srečam K ....... , v.■/...... šfi'
spina Ogrisa. Zaostala za drugimi, ker sem se nC ^0 pogovarjala   z Ogrisom. pa   me    je   ponovno ,lS|iii
Nemci so namreč drugi 1
spel pridrveli v Srednjo
Ri>-
|jU*
do v no in odpeljali vse ki so |ili siečali okrog P"'*^ nih domačij.   In  zopet 1,1.. bežala v gozd, hčerka P* ' močno   jokala.   Bili *va veliki  iievar nosti . . .«
(Se nadaljuje)
Te dni PO svetu
MOSKVA -5. oktobra -ovjetski tisk je v svojih komentarjih  o  delti zadnjega Plenuma češkoslovaške par-1Je zapisal, da so na plenu-
VcnHSPrejeU    dobrc sk,ePe'
kon*      bodo    morali do-onor!10 • izločiti opozicijske, in revizioni-
Osvoh*??' 5' oktobra -etnam lnc sile Južnc*a Vi" nam; 3 s° 2 rakelami in mi-in      "»Padle 33 ameriških
hov Jf'1 na "Ji-
ocW pa so Američani
S hnhuZ  mo^im >^a'-m b°mbardiranjcm.
ZaJSlJZALEM- 6. oktobra -va * /!e je sodna obravna-Rocnen Avstra,cu Michaelu zažgal ie obtožen. da je
manskSK110 "»JveCJlh musli-Aksa v^^-mošejo Al * v Jeruzalemu.
do!,RiNJE' 6- oktobra - Iz je avfn.cznanih vzrokov se Prcvrn "v"Iv,57 B»si,^'ada Prcpad p m metrov globok gubilo nesrcfi Je Hr
v avtohl   Jen,c 16 Potnikov se jet0hb,u.s«. 39 potnikov pa ^hud0 a,i la^Jc ranilo
■SS?* 6- ok,°bra - Za-nom J1) varnostnim orga-r°rist vi Prijavil "»taški tele bii v.adlmh- Pavlovič. ki stične rnpadn,k tajne terori-Ne*čij|    mzaciJe v Zahodni
skM«>m ?" ,oktobra - Arab-več  c?„ni,andosi  so Izstrelili
^ ko
,e8a ministra Moio ^elsko . Je Pregledoval Gazi- Mc>šV°Aa"k° položaje v Sprernstvr,C jan in njegovo sPloh X s° >meli srečo in
PAR ra"'CI" ?V°li uL8; oktobr;, _ Na
vili v84^ Apolia n, usta-kjer so iJ"Coski Pre*«olmel, St°« snri.    prlPravili vcliča-Prejem,
kit^skcNG' 9- (>k,«bra - V ^iaviii JL^vnem mestu so 1 vseb.,i Tdlln ll 'kumenta, *e *a SLkookpetne Predlo!
obmejnih ne-
^wS£ /v,n;;;(1 ^j**© m
^°«oN' 9- ^'obra - za-?arsk«h dol Pw8aJa»Ja Bospo-le »« poI!C!e«ae«j ZR Nemci
Pretekli teden je bil izredno pomemben v političnem življenju Zvezne republike Nemčije. Ko so bili v ponedeljek 29. septembra znani končni uradni rezultati splošnih volitev, ni še nihče pričakoval, da bo ZRN v pičlem tednu dobila novo vlado. Takoj je bilo očitno, da ne more nobena stranka sama osnovati vlade, ker ni nobena dobila absolutne večine. Tako je bilo ves čas po vojni. Toda pretekli tedca se jc nekaj temeljito spremenilo.
Krščanski demokrati, združeni v CDU—CSU, so morali prvič po drugi svetovni vojni prepustiti oblast socialnim demokratom (SPD), ki so se povezali z liberalci (FDP) in tako potisnili ozi roma strmoglavili CDU—CSU z oblasti. Nič ni pomagalo rotenje krščanskih demokratov, predvsem bivšega kanclerja Kiesingerja, ki so obljubljali liberalcem celo do šest ministrskih položajev v novi koaliciji — če bi jo sprejeli. Pomagale niso niti visoke podkupnine (stotisoč mark, ki so jih krščanski demokrati baje ponujali posameznim liberalnim poslan ceni. da bi glasovali proti »mali« koaliciji s socialnimi demokrati. Liberalci so se odločili, da bodo šli v koalicijo z Willyjem Brandtom, ki
Novo moštvo
se mu je zdaj naposled uresničila želja, da je postal zvezni kancler oziroma predsednik bonske vlade.
Ne samo v ZRN, ampak tudi v tujini se sprašujejo, v kakšno smer bo zd^j plula zahodna Nemčija. Medtem ko so nekateri v Parizu mnenja, da bo »ma!a» koaiicija, ki ima dvanajsf. sedežev absolutne večine v zveznem parlamentu, nesliiblma in da bodo verjetno pred rokom razpisali nove parlamentarne volitve, so v drugih prestolnicah bolj prepričani o trdnosti nove vlade. Toda vsi pričakujejo od nove vlade troje: da bo podpisala sporazum o prepovedi širjenja atomskega orožja, da bo revalvirala (prevrednotila) marko in da bo odločneje kakor stara vlo-da poskušala okrepiti odnose z vzhodnoevropskimi državami, predvsem s Sovjetsko zvezo in Poljsko, a tudi z NDR.
Prevelikih sprememb v za-hodnonemški politiki pa ne gre pričakovati. Položaj ZRN v okviru sedanje razdelitve sveta, predvsem kar zadeva Evropo, je trdno določen in zato si tudi v VVashingtonu ne belijo glave zaradi dejstva, da bodo odslej v Bonnu
na krmilu socialni demokrati. Še manj temeljitih sprememb je pričakovati v notranji politiki.
Tako socialni demokrati kakor liberalci imajo precej podobne poglede na zunanjo politiko, predvsem na odnose z Vzhodom, toda v notranji politiki so morali socialni demokrati plačati določeno ceno za »malo« koalicijo. Kapitala ne bodo tako obdavčili, kakor so morda prvotno želeli socialni demokrati, a tudi delavskim zahtevam po pravici soodločanja ne bo ugodeno v tolikšni meri, kakor bi želel delavski razred. Toda sprememb bo vendarle dovolj in krščanski demokrati bodo zganjali tako močno opozicijo, da bo življenje tujega dopisnika v prihodnjih letih v Bonnu kar zanimivo — kakor je zapisal v svojem poročilu neki novinar.
Na kongresu švedskih socialnih demokratov v Stockhol-mu je stari voditelj stranke in ministrski predsednik Er-lander odstopil mesto v stranki in vladi svojemu nasledniku Olofu Palmeju. Poleg tega je kongres sprejel nekaj sklepov, izmed katerih je eden posebno zbodel uradni  VVashington:  dabo Šved-
Kmetovalci, sadjarji, vrtnarji!
Na obrtniškem sejmu v Kranju od 11.
do 20. X. 1969 bomo razstavljali in prodajali traktorje ZE-TOR, FERGUSON, FIAT, FERARI, AGRIA
Traktorske priključke: 12- in 10-colske pluge, 4-delnc brane, prikolice, sadilce krompirja, trosilce umetnega gnoja.
Imeli bomo vprežne stroje, stiskalnice, sadne mline, kotle za žganjekuho, molzne stroje, kmečko in sadjarsko orodje.
Prvič bomo imeli lično pakirane čebulnice raznih vrst prvega spomladanskega cvetja.
Vabimo vas na ogled in se priporočamo za nakup.
Kmetijska zadruga SLOGA KRANJ
Trgovsko podjetje Murka Lesce ponovno objavlja prosto delovno mesto
šivilje -prodajalke
za poslovalnico blagovnica Radovljica
Pogoj za sprejem: poklicna šola šiviljske stroke in 5 let prakse; poskusno delo 2 meseca; prednost pri sprejemu imajo kandidatke, ki imajo tudi veselje do prodaje.
Intercscntke naj svoje prošnje vložijo na upravi podjetja z dokazili o izobrazbi do 23. oktobra 1969.
»*.        Poli l. J milKI
henJavi v ° trg,>v'nski Iz-bS***il Kprihoi,nJem letu. ^ o sli h,OS,a razpravllali 0^CvTUv| d°'R"ročnega e,*a kovanju med
»vania.
TRGOVSKO PODJETJE
Elita Kranj
razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO POSLOVODJE
Kandidat mora biti VK delavec trgovske stroke z najmanj 5-letno prakso v trgovini tekstilne stroke ali kvalificiran delavec trgovske stroke z najmanj 10 letno prakso v trgovini tekstilne stroke.
Prednost imajo kandidati s prakso v trgovini s post.-i jmno. dekorativnim blagom in preprogami. OD po pravilniku in obračunom po prometu. Pismene vloge pošljite ali dostavite osebno do 25. 10. 1969. trgovskemu podjetju ELITA Kranj, Ti-•tov trg 7.
/a i i o stroko sprejmemo učenca z dokončano osemletko.
Razpisna komisija pri ekonomsko administrativnem šolskem centru v Kranju, Tomšičeva 7
RAZPISUJE
1 prosto mesto
PREDMETNEGA UČITELJA za strojepisje (za določen čas)
Pogoji: dovršena pedagoška akademija — administrativna smer ali dovršena ekonomska srednja šola s pedagoško prakso.
Prošnje sprejema razpisna   komisija   do zasedbe
delovnega mesta.
ska v prihodnjih petih letih dodelila Severnemu Vietnamu pomoč 40 milijonov dolarjev. To je tako zbodlo ameriško vlado, da je poluradno sporočila, da utegnejo pasti v vodo veliki posli, sklenjenimi med švedsko in ZDA. Američanom tudi ni všeč novi premier Olof Palmer, ki je znan kritik ameriške politike v Vietnamu. Lani je namreč skupaj s severnovietnavnr.kim veleposlanikom iz Moskve korakal v Stockholmu na čelu množice ki je demonstrirala proti vojni v Vietnamu.
V krogih socialnodemokrat-ske stranke in švedske vlade si ne delajo preveč skrbi zaradi grmenja iz \Yashingtona, kakor si očitno ne delajo skrbi zaradi tega, kaj bo.'o rekli v Bonnu, ko so uradno priznali mejo na Odri in Nisi kot nemško vzhodno mejo.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINA1
KRANJ
SKLADIŠČE
(bivši Beksel)
obvešča
potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za:
# kokoši nesnice ln piščance
0 krave molznice ln teleta
# prašiče
# koruzo v zrnju, šrot, pšenico
pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra
• novi slovenski raeseM •
karavana
odkriva
160
3 din
OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE
DROPULJIČ LIBERAN
kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru.
Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah.
Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN
KAVA
Industrija
konfekcije
Modna oblačila
Ljubljana, Tolstojeva 9 a
Priporoča potrošnikom Gorenjske obisk prodajaln v Kranju JLA 2 (pri kinu Center) in na Jesenicah, C. maršala Tita 33.
Pestra izbira
— ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČI IN OBLEKE
— MOšKI ZIMSKI PLAŠČI IN OBLEKE
— DEKLIŠKI IN OTROŠKI PLAŠČI
— VETROVKE (BUNDE)
— DRUGA RAZNA KONFEKCIJA
IZKORISTITE UGODEN 6-MESECNI KREDIT BREZ POROKOV IN BREZ POLOGA.
Državna založba Slovenije je izdala knjigo
0. Kolle: Ljubezen in spolnost
Knjigo lahko prištevamo med najbolje priročnike spolne vzgoje. Njen namen nI urno poučiti o različnih načinih spolne tehnike — ampak se bolj v tem, da odkril« In osvetli vzroke In razloge vsakdanjih navzkrižij, ki |lh prlr.asa skupno življenje v dvoje aH v družinski skupnosti z vsemi svojimi bolečimi problemi, pred katerimi se znajde človek.
KNJIGA
LJUBEZEN  IN SPOLNOST
ki je bila takoj razprodana, ko se je pojavila na nemškem knjižnem trgu, je razdeljena na m poulav i., SPOLNOS1 PRILAGAJANJA; UMETNOST LlU-BL/Nl in PRI SkliSNA POBA /AkONA  N|«-n namen
jr, človeku priblHatl dognanja sodobne /n.mosti, y.i pOu. iti. da ne bo gledal v •.polnosti po-cbiirg.i in
od /i\I|<ii|.i l.mii.jsi Posebnost knjige pa Je se v tem, da pridejo do besede tudi bralci in bralke, ki s tvojimi plimi 11 vsakdanjega Uvijanja dajejo knjigi
pečat pilblnobli in ncpo-.icdne /i\l|.m|.k<   i t mik no ,li.
KNJIGA JE VZORNO OPREMLJENA, IMA 294 STRANI IN VELJA VEZANA V CELO PLATNO *2 DIN. DOBITE JO V VSEH KNJIGARNAH. NAROČILA SPREJEMAJO TUDI ZASTOPNIKI ZALO/BE IN UPRAVA
DRŽAVNE ZALOŽBE SOVENIJE, I U Hl I \\ V Mestni trg 26
— Seveda te imam rad. ampak s Sofijo Loren!
Sicer se ne bi oženil s tabo,
Izgube zaradi škodljivcev
Po posebni raziskavi, ki so jo izvedli zahodnonemški >nS'| tuli ob sodelovanju ustreznih inozemskih zavodov in oiga"' zaci j, znašajo vsakoletne izgube pri kmetijskih pridelkih ^a raznih škodljivcev, rastlinskih bolezni in plevela na svetu o ■ 35 odstotkov celotnega pridelka. Vrednost tako uničenih dclkov znaša blizu 90 milijonov dolarjev. Največ pridelkov v izgubo zaradi rastlinskih škodljivcev — 14 odstotkov, z£,ra. rastlinskih bolezni 12 odstotkov, medtem ko plevel univ' 7 StOtkov vseh poljskih pridelkov.
VODORAVNO: I. slov. kiparka doma iz škofje Loke (P°rjj.' 7. zaščitno pokrivalo vojakov, rudarjev itd., 12. razdiral'10 ,( bivanje morske vode na obalo, 14. slov. vrhunski tcI°w' olimpijski tekmovalec (Tine), 15. kratica za »urednik«, ^.r.,. jašku ali službeno poročilo, 18. kratica tekstilne tovarne v nju, 19. drugo ime za čer, 21. agregatno slanje vode,    ' ^ gorje v ZDA, zvezna država Missouri, 24. električna cl,ot?spr^ vajanja, 26. prislov časa, 27. slov. skladatelj, pobornik «*■ sionizma v slovenski glashi (črne maske, Marij 1895-1"' '^t
zdrav, 31. ime ameriške »"*
bolečina, 29. starorimski pozdi
igralke Gardner, 32. vražni obesek proti /lini silam, I,c!,lf.|jKdi boleznim, 35. enaka suglasnika, 36. znamka čistilnega ''.^ijn"' 38. staro ime za kmeta (množ.), 40. delovni uspeh, 41. s'c
to S«"b-
NAVPIČNO: 1. pouk, znanje, 2. priimek nekd^nJV^ stj kraljevske dinastije (Milan, Milo* Itd.), 3. 23. In »v*   sih, J cede, 4. planina v Makedoniji, znana po plemeni"JV.pjk okrasna cvetlica I lepimi cvetovi, 6. tovornjak Prt* *Tj v ^ mik, 8. dva suglasnika, 9. tuje žensko Ime, 1«  P°K°"ga r"\ vlnjski dolini, znano iz NOB, 11. vzdevek Imen* P'^JJsfVj skega  založnika  (Tlt  PomponIJ),   13.  temno  siv*    ]tCc l. prvina, 17. oblačenje, ženska obleka, stranišče, 2(L I st.vč knjige, predalniki, 23. kratka za »zvezek«, 25. velelo* vp' llalij«   torij;. >, 26. denarna enota, ki ima v svetu vt ,t,iii<* nost, 27. drevak, čoln Iz enega debla, 28. prlprad'»k 1^ );r», l.ol.mtlskih koloni tov v Afriki, 30. tuje žensko !»•» ^/0 če nekaj damo ii.uo.tk.it. 34. kratica /.» »tabela«, predlog, 39. avtomobilska oznaka Reke.
Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe (1)
Mestnci in PrifarcI
Morda bo koga iznenadil ta naslov, vendar se v minulih časih Skofjeločani in Staroločani med seboj niso nikoli drugače nazivali kot Mestnci in Prifarci. Tudi danes je ta navada še močno ohranjena. Noben škofjeločan ni Staroločanu drugače rekel kot Prifarc, Staroločan pa Škofjeločanu Mestne.
Znano je, da je Stara Loka Poleg Zabnice, Suhe, Godeši-ča in Reteč zelo stara slovenska naselbina. Prav tako je vsakemu Ločanu znano, da je Stara Loka ena od najsta- j rejših fara na Kranjskem. In na to svojo staro preteklost so Staroločani zelo ponosni.
Prafara Loka je bila zelo obsežna. Obsegala je obe do-Uni in celotno Sorsko polje tja do Medvod na eni in do šmartna na drugi strani. Ljudsko mnenje pa je razši rilo faro še naprej proti severu ob desnem bregu Save in si ustvarilo pripovedko, da *o v starih časih nosili na Faro pokopavat mrliče celo iz Kranjske gore. Ta trditev je na Fari splošno razširjena in ima podlago v starem ustnem kročilu.
Mimogrede naj k temu pripomnim, da je Kranjska gora oddaljena od Stare Loke |° km in da je bila v Radovljici že v 11. stoletju samostojna župnija. Zc ta okolišči-
na kaže, da ne more imeti trditev o pokopavanju mrli-čev iz Kranjske gore stvarne podlage. To jc še toliko manj mogoče, če pomislimo na tedanje prometne razmere. Možno je, da jc kak plemič ali premožen nameščenec loškega gospostva freisinških škofov (na Dovjem je bda eksponirana župnija loškega gospostva!) želel biti poko pan v Stari Loki in da je tako nastala pripovedka o pokopavanju mrličev i/, daljne Kranjske gore. Nujno pa odsvetujem spoštovanim Me-stncem, da bi kdo skušal kakšnemu Prifarcu oporekati resničnost tc trditve, ker bi se mu s tem hudo zameril!
O tem, da je bila starološka fara res zelo obsežna, zgovorno priča tale star običaj: svojci in sorodniki mrliča, ki je bil pokopan na Fari, so delili ob odprtem probu rajnega majhne hlebce kruha — kot simbolično okrep.ilo za dolgo pot, ki jo je moral po
grebec prehoditi. Takega pogrebnega darila sem bil v svoji mladosti še sam deležen. Na Fari so te hlebce imenovali »trenta«. Ta beseda pa nima z našo lepo Soško dolino nikake zveze, ampak izvira — po mnenju jezikoslovcev — iz nemške besede »Trennungstag«. Nekaj analognega najdemo v besedi »šajdezen« (Scheidessen).
Na čase stare prafare spominja tudi navada, da so ob sobotah ob enih popoldne v Stari Loki slovesno zvonili z velikim zvonom. Ob tej uri so se namreč v starih časih zbrali pri farni cerkvi kaplani in odšli zarad; nedeljskega opravila vsak v svojo cerkev v Poljanski in Selški dolini.
Ta navada slovesnega zvonjenja je prenehala šele ob začetku druge svetovne vojne.
Kljub temu, da si prisvajajo tako Mestnci kot Prifarci pravico do gotovih prednosti, imajo vendar oboji mnogo skupnih potez v značaju in temperamentu, na primer izrazit čut in sposobnost za gospodarsko pridobitnost ter lokalistično ekskluzivnost in zaljubljenost v svoje odlike, ki jih po njihovem mnenju Slovenci iz drugih, bodisi bližnjih ali oddaljenih krajev nimajo. Tako na primer pra-vijo:»E, Zeleznikar je.« S tem je že izraženo neko omalovažujoče mnenje o teh ljudeh. Včasih so rekli: »Kranjčani so prevzetni; Štajerci so hinavski; Kminc (Tolminc) je žleh: če ga v košu čez njivo neseš, pa ti še škoduje!« To pa je bilo nekdaj. Danes sta migracija in novi duh popolnoma preobrazila tako mišljenje in čustvovanje.
Seveda je jezik Mestncev in Prifarccv popolnoma enak, lc da je jezik Prifarccv bolj izrazit in ekstremno poudarjen. Samo primer: kadar se je kakšnega vročega poletnega popoldneva pripravljalo k hudi uri, je mežnar na Krizni gori prvi zazvonil, takoj za njim pa so se oglasili zvonovi drugih crkva. Prifarci so rekli:    »Iblcku    zuni.« Ta
»ublcku« je značilen primer slovenskega preglasa, ki ga Mestnci ne poznajo in ki je zlasti viden v besedi »2ebn-čan«. Torej: Zabnica — Žebn-čan.
Ker je križnogerski mežnar s svojim zvonenjem v smislu verovanja kmečkih ljudi obvaroval poljske sadeže pred točo, je smel jeseni pobirati iz tega naslova posebno biro ajde. Nehote mi prihajajo na misel Prešernovi verzi v sonetu Vrba: »Pred ognjem dom, pred točo mi pšenico ___
Drugi primer prifarškega jezika: »A si že napsala na-luga?« Lc škoda, da to markantno narečeje tako naglo gine.
inž. Primož Simončič
(Prihodnjič naprej)
MIHA KI IN AH
(MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
ob
■Kdaj? Meni ie m nihče sporočil,« pravi si, h,
Ku,"i pa se boji ida ji bosiavko rekel, da je kta*      S' pisala na Bavarsko? Nona mi je ie
»Da, seveda. Pisala ■ pravi šteli, da bi prikrila n°>nno laž. »Kdaj?«
r. ■>>P,ravkai'-,<  laže šteli.    Pi.ukai   sem v nabi-
ra,n,k nesla pismo.«
p   ,() ie ivs. l t. d* pismo ni bilo naslovljeno v
tn/h,''v. marveč v Berlin.
"IS| počakala, da M te podpisal tudi jaz.« ' ,H| zardeva   ( mi   .   krivo pred smom. ! .    **J to ni pi \ ,   Morda bi Fricu 11 hmami d. u ■ ,u" ^Pisala, saj ie tako sklenila te pred **n» mesecem.
* kjjj so sklepi, če je hrepenenje močnejše.
;.ln je ros sin. Toda ona ni samo mali. I/l'"a  je. /ena. v zakonu bndko i.i/oi.r
';' 1,1 ogoljufana za ljub« zen l, i 'Qei I«  i«' ljubil drugo,  Berlinski Irudenf mann pa ljubi samo njo. Sleherni trenutek
J P»fHh pri njej.
j,,     •'' naj in tedaj lakata itad u moiem, ki
n\ x-";,l / diup) 111 njeno življenje spremenil 2| ,   "   N-'ibi I lUdi leda j, I e je živ in N JC
" ujetništva, i ederhi ni nti sanjo. W "m kaj bil,,, bi « že oglasil m„ t]Jrf] l4ce pot k ,,, i ,, hoče. Ona je k nje
v
v' uil
Pa i
j' vprašani k<> bi     on isk:'1 in u'i^'] tl(> "i'"' »ln Z"pJ?' 1 *' 1,1 mu m pokazala hrbta.
vpi.,,.., Slavk     hu lv<>,< pi "'" kmaM1 pit|'1'" in vpr?/." St> Rkli *drtnc ob Slavkovih besedah '*"•> vendar!«
»Kako naj vem? Saj niti ne vem, če se je že vrnil in če sploh šeee .. .« Zategne šteli in umolkne, da bi Slavka ne potila z mislijo, da Franca ni več med živimi.
»In če ..ploh šeee,« ponovi Slavko, ki se z maminim molkom ne zadovolji. »Si hotela reči: če sploh še živi?«
»Ne, nisem hotela,« prikrije štefi resnico.
»A kaj potem?«
»Ce sploh še misli na naju.«
»Kaj pa misliš? Na koga pa naj bi mislil?«
»Kaj |az vem,« Šteli ni do pogovora, med ka-teiimi bi lahko prišla hitro v še večjo zadrego in razkrila, da Franca ne ljubi več. Nc more ga, tudi ko bi hotela. Tista pisma, v katerih je spoznata utvaro svoje ljube/ni in tla je bila samo nadomestek, teto /a drugo teto, so upepelita nje no ljubezen do moža. Spoznata je, da ni živela s človekom, ki bi jo ljubil in ji ljubezen vračal za ljubezen, marveč I tujcem . . . da, s tujcem, ki je postal tujec v trenutku, ko je odkrila, da ni bil pravzaprav nikoli njen, marveč je mislil samo na ono drugo . . . Ne, ne bo več razmišljala o tem, si pravi Stcfi in upa, da ii mož, ki jo je prevaral In razničil njeno ljubezen, ne bo več ku/.ii poli. Tudi na nesrečno Življenje, ki ga Je doživljala i njim, ne bo več mislita.
Tako si dopoveduje te pozno v noč, ko nc more zaspali.
A kaj ko ni sama gospodar svojih sklepov in jo v misli, ki jih noče mislili, zapleta Slavko. 2e dan po botiČU, ko navsezgodaj stopi k njeni postelji in ji čestita k rojstnem dnevu, takoj po častit ki naveže misel na Franca.
A hm li, mama,« pravi. »Želim tebi in sebi, da bi  prihodnji   rojstni  dan  praznovala  skupaj s
tato.«
Kako naj Sla\ ko ve, da mama tate ne ljubi vet  in kako naj naslednje dneve razume mami
no živčnost, ob prihodu pismonoše? Šteli se boji, da bi Slavko morila ne dobil po naključju v i oke pismo iz. Berlina, odkoder posla začuda redao prihaja kljub zmedam in nemirom v Nemčiji. Toda Slavko ne opazi, da ima mama pred njim skrivnosti, za katere na noben način noče, tla bi jih zvedel. In ne opazi mamine sprošče-nosii, ko po novem Jetu prihaja dan njegove vrnitve v Idrijo.
»Kadar se bo tata oglasil, mi takoj piši,« jo prosi.
»Bom, Slavko, sevedu, bom.« Nekaj neiskrenega, je v maminem glasu. Toda to čuti samo štefi. Zato poveša pogled in nestrpno čaka, da bo Slavka poklical njen oče. »Brž, če hočeš ujeti še pošto!« To je nono, se zdrzne Slavko in poljubi mamo. Nono je že tu s konjem, ki si ga jc sposodil pri Roziki.
»Tudi pri Roziki se ne bova utegnila dolgo ustavljati,« pravi in požene.
»Toda pred šolo boš ustavil? Od učitelja bi se rad poslovil,« prosi Slavko.
»Zakaj pa ne?« pravi nono. A ko ustavi in iz šole stopi učitelj Grjup in se postavi v značilno držo, da bi prikril svojo grbo, potegne Slavko izpod jope debel sveženj papii je\
»Tu so podpisi. Samo Kraguljeva nista podpisala . . .«
Nono se zdrzne. Ni vedel, da je Sla\ko ves čas počitnic nabiral podpise za izpustitev breginjskifo odpeljancev in za priključitev Breginjskega k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
»Tudi moj ded,« rabi pravilno slovensko besedo, »se bo zdaj podpisal.<> In nono se res z. drhtečo roko podpiše. »Te črke so kakor žaga,« se opravičuje. »Nič zato, Uršičevi,« se smehlja učitelj. »Ta žaga bo odžagala plot, ki nas loči od svobode in pi a\ ice.«
»A če Italijani ostanejo?«
»Ne bodo. Mislite, da bi ljudje tako brez izjeme podpisovali, ko bi ne bili prepričani, da se bodo Italijani morali umakniti. Se sani bi dvakrat premislil, ko bi ne bil stoodstotno gotov,« je učitelj čudno odkrit, Slavko pa misli, da je učitelj te besede rekel kar tako, da bi pomiril plahega nona.
»Ti, kujon, ti! Pa si me le,« nono brez jeze žuga Slavku, ko sani že drse.
»Samo tista dva gori nista podpisala/ kaže Slavko proti Kraguljevi domačiji. »Pa še tadva bi, ko bi jima ne prepovedala Lizika. Z Lahi se liže . . .«
Nc govori tako, fant! Nimam rad lakih be>
scd,< prav; ded resno. »Vsi tako povore.«
SOBOTA — II. oktobra 1969
Roparski zaklad
Grob pozabljenega gorenjskega pisatelja v malo znanem kotu slovenske Koroške
Najbrž že mora bili tako, da so mesta kot Trbiž, Beljak, Celovec pa celo daljni Gradec našemu popotniku bolj znana kot kraji tik za mejo onstra Karavank.
OGLASA V »GLASU«
y§ ozorni bralci so v zad-J|    njih    mesecih gotovo večkrat    opazili dva oglasa, ki vabita v Korte: v alpska penziona »Franci« in »Pristovnik«.
Kje pa so te Korte, utegne kdo vprašati. Tako blizu so, le nekaj kilometrov onstran meje — a tako malo znane, vsaj širši — recimo ji kar turistični — javnosti.
Zato bo gotovo prav, če povemo, da se da v Korte, ta romantično samotni kot slovenske Koroške, priti celo peš — v manj kot dveh urah hoda z Jezerskega!
Izpred Kazine greš po razmeroma zložni poti mimo Murija (995 m), pod pobočjem Virnikovcga Grintovca (1655 m) do Roblekove planine na Sedlu (1316 m). Od tu (prestop meje!) vodi pot navzdol proti zahodu, nato zavije kolovoz proti desni navzdol in čez potok. Pridež do razkrižja (Križ!) poti in jo sedaj ubereš po maikiiani poti čez most in čez kakih 20 minut pa si že v gorskem zaselku — v Kortah (991 m). Sredi gora, sredi gozdov, sredi miru . . .
KORšKE TESNI
Ta pot, ki sem jo pravkar opisal, je seveda le za pešce, za čloVcško pleme, ki vedno bolj izumira. Zato moram opisati še drugo pot do koroških Kort, ki si jo bodo izbrali moton/n.i ni izletniki.
TAPETNIŠTVO RADOVLJICA
vam strokovno in po konkurenčnih cenah
obloži tla t naj Ionskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdeluje mo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst
Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela.
Lastna zaloga najlon tapisom preprog.
Po številu kilometrov je ta pot seveda precej daljša — naporna pa ni prav nič. Saj ni treba storiti niti koraka peš, kar je za nekatere postalo že kar hudo.
Najprej moramo priti v Železno Kaplo (trg ima ime po stari kapeli, ne po kaplji!); odtod nas bo dobro oskrbovana makadamska cesta vodila nekaj časa ob Obirskem potoku, ki teče od zahoda proti vzhodu, izvira pa izpod Visokega Obirja (2142 m). Po tej lepi osamljeni gori je dobil ime tudi ves kraj — Obir-sko. Tu učitcljuje koroški slovenski pesnik Valentin Po-lanšek. L. 1963 jc izšla v Celovcu njegova prva pesniška zbirka »Grape in sence«.
Z Obirskega (tako se imenuje tudi zaselek sredi doline) nas bo zložno vzpenjajoča se cesta pripeljala skozi sotesko do križpotja (683 m). Tu se v Obirski potok ali Obirščico izliva slovit Korški potok. Slovit zaradi čudovite soteske, po kateri pridrvi z gora. Soteska, ki ji pravijo tudi Korške tesni ali celo Korški Vintgar, le nerada daje prostora še ozki cesti, ki se vije ob potoku, zdaj v galerijah in na mostičih — izmenoma na levi in desni strani bučeče vode.
Car Korških tesni pa tudi Obirske soteske so pravzaprav z gorskim cvetjem in zelenjem poraščene stene na obeh straneh potoka. Spomladi rumeni I sivih skal obilje avrikla, poleti in v zgodnji jeseni pa so stene vse rdeCa od cvetočega rododen-drona ali slečja,
Popotnik, ki prvič vidi vso to lepoto, se kai ne more načuditi, da. hrani slovenska zemlja tudi tak biser — a večini očem se skrit . . .
VISOKE KORTE
Ko pridemo na malo ravan (748 m) se nam oči ujamejo na samotnih kmetijah po okoliških bregovih. Tu žive trdni kmetje, kot kralji na Betajnovi. Njihova imena so čvrsto slo venska: Smrtnik, Krničar, Pe-čovnik, Hribernik, Janmik. Kališnik, Košutnik, Bistrič-nik, Obojnik, Koži jak, Plaz nik in podobno.
Cilj naše poti so Korte (nemško Trogcrn), ležeče kar 99] m nad morjem. K vasi« i spada pet kmetij, ki so včasih štele skupno 150 ljudi — zdaj živi na njih le še 50 najbolj zvestih gorjancev. Vse |e zvabila dolina ali pa
tujina.
lina od znamenitosti Kort je cerkvica, posvečena svetemu Križu. Sezidati jo-je dal na svoje stroške kmet Krničar, ki je ustanovil tudi beneficij za stalnega duhovnika pri cerkvi. To je bilo 1. 1861.
Danes pa jc kmetijsko posestvo tik ob cerkvici znana turistična postojanka »Pcn-sion Pristovnik«. V kultiviranom alpskem slogu preurejena kmečka hiša se odlikuje posebno zaradi domiselne opreme sob (prostora za čez 40 gostov) in zares idealnega miru, ki vlada v tej gorski samoti.
JANEZ BOŽIČ
STB ri ogledu gotske cer-JJ)l kvice v Kortah se nam oko ustavi na beli marmorni plošči, vzidani v čelni steni, še dobro viden vklesan napis pove, da je tu našel svoj mir:
Janez Božič, zaslužni slovenski pisatelj, roj. 15. oktobra 1829 v Lescah na Gorenjskem in da je pastiroval v Kortah 17 let ter 28. maja 1884. umrl. To je torej oni Janez. Božič,
0 katerem pove slovstvena zgodovina, da je pivi prevedel povest H. Stovve: »Stric Tomaž ali življenje zamorcev v Ameriki« žc dve leti po tem, ko je izšel izvirnik. Poslovenil je tudi Platonovega »Kritona« in »Apologijo« . Kot izvirni pisatelj in pubLicist je Božič sodeloval pri Ein-spiclerjevcm »Slovencu«, pri »Novicah«, pri »Besedniku« in dr.
Slovstvena zgodovina ve tudi povedati, da je naš rojak iz Nove vasi pri Lescah bil eden od najbolj nadarjenih in nadepolnih mladih Slovencev one dobe. Bil jc sošolec Janezu Trdini in Matiji Val javen. Oba se ga spo minjata kot vnetega delavca za narodno stvar in kot človeka, ki je ves gorel za lepoto in dobroto.
Študiral je na Dunaju klasično in slovensko jezikoslovje, a se je zaradi obolelosti
1 a je posvetil duhovskemu stanu in odšel za kaplana v Korte, kjer je tudi — kot petinpetdesetletnik — daleč od    svetnega    nemira tiho
umri. Povedati velja še to,
da je bil Božič dobro leto tudi za suplcnta-prolesorja na reški gimnaziji. Tjakaj ga jc povabil Janez Trdina, ki je več let služboval na Reki.
CEZ SELA V BOROVUE
aSkT   azajpvdc   nas  bo pot
1^1 s Kort vodila nekaj časa po cesli, po kalen smo prišli. Spoloma se bomo ustavili še v slovenski go stilni »Franci«, ki je prav tako kot Pristovnikov dom, urejena po najsodobnejših turističnih načelih. — Namesto, da bi se sedaj vrnili v Železno Kaplo (oddaljeno od tu 11 km), bomo raje ubrali drugo, prav nasprotno smer: čez šajdo (1069 m) na Sela (948 m) in odtod v Borovlje ter čez Ljubelj domov.
Črtomir Zoreč
Vse kar je dognala ameriška tajna služba po večletnem brezuspešnem iskanju je opisal dobro poučeni ing. Simon VViesenthal: »Da bi zaokrožil sliko, moram še omeniti, da je posebna skupina od marca do maja 1945 pripeljala v okolico Ausseeja tajne načrte, rezultate raziskav, konstrukcijske risbe predvsem pa podatke o nemških atomskih raziskavah ter posode s težko vodo. Vse skupaj so spravili na področje Topliškega jezera. Del tega so v za vodo nepropustnih posodah potopili v jezeru. Posebna mornariška skupina je te kraje v jezeru označila na kartah. Kakor mi je pozneje sporočila neka priča, so bili na posodah z žico pritrjeni leseni drogovi, ki so bili vidni v globini med 5 in 7 m. Imeli so celo načrte, kako bi na poseben način zavarovali to blago pred tujim posegom, vendar jih niso mogli več izpeljati.«
Kljub temu pa jc bilo vse tako pripravljeno, da bi lahko tajne organizacije za razvoj orožja po vojni razmeroma lahko prišle do tega blaga.
Dokazano je tudi, da so nazadnje potopili nekako v sredini jezera še posebne vžigalne naprave, posode s smodnikom, merilne instrumente, nekaj poizkusnih bomb, izstrelke V-l in balistično raketo tipa V-2.
Cisto na koncu je prispel še transport pod poveljstvom SS-sturmbannfuhrerja Bernharda Kriigerja, ki smo ga že omenili. Z njim so pripeljali 22 zabojev, ki so bili označeni z veliko črko B in s tekočimi številkami od 1 do 22. V njih je bilo brez dvoma ponarejevalsko orodje, liste jetnikov bloka 18/19 KZ Sachenkausen in obračunske liste o ponarejenem denarju. Domnevajo pa, da so bile tu tudi šifre računov V švicarskih bankah, s katerimi so nacisti naložili devizni izkupiček podjetja »Bernhard«.
Topliško jezero je torej pogoltnilo kakih sto zabojev in za vodo nepropustnih kovinskih posod. Kaj pa jc izginilo v drugih jezerih in rovih te »alpske trdnjave«, še ni dognano.
Popolnega miru in varnosti pa niso našli nacisti poslednje dni vojne niti v svoji »alpski trdnjavi«. Na tem področju jc bilo sicer polno orožja In tu so se mešale vse vojaške barve: siva vojaška, modra letalska in črna esesovska. Obrambni komisar SS-gruppenfuhrcr Eigruber je dal nabiti lepake: »V Avstriji se boj nadaljuje. Objavljamo, da bo vsak dezerter* upornik ali partizan takoj obešen!« Kljub temu pa si niso upali vojaki na ceste drugače kakor v skupinah, in konvoji so se lahko gibali samo v oboroženem spremstvu. V »alpski trdnjavi« so bili partizani! Kljub velikemu številu vojaštva ln oddelkov SS, formacij SD in vojaških organizacij nacistične stranke je moral šef varnostne policije ln SD Kaltenbriin-ner poslati po devetdeset gestapovskih uradnikov v Bad Au*-see in Altaussee in še šestdeset v Bad Ischl, da bi Iztakni" In likvidirali pripadnike avstrijskega osvobodilnega gibanj«* ki so zaradi ostre zime 1944/45 morali s hribov v doline.
Tudi oddelki SS, ki so imeli na skrbi prenos dragocenost'« se niso počutili varne pred partizani in njihovimi pogled'« Zato so zaceli svoje transporte opravljati s sanitetnimi voz""' da bi prevarali partizane.
Avstrijski borci za svobodo ln od njih osvobojeni sovjet' ski ujetniki, pobegli jetniki iz koncentracijskih taborišč nemški vojaki, ki so prestopili k partizanom, so se zbira" v bojne skupine pod vodstvom avstrijske komunistične part'J v Ausseeju, Obcrtraunu, Ischlu, Gimuulenu, Kbenseeju, Go -sernu, St. Wolfgangu, Mltternseeju in Hallstattu. Konec le**1 1944  je bilo  tam  čez  petsto oboroženih  partizanov. ScpP Plieseis, član komunistične partije od leta 1934 in preizkušen španski borec, je opravil veliko delo. Avgusta 1943 je pobegnil s pomočjo avstrijskih tovarišev Iz delovne skupine koncentracijskega taborišča Dachan. Zasledoval ga Je cel csesoV-ski polk z dresiranim! psi. Vendar je Plieseis oslal v SV»J*** gorskem svetu zanje nedosegljiv. Takoj po svojem bCgM K začel organizirali in utrjevati odporniško gibanje v pokrajin Aussce. Avstrijski patrioti so se mu hitro pridružili. Vzdrževali so zvezo s komunističnimi skupinami med vojnimi UJ* nlki iz SSSR in izpeljali nekaj drznili vojaških akcij, v katerih so zajel! čez petsto nacistov in oficirjev SS ter Jih w»d ' žali na skritem mestu do konca vojne.
Mnogi partizani, ki so padli v roke sovražnika, so se "'^ Hm držali in zdi zali vsa mučenja. Njim gre zalivala, da n mogli esesovci izvršiti vseh svojih uničevalnih načrtov. W*J skušal   nacistični   ortsgruppcnfuhrcr  Rupert   Keln P"^"'^ v zrak solni rov, v katerem so bile naropane umetnine.
neke"1
ga partizani s spretno akcijo ujeli ln ga zaorzaii v »• - . skrivališču do konca vojne. Na drugem mestu so z eksp j jami zaprli nekatere rove in tako preprečili, da hI DSS Ognja, ki so bili tudi že pripravljeni, uničili umetnine-
Marta svetuje
R^NDuREM Si* Kr*nja -
bi „ncla plašć za hla<j. PrnJCSCnSke   dni-    Zato VaS
^.orec" h? naSVet" Pri,a8am 17 ,rec blaga.  — Stara sem
58 k t ,!Soka 163- tchtam Pa p,Jn. Una,n,  da  mi boste
M       izpolni,i čimprej.
sem rtu odS°varja:   Za vas
s     -/.brala dva modela. Oba
Prvi ni""1'1 na 23 vsa* dan. jc n ,   c lma veliko fazono,
rahlo    Prljctnega   kr°Ja in rezan v zvon. Zapenja
se v dve vrsti. Svetujem vam lesene gumbe, ki so trenutno najbolj v modi. Lahko ga nosite s pasom ali brez. Če imate dovolj blaga, si omislite tudi čepico. Drugi plašč je krojen precej drugače. V prsni višini je rezan in se že od šiva zvonasto širi. Ima majhen ovratnik, zapenja pa se prav tako kot prvi plašč dvovrstno. Žepi so le nakazani.
Nevarna rado-
Statistike pri nas in drugod po svetu kažejo, da je zelo velik odstotek majhnih otrok, ki so se ponesrečili tako, da so nase zlili vročo tekočino. Največkrat se podobne nesreče pripetijo v kuhinji kjer mali radovedneži stopajo na prste in segajo po kozici z vrelim mlekom, oljem ali vodo. Najbolj mikavne so kozice z dolgimi ročaji, ki mole čez rob štedilnika. Ker je zaradi takih kožic dobilo opekline več otrok, so jih v nekaterih deželah celo prepovedali izdelovati.
Najučinkovitejši ukrep proti nesrečam take vrste je, da otroku preprečimo dostop v kuhinjo. To se seveda ne da urediti tam, kjer je kuhinja obenem tudi dnevni prostor, kjer pa je ločena od dnevnega prostora, pa je nujno, da starši nekako zavarujejo otroka pred nesrečami. Majhne lesene ograje, ki jih pritrdimo med odprta vrata bodo zadržale majhnegs rado-vei reža, obenem vi ga ne bodo ločile od mame, ki ima delo ob ste tilniku.
ZLATNINA, SREBRNIMA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI
v priznanih strokovnih trgovinah
Georg Pirker
Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju.
Ozimnica: posode in
Najbrž ni odveč, če povemo, da mora biti shramba brezhibno čista, če hočemo, da nam bo ozimnica trajala tja do pomladanskih dni. Okna v shrambi morajo biti zamrežena, da preprečimo vstop muham. Najbolje je, če je shramba na severni strani in kar najmanj svetla. Vsako leto moramo shrambo ali prostor, kjer pač shranjujejo ozimnico, pobeliti z apnom, da jo razkužimo. Prav tako moramo izmenjati papir na policah in jih umiti z vročo vodo in detergentom.
Najvažnejša pa je čistoča kozarcev in posode, v katerih bomo hranili sadje in zelenjavo. Patentnih kozarcev ali kozarcev za pasteriziranje ni treba prej prekuhavati in razkuževati. Kozarec se razkuži obenem s kuhanjem sadja.    Drugače   pa   je s
IZBERITE PO OKUSU
marmorni kolač sadni kol
„ W
priprava shrambe
steklenicami za sokove in pa s kozarci za razne solate in marmelado. Pri tej stekleni posodi ne smemo skopariti z vročo vodo in detergentom. Kozarce ogrejemo v vodi, nad soparo ali v pečici. Lahko jih tudi prevre-mo. S tem uničimo morebitne trose plesni. Prav tako moramo prekuhati tudi gumijaste obročke za zapiranje kozarcev ter gumijaste kapice za steklenice. LahKo pa jih razkužimo tudi v 70-odstot-nem alkoholu. Petnajst minut kuhamo tudi plutovinske zamaške. Skrbno moramo umiti pred uporabo tudi razne sklede, cedila, sploh vse, kar bomo uporabljali pri kuhanju marmelade, sočenju, sploh vkuhavanju.
Kozarce in steklenice moramo nato stalno pregledovati. Če se pojavi plesen, s kušajmo rešiti, kar se rešit; ua — vse še enkrat prekuhajino. Patentne kozarce preizkušamo, če niso mogoče pok; ivč* ki odstopili zaradi vegastsga robu, slabe gumice ali podobne napake. Dobro je ce odprt patentni kozarec odkrU jemo prej, preden se v vsebino naselijo škodljivi organizmi in jo začno kvant:, ie imamo shrambo slabo, je doi bro, če patentne kozarce dvakrat prekuhamo. Po.iebno velja to za kozarce z zelenjavo in gobami. Če so se nam začeli kvanti kozarci z zelenja* vo, moramo vsebino zavrečij L. M.
S E N T \
skladišče I ran,
Tavčarjeva  31.   tel. 22-C5?
(bivši Exoterm)
VAM NUDI:
£< najkvalitetnejšo moko
vsth vrst f£ testenine »Bačvanka«
vse vrste živinskih
krmil  po zelo ugodu'
ceni
WE
II. SEJEM
V KRANJU OD 11.-20.X.69
Zgodbice o Drejčku
Drejček in Pikica
Drejček cicibanček je dobil za svoj rojstni dan lepo zeleno rumeno papi-gico. Imenoval jo je Pikico. Dal jo je v kletko, kletko pa je obesil na steno. Od tu je gledala Pikica po kuhinji in se drla na Drejčka: »Buc-buc!« Tako jo je namreč naučila Polon ica.
Drejček je bil užaljen. Zares je bil hud, ker ga je Polonica tako grdo klicala. Pikici pa ni zameril, ker je vedel, da ptica ne zna presoditi, kaj je in kaj ni prav.
Ta vesela ptičica je bila njegova najljubša stvar na svetu. Potisnil je stol k steni, splezal nanj in odprl kletko. Ptiček je stopil na prag kletke, pogledal na levo in na desno, navzgor in navzdol, če je zares prost, nato pa zletel v širni svet, med štiri kuhinjske stene.
Drejček je klical: »Pikica, k meni!« in papigica je priletela k njemu in sedla na ramo, na glavo, ali na iztegnjeni prstek, kakor je jo bila ravno volja. Malo je kljunila po njem, pa je zopet odletela.
Nekega dne pa se jo vse spremenilo. Polonica jc dobila pri sosedovih lepega (Tnega muza in ga prinesla domov. In ta presnet i muc je najraje sedel poti kletko in vihal svoje brčice. Svetlo je gledal muc, zehal in kazal zobe, da je bila mala Pikica čisto preplašena. Revica ni imela več prostih izletov po kuhinji, ker jo je povsod zalezoval grdi muc. Tako sc je njena svetla kletka spremenila v pusto ječo.
Bil je lep poletni dan in opoldanska tišina je ležala nad naseljem. Muca ni bilo doma, Drejček pa jo na vrtu trgal travo in jo pokladal zajčkom v zajčnici.
Polonica sc je spomnila, da že dolgo ni očistila kletke. Snela jo je in jo odnesla na vrt. Odprla je vratca in spustila Pikico. Ta je zletela na drevo in zavpila: »Buc-buc!«
V tistem hipu so se izza grma zasvetile prežeče oči črnega muca. Razločno so govorile: »Pikica, zdaj te bom ujel!«
Pognal sc jc na drevo. Polonica jc obupano vila roke in kričala »Muc, dol! — Muc, pusti Pikico!«
Drejček je pritekel in je v trenutku spoznal nevarnost, ki preti papigici. Hitro je splezal na devo, da bi ujel muca ali papigico.
Pikica pa sc je od kričanja zmedla in je zletela na tla. Muc je kot kamen p.ulcl aajljo, /.i npma pa so jc vrgel z drevesa še Drejček.
Toda. ko jo priletel na tla, je bil muc s Pikico že v grmovju in ni ju bilo več videti.
Mama je slišala kričanje in padec, pa jo pritekla na vit.
Drejček jfl stal pod drc-\    om, si / lokami /aki i
val oči in jokal: »Joj, muc jo odnesel Piki
Mama je pogledala Drejčk i pa so ji jc za-z.tlol n jegi >\ kazali ek zelo čuden. Prijela ga jo, pa je škrtnilo.
»Kazalček si zlomil,« je rekla.
Ali, kaj kazalček, samo da bi bila Pikk • sc živa!« je zajokal.
v
Kobaridu
Pred nekaj dnevi smo odšli na ekskurzijo v Kobarid. Kobarid je zelo lepo mesto, polno cvetja, ki gleda s hišnih oken. Tam smo si ogledali spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, rojenemu v bližnji vasici Vrsno. Pravili so mu »goriški slavček«.
Ena najlepših stvari v Kobaridu je čudovita grobnica, ki nas spominja na grozote I. svetovne vojne. Razen nje smo med sprehodom skozi mesto videli tudi križev pot, tovarno Igel in lep hotel, ki stoji sredi slikovitih hiš, ter znamenito cerkev, mogočno stavbo, kakršne imajo le še malokje. Ob cerkvi smo tudi malicali, potem pa se odpeljali domov.
Breda Breznik,
4. navad
os. š. Cvetko Gofar, Trata pri Skot j i Loki
Pionirski
list v našem razredu
Hodim v četrti razred, zato sem se naročila na Pionirski list. Vsi učenci in učenke v našem razredu smo naročeni nanj. Dobimo ga v .:ik teden. Ko ga učiteljica razdeli, ga najprej prelistamo.
Mod odmorom najraje rešujem križanko. V njem so tudi lepo pripovedko. Rada berem Doživljaje neugnanc ga Čepka. Pionirski list beremo tudi pri slovenščini. Za nas otroke je zelo poučen. V\ak dan ga moramo pri i K* .ti s seboj v šolo.
Darja Ješe, 4. razred
os š l.ucij.ui Seljak, Kranj
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
Cesta JLA 2 — (pri kir.u CENTER) prodaja:
traktorje zetor  s kabino
ali brca, s takoj injo dobavo traktorje in motokultival H |e znamke PANOI'Al I, po n.u i lu cisterne /a gnojevko in sto tš( \ oz  i-i.ve/..\ali i
goveje hleve — izvedbe CRF.INA KOSILNICE traktorske znamke GUIBAI.DI
KOSILNICE Samohodne znamke LAVERDA m MINIPADANA KABINI  z i ZETOR
plugi: i i
Svetujemo interesentom, da vsaj ko lUni ce nabavijo pred novo sezono, ker jih takrat vedno primanjkuj«.
0BISC1TF MAS N \ OBRTNI KEM SEJ v KRANJU OD IL—23. OKTOBRA LETOS.
Ko sem prvič kadil
Nekako pet let mi je bilo, ko se jc oče vdal pijančevanju. Iz gostilne je prihajal domov natreskan, da jc komaj hodiL Tam si je navadno kupil tudi veliko cigaret. Ko je prišel domov, se je ulegel na posteljo in zaspal. Ta čas sem jaz dobro izkoristil. Splazil sem sc do garderobe, kjer je odvrgel suknjič. Segel sem z roko v žep in izvlekel škatlo cigaret. Tudi denarja jc bilo veliko, toda leta me ni zanimal.
S plenom sem odšel k prijatelju in sc pohvalil: »Jaz Pa imam cigarete«
»Gremo kaciii!-^ jo vzkliknil eden od kolegov, največji irj najmočnejši v naši petčlanski klapi. Brž smo se skrili za voga1 hiše. Prijatelj je imel vžigalice in nam je prižigal. Takrat sem vdihnil prvi dim v življenju. Zdelo se mi je zelo prijetno. Pri drugem vdihu pa sem začel hudo kašljati in kri mi Je butnila v obraz. Takoj potem sem razdal preostale cigarete* Ves dan me je potem bolela glava. Za nameček sem jih s'1" sal Se od očeta. Od tedaj nc povoham več cigarete.
Namesto podpisa: Pri tvojem članku smo sc, dragi mladi prijatelj, odločili, da podpisa ne bomo objavili. Kaj misliš da bi storil oče, ko bi dobil v roke tale časopis in odkril, kako prepričljivo si prijateljem, znancem in vsej Gorenjski poveda njegov nič kaj dostojanstven prihod iz gostilne? Cigaret se pa le izogibaj in tudi po tujih žepih nikar ne stikaj.
Urednik
Videl sem pulfsko areno
šola se je končala in razkropili smo se po domovih. Ysa![ zase je delal načrte in premišljeval, kako čim lepše prežive počitnice.
Spominjam se, kako težko sem čakal dan odhoda na ",0^ je. 5. julija sem na postaji vstopil v avtobus, ki nas je Ijal na jadranski, obalo. Udeležili smo sc namreč taborje'1^ v Fazani pri Pulju. Bilo je zelo lepo. Dan se je /K '"''"',|0a osmih zjutraj, z vstajanjem. Nato je prišla na vrto telovau Po zajtrku smo morali pospraviti tabor, potem pa je s'ct 1 kopanje. Veliko novih prijateljev sem spoznal. Za silo SL se naučil tudi plavati. Toda najbolj zanimivo je bilo, ko * odšli v Pulj. Tedaj sem prvič videl mogočno poljsko arL-0 Se kasneje, doma. sva se s sosedovo Moto večkrat igrala skušala iz mivke sestaviti areno.
Janez Vehar, 4. razred os. š. Cvetko Golar Trata pri Skofji Loki
IV'a Primorskem
Nekega dno med počitnicami smo so z mamico 111 "' t| odpeljali v Novo Gorico, k teti in sestrični Vidi Man2,■uijk Očka sta kmalu odpotovaia domov, jaz pa sem o tala u|,,r sva so po celo dneve igrali, lina namreč veliko punčk *r jJJJ je bilo vreme lepo, sva so šli kopal v Sočo. Vida Belo 1 plava in kaj kmalu je te spretnosti naučila tudi mene. yJ
Teta, Vida m  jaz smo obiskale tudi staro marno, ^.ij na Banjščicah. Pri njej imajo krave in / Vido sva jih /l ^,,a gnali na pašo  Zvečer sva jih spet spravili v hlev  Pol '"' se kmalu vrnili v Novo Gorico  š - isti dni som ■•<>" ' 1 domov. Magda llrovat, 4 .a ,':I/|V'1 ;
os. š. Iranec Prešeren Ki"
Slovo j
Človek se mora v svojem življenju ničkolikoki d '* '^/.j,L-v Navadno je najtežje slovo od svojcev   pa  i udi '""|Kv in kolegov. Meni   ,o zdi »e posebno hudo slovo "'1 111 "'^|U> lc
Bilo je neko lepe sončno nedelje   Skozi  priprto ° jgli rahlo pihljalo. Toda tokrat me narava  ni  mogla P'' j<y Z bridkostjo v   ncu sem premišljevala o IVOJOnl OflhO ma, 0 šoli. ki me bo za I 'to dat ločila od mamici*, pc)'^
»Bodi   poltena, ljuba  Inuk.i,  m  piši  mi. kako i'*
\ v ■    jc g <■■ »rila ob slovesu. »V   »II ie pi I dno u«»» ivoje ttvai i m ne pusti, da bi se ti kai zgodilo.«      .(j tf* Med lem pogledam na uro. Vsak trenutek bo ireo*
\t  I    ■ bolj za krbljona   I e s težav- sva       ^ e"
vili <i ■•• «    i druge Vso p« t sem jokala in na ovin« ,
micn je bila V • boli zaskrbljena le s težavo sva
vili d •< <    i drugo Vso p« t sem jokala in na ovin y
krat pa-:. \.\\.\ p-oli hiši   Njen n zm obraz mi tui •
bti3u ni lolcl i/jinili izpred o*i. ,-izi'C^
o.,, .š. Matija Valjaifi 1
XX.REDNO NAGRADNO ŽREBANJE KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA
VEZAN E VLOGE
številka hran. knj.
Vrsta nagrade
mm
bilo dne 26. septem-piostorih kina »DOM«
p .
bra l%JaVnt:m nagradnem žrebanju, ki jeza Var» na Javni prireditvi v Kamniku v prostorih kina »dum. $ke v-C^Va,CC vezanin hranilnih vlog, stanovanjske in kmeti j-v'<-»/.ilit , a'ce ,cr lastnike vezanih deviznih računov, ki so in hra ? ■ V,TT 1%9 Dli Poslovnih ettOtah Kreditne banke ■>*hliac*l KC 4UD'Jana« P" hranilnih blagajnah delovnih or-'J m pri poštah, so bile izžrebane naslednje nagrade:
6) ^vizn, VARČEVALCI
^uJnhs\^n1lnica
StevilTa
v,s(a nagrade
51
17;
U14S 505
^■•'""ton Iskra Rta iniviatli _ mono
Izmoren Iskra-Rta iraviatS - itereo
OSbir      rav,au> — Itereo 333 NJA pOSLOVNA K NOTA
k i .111)1 .1 (Ml    II »v
Sf5
3814 444/
6091
Rg
... - - ~ » na emu
......ofon i kra Rii
'raviata — mono
Iskra Ki/ Iraviata^-. itereo
3298°ZIT|JRA MIKLOŠIČ
IS*0'«« Iskra Rta
4123
HOJO
V^sJS J" ,<SK* SOBOTA
V,t''»kra Rta ,rav»U itereo
V,:;:;1;" i»krj-w
'«27
;<>i7
704t) '*42
Številka     .,   . . hran. knj.    Vrs,a ograde
7542 — "—
8078 — "—
8725 —"—
822? /I iti izdelek Hiirtcr
b) vezam: hranilne vloge,
STANOVANJSKI IN KMETIJSKI VARČEVALCI
Številka    .,   , . hran k,,,.  Vl »»ar**
Ml M na hranilnic a ljubijansk v
2400
8255
z i .mM »ton Iskra Hi/. Travr.ita — mimo
KB
LJUBLJANA
•ravuta _ Merco
1IS8S
12293 14187
15873 17468
222473 223504 227652 ?784'»5 23392« 21701 ' 2 ,()44h 2534.-2 ?S4o42 255505 261794 280970 281297 212639
286916
290927 i—"—
291583 —"—
293003 — "—
295975 —"—
810137 — "—
810665 — "—
5587     gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo
6188 —"—
6420 —'*—
9413 —"—
9820 —"—
13927 —"—
14257 —
15019 —"—
222607 —
223117 —
224580 —
229067 — "—
233251 —"—
251043 — "— 25)717
?r6241 —"—
258712 —"—
258fc08 —"—
260733 —"—
265678 —"—
268515 — "—
275453 — '—
276230 —
279.387 — "—
280080 — "—
286593 — "—
287964 —"—
295530 — "—
295685 — "—
295744 —
401002 —"—
401321 —"—
402335 —*'—
871376 — "— 255120     zlati izdelek Harter
272310 — '—
280475 —"—
786671 —"—
286954 -"—
Številka , .
hran. knj.   Vrsta nagrade
38946 —"—
40290 —"—
32250     televizijski sprejemnik
Adriatic — Iskra-Riz 45104     osebni avtomobil
RENAULT L4 49264     osebni avtomobil
MAZDA 1200 39914     osebni avtomobil
MAZDA 1500
EKSPOZITURA MOSTE 2871     gramofon Iskra-Riz Traviata — mono
EKSPOZITURA BEŽIGRAD 1501     gramofon Iskra-Riz
Traviata — mono 4999 —"—
2730     gramofon Iskra-Riz
'I raviata — stereo 4562 — "—
2580     televizijski sprejemnik
Grand — Iskra-Riz
EKSPOZITURA MIKLOŠIČ 81     gramofon Iskra-Riz Traviata — mono
EKSPOZITURA STARA LJUBLJANA
416     gramofon Iskra-Riz Trav iata — stereo
EKSPOZITURA ŠIŠKA
936     gramofon Iskra-Riz
Traviata — mono 2976     gramofon Iskra-Riz
Traviata — stereo 1415     zlati izdelek Hiirter
EKSPOZITURA VIČ
978     gramofon Iskra-Riz
Traviata — mono 5230 —"—
5284     televizijski sprejemnik Grand — Iskra-Riz EKSPOZITURA ČRNOMELJ 4362     gramofon Iskra-Riz Traviata — mono
številka . hran. knj.   Vrsta nagrade
EKSPOZITURA MEDVODE 4262     gramofon Iskra-Riz Traviata — mono
EKSPOZITURA RAKEK 1145     gramofon Iskra-Riz
Traviata — stereo 3381      gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo
EKSPOZITURA RIBNICA 3069     gramofon Iskra-Riz
Traviata — mono 2902     televizijski sprejemnik
Grand — Iskra-Riz
PODRUŽNICA TRBOVLJE 6723     gramofon Iskra-Riz
Traviata — stereo 958     televizijski sprejemni! Grand — Iskra-Riz
EKSPOZITURA VRHNIKA 4501     gramofon Iskra-Riz j Traviata — stereo f 4367     zlati izdelek Harter
EKSPOZITURA ZAGORJE 2738     gramofon Iskra-Riz Traviata — mono
PODRUŽNICA BEOGRAD 849     gramofon Iskra-Riz
Traviata — mono 1623 —"—
3111 —"—
3184 -"— 3958 — "—
4221 —"—
4393 — 5943 —'•—
4393     gramofon Iskra-Riz
Traviata — stereo 6217 —"—
6832 — "—
9048 —"—
9602 —"—
12183 —"— 14812 —"—
7470     zlati izdelek Harter
VEDNO PRINAŠAJO VEČ VEZANIVI0
.•(944 televizijski sprejemnik
Adriatic — Iskra-Riz
6617 —"—
6701 — '—
10608 —
194219 —
227449 — "—
271647 —"—
297175 —"—
810833 — "—
12073 televizijski sprejemnik
Grand — Iskra Riz
266721 — "—
266721 predsoba ALFA — Alples, Železniki
2567 osebni avtomobil
TRABANT
4830 osebni avtomobil MAZDA 1500
268280 —' -OSREDNJA POSLOVNA ENOTA
6223 giamofon I ki a Riz
11 ,t\ uita — mono
10637 —"—
11787 — "—
14660 —"—
IH889 — "—
26002 — "—
35032 — "—
41121 —"—
42400 —"—
43449 — "—
43586 — "—
44(181 —"—
44872 —"—
45008 —"—
47347 —"—
I S')« (Miimolim Iskra Riz Traviata — stereo
10756 —"—
12782 — "—
24910 —"—
25.363 —
28015 —"—
32302 — "—
34776 — "—
35470 — —
3S823 —"—
36961 — "—
^7114 — "—
37941 — "—
37"50 —"—
(X8>>2 —"—
40183 —"—
44143 —"—
44732 —"—
45332 — —
4(-2'>3 — ' —
46986 — '—
14160 Zlati l/de Irk Hal liT
.35831 —"—
<„„.,, —
4227
osebni avtomobil TRABANT
EKSPOZITURA LJUTOMER 832     gramofon Iskra-Riz Traviata — mono
PODRUŽNICA DOMŽALE 3634      gramolon Iskra Riz
Traviata — mono 5173 — "—
8042 --
8106 — —
9692     gramofon Iskra-Riz
Traviata — stereo
EKSPOZITURA GROSUPLJE 2812     gramofon Iskra Riz Tiaviata — mono
EKSPOZITURA HRASTNIK 1941     zlati izdelek Harter
EKSPOZITURA LENDAVA 60      zlati izdelek Harter
PODRUŽ 4926
5541 12
PODRUŽ
5035
5.324 5481
3528
NIČA KAMNIK Dramofon Iskra-Riz
Traviata — mono
gramolon Iskra-Riz Traviata — stereo
N1CA KOČEVJE gramofon Iskra Riz Tiaviata — mono
gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo /lat i i/drli k ll.ii !< r
PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA 10907/1  eramofon iskia Ki/. Trav iata — mono 91      gramofon Iskra-Riz
Traviata — stereo 140 —"—
379 — "—
10523/2 —
EKSPOZITURA LITIJA 3805     gramofon Iskra Riz Traviata — mono
EKSPOZITURA LOGATEC 930     gramofon Iskra-Riz 11 „\ lata — mono
933      gramoinn Iskra-Riz I i.iviata — stereo
J2127 —"—
12553
PODRUŽNICA NOVI SAD 3485     gramofon Iskra-Riz
Traviata — mono 3626 —"—
4769 —"—
399     gramofon Iskra-Riz
Traviata — stereo 1248 —"— 1953
3591 —'■—
3686 —'—
8855 —"—
12381 — 7309     televizijski sprejemnik
Grand — Iskra-Riz 14078 —"—
13075     osebni avtomobil MAZDA 1200
EKSP07ITURA ŽABALT 1404/1 zlati izdelek Hiirter
EKSPOZITURA SRBOBRAN 473/2  gramofon Iskra-Riz
Tiaviata — mono 3048/2  gramofon Iskra-Riz Traviata — stereo
EKSPOZITURA BAČKI PETROVAC
7     televizijski sprejemnik Grand — Iskra-Riz
EKSPOZITURA TEMERIN
272      televizijski sprejemnik Grand -- Iskra Riz
EKSPOZITURA BEOCIN
30     gramolon Iskra-Riz Traviata — mono
Naslednje žrebanje lahko velja tudi za vas
Po treh mesecih od dneva objave dobitnikov nagradnega žrebanja preneha pravica do nagrade. Maslednje žnaktnje bo v januarju 1970.
Deset let Elektrotehnik
Lega servisa Jesenice
celotnega dohodka, še bolj spodbuden pa je podatek, da
so kljub temu, da so imeli konec lanskega leta 47.000 dinarjev nepokritih osebnih dohodkov, letos že namenili za sklade 155.000 dinarjev in da je dohodek podjetja v prvem letošnjem polletju dosegel vrednost 537.614 dinarjev. Kot računajo v Eletrotehni-škem servisu, bo njihova realizacija do konca letošnjega leta dosegla vrednost dveh milijonov dinarjev.
OD STORITVENE K SERIJSKI DEJAVNOSTI
Omenili smo že, da je kolektiv v zadnjem času temeljito preusmeril svojo dejavnost  od  elektromehanike k
elektromontaži in servisni dejavnosti Med načrti za prihodnje leto poudarjajo zja-sti začetek serijskega izdelovanja stlkalno-razdelilnih omaric in seveda tudi preselitev v nove prostore. Čeprav jih pri teh načrtih ovirajo tudi precejšnje obveznosti, ki jih imajo njihovi kupci T* kupci dolgujejo okoli 310.000 dinarjev, medtem ko imajo svojih obveznosti okoli 160.000 dinarjev, upajo, da bodo v svojih prizadevanjih uspeli. Skratka, > v Elektrotehniškem servisu na jesettn* cah si žele uveljavitev stikal-no-razdelilnih omaric na domačem tržišču in nove poslovne prostore.
V G.
Stiriiritridesetčlanski kolektiv Elektrotehniškega servisa Jesenice praznuje letos desetletnico. Njegovi začetki segajo v majhno delavnico, ki so jo prevzeli od privatnika. Čeprav so se šele pred dvema letoma preselili v nove prostore, ki so jih zgradi«li sami s prostovoljnim delom, so jim ti prostori zaradi razširjene dejavnosti danes že postali pretesni.
Njihova dejavnost je bila v začetku omejena zgolj na elektromehaniko, ko so popravljali in previjali clck-tro motorje. Njihov glavni odjemalec jc bila jeseniška Zeiczarna. Tej dejavnosti so
dodali še servis za popravilo gospodinjskih pripomočkov. Vendar, kot nam je dajal pred dnevi direktor Elektrotehniškega servisa z Jesenic, ne bi bih rentabilni, če bi bila njihova glavna dejavnost servis za gospodinjske stroje. Zato so v zadnjih dveh letih preusmerili svojo delovanj? n;. elektroinstalacMo stanovanjskih objektov, lani pa še na clektromontažo industrijskih ir dolomi tudi stanovanjskih objektov. Letos so v Elektrotehniškem servisu začeli izdelovati tudi različne modele stikalno razdelilnih omar za stanovanjsko in industrijsko gradnjo.
CELOTNI LETOŠNJI DOHODEK SE ENKRAT VEČJI KOT LANSKI
Medtem ko je imel kolektiv v začetku precejšnje težave s fluktuacijo delovnj sile in z neustrezno kadrovsko strukturo zaposlen:h, se je v zadnjih dveh let'h položaj bistveno izboljšal. Lahko bi celo trdili, da se je podjetje" postavilo na zdrave in trdne temelje, katerih rezultati so zlasti vidni v letošnjem p:> slovanju. V prvem lanskem polletju so ustvarili 406.661 dinarjev celotnega dohodka in 196.586 dimarjev dohodka. Letošnje prvo polletje jim je prineslo že 1,021.889 dinarjev
Elektrotehniški servis Jesenice
Servisi — garancija: primat, himo, emo, tobi, zoppas, clma — Obiski na domu
Poprayljamo hladilno, toplotno in pral-i < >rcmo
Elcktromontaža, elektroinstalacije in
elektromehanika
Hitra in kakovostna izdelava
ALPLES
TOVARNA POHIŠTVA ŽELEZNIKI
razpisuje
delovno mesto
oblikovalca
POHIŠTVA
Kandhlit mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je diplomirani inženir arhitekt,
— da ima odslu/en vojaški rok,
— da je pripravljen stanovati v Železnikih. Praksa zaželena.
OD sc izplačujejo po pravilniku. Prijave s krajšim življenjepisom in dokazili o strokovni i/obra/bi in dosedanjem službovanju sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi raz |n.a.
V podjetju
KAMNOSEŠTVO KRANJ LAHKO NABAVITE
nagrobne spomenike po izbiri, razne vaze, betonske plošče za tlakovanje 50 x 50, okenske police ln stopnice iz marmorja In umetnega kamna.
Opravljamo tudi razne storitve ter oblagamo stene in tla /. domačimi in inozemskimi keramičnimi ploščicami po ugod-nih cenah.
ij-nruiJLui - GARANCIJA
PRIJATELJ, KI NE RAZOČARA 1
SUPERAVTOMAT PS 653
10 programov misli in dela za vas ffii.vja^^'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'.'B1 .'■:■> rj nr p n j p jSJftHlififiMM
TEHNIČNA H OBLIKOVNA DOGNANOST GARANCIJA TRAJNOSTI, VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI
Radio
■mM U
Ročila poslušajte vsak dan Jb 5;. 6-, 7., 10., 12., 13., 15., l'\> 22-. 23 in 24 uri ter ra-"JJSKl dnevnik ob 19.30 uri. Z? nedeljah pa ob 6.05. 7.,
24
"I ter radijski dnevnik
Uda]* ln tiska CP r«niskl ttsk« Kranj. Ko ro&ka cesta S. - Naslov uredništva tn uprave usta-Kranj Trg revolucije 1 i«avba občinske skupftčl Jtl - Tek. račun prt SDK v Kranju 515-11X5. — Te klonit redakcija 21*35 *l*60; uprava Usta. m» l°og\asna ln naročniška *luiba 22-152 — Naroenl n»< letna 32, polletna 16 P cena t.a eno številko 80 Para. Mali oglasi: be 1 din, naročniki Imajo popusta. Nepčanih °»lasov   ne objavljamo
niški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Jazz na drugem programu — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Sobotnih petinštirideset minut — 21.15 Operni koncert — 22.30 Med Bachom in Bar t okom — 00.05 Iz slovenske poezije
12., 13., 15., 17.. 22., 23. ob 1930 uri.
_ SOBOTA — 11. oktobrn__
8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šoia za nižjo stopnjo — 9.35 Cez travn ke tekne — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnii dan — 12.10 Slovenske narodne v koncertnih priredbah — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 L ansambli domačih r.a-pevov — 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Glasbena pravljica — 14.20 Melodije, Pari-Xa, Dunaja in Madrida — !4.55 Kreditna banka in hi a niloica Ljubljana — l5-20 Glasbeni interrnezzo — 15.40 p°ie tenorist Jože Gostič — J6.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Poje Učiteljski pevski zbor iz pobijane — 18.00 Aktualnosti doma ki po svetu — 18.15 r°P-pops 11 — 18.50 S kn 11/ »•ga trga — 19.00 Lahko nož otroei _ 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — |?-25 Pet minut /a EP - 20.00 sobotni večer z napovedoval *° Natašo Dolenc — 20.30 gW-,a   ,ad i^a   igra —
15 Odda;a za na\1 •■/ • •* — 23.05 S pesmijo m p?e v novi teden
Drugi program
14^°5 ^ ritmo z mladimi — v.30 Z zabavnim zborom JJJroan Laboft - 15.00 Cik \*\/. maihnimi ansambli — 1 iugosiovan! kimi pev< ^oav.ne glasbe — 16.40 Počit-
NEDELJA — 12. oktobra
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke
— 8.45 Dobre orkestralne skladbe — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomni; tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 Vedri zvoki z ansamblom Franck Pourcel — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne 16.00 Pet minut za EP — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18.28 Kreit-zer jeva sonata — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V ne e-ljo zvečer — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
DrugI program
9.35 Igramo kar ste izbrali
— 11.35  Svetovna reportaža
— 13.35 Začn'mo s p'esom — 13.50 Popevke na tekočem traku — 14.10 Z orkestrom Ilenrv Mancini — 14.20 Melodije Latinske Amerike — 14.35 I — 15.00 Izret.niški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Lepe melodije — igrajo veliki orkestri — 17.00 Ples ob petih
— 18.00 Iz operet, fi'mov in glasbenih revi; — IS.^O Popevke s; vrstijo — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19,-i"0 Za Fubileiie beat glasbe — 19.5) Hammond org'e v ritmu — 20.05 Somi ni  dogodki dneva
— 20.15 Večerna nedeliska reportaža — 20.25 Fes* val v Bavrearbn 19^9 — 10.05 i/ slovenske poezije
ma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana na Beograjskih glasbenih svečanostih — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami pV svetu 23.40 Godala v noči
DrugI program
14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.25 Z majhn-mi ansambli zabavne glasbe — 14.40 Italijanske popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 15.20 Z orkestrom Last James — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 17.35 Plesna glasba — 18.00 Za ljubtelje beat glasbe — 18.10 Kitara in orgle v ritmu — 18.20 Priljubljene popevke — 18.35 Lepe melodije — 19.05 Revija zabavnih melodij — 20.05 Pota na-ega gospodarstva — 20.15 Stare španske in per-t ur galske skladbe — 20.30 Svet in mi — 21.15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz s-iovenske poezije
PONI DJ lit K — 13. oktobra
8.08 Glasbena matineja pri A m .iiinu Dvoraku in Cezarju Franeku — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicbanov Bvel in P« m » .i /,i najmlajše — 9.45 Operetni zvoki — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 V, dan tanji dan - 12.30 Kmetijski nasveti — 12 40 Majhen koncert pihalnih OT kestrov   —   H M)   l'i poro. a:<>
v. 1111 — 14.05 Iz arhiva lahke
I be — 14.30 Pet minut /a II' 14. is Naš, poslušalci t est itajo   iin   po/di a\ I |a jo —
14.55 Kreditna hania in ara
nilniea Ljubljana — 15.30 GlasbiMii i/Titcrmezzo — 15.40 Pivi natopi m prvi posnetki — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert opernih arij — 18 00 Aktuadnosti do-
TOREK
14. oktobra
8.03 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Deset minut z ansamblom Jurgen Ingman 9.45 Slovenske narodne in umetne pesmi — 10.15 Turistični napotki za tuje goste
— 12.10 Glasbena zabava prt Mozartu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vas: — 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbeno udejslvov a.ti i e mladih — 14.25 Aranžmaje Milana Miheliča igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.30 Glasbeni interrnezzo — 15.40 Drobni odlomki iz Verdijevi) Aitle — !6.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Slovenskim instiumentaVnim kvim tetom — 19.25 Pet minut za F. P — 20 (K) P melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Majhen koncert lahke ghaihifl — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 L diko noč s pevci — 23.40 P.esua
a —
DrugI program
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Vrtiljak s i i pevkami — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 lz fonoteke radia Koper — 17.35 Zaplešimo z orkestri — 17.50 Za ljubitelje beat glasbe
— 18.00 Mozaik zabavnih melodij — 18.35 Z orkestri — 19.00 Novost na knjižini po lici — 19.05 Melodije po p< Iti
— 20.05 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21 15 !'< >,'< »voi ^ s'<>v ašk in skladatelji — 22.15 Duna ski slavnostni tedni 1969 — 23.45
Orkestralne priredbe Bachovih del — 00.05 Iz slovenske poezije
SREDA — 15. oktobra
8.08 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Slovenske popevke — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Naši priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za "oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni interrnezzo — 15.40 Klavirski preludiji — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi Ln vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam giUisoo --18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestrom
: Kckid  Freeman  — 23.40 S
i pevci
Drugi program
14.05 Radijska šola za sred-i njo stopnjo — 14.35 Začnimo , z zabavnimi zbori — 15.00 V ritmu   z   orkestrom Jackie Gleason — 15.10 Popevke me-] diteranskih   dežel   — 15.35 j Glasbeni variete — 16.40 Dis-' ojockv  —  vodi   Bezjak Vlado — 17.35  Iz arhiva lahke glasbe — 18.00 Minute s pev-j  ko Edilh PiaH — 18.10 Vedri zvoki z majhnimi ansambli —   18.35  Popevke današnjih dni  — Šoferjem na pot — 19.10 Vrtiljak zabavnih mclo-i  dij — 19.30 Za ljubitelje be i at glasbe — 19.40 eLpi glaso j vi - lepe melodije — 20.05 Na 1 mednarodnih  križpotjih — I 20.20 Simfonija za orgle — 20.30   Mednarodna radijska i  univerza  —  20.45 Slovenk' I narodne pesmi — 21.40 Žive misli   —  22.00  Razgledi po J sodobni glasbi — 00.05 Iz slo venske poezije
i
19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Literarni večer
— 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Gotska in renesančna glasba — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Iz albuma izvajalcev jaz za
Drugi program
14.05 Veliki valčki in opa-j retne uverture — 14.30 Popev-! ke na sprehodu — 15.00 Igrajo majhni ansambli zabavne glasbe — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Iz fonoteke radia Koper — 17.35 Lahka glasba za razvedrilo — 18.00 Z a,i-samblom Mama's and Papa's
— 18.15 Hammond orgle v ritmu — 18.35 Priljubljene popevke — 18.50 Z orkestri —• 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošt; — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanja o glasbi — 21.15 Nočni concerti.no — 22.00 Romeo in Julia - dramatična simfonija
— 23.40 Suita za klavir — 00.05 lz slovenske poezije
PETEK
17. oktobra
I     ČETRTEK — 16. oktobra
I 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 1100 1 Turistični napotki za tuje go-j ste — 12.00 Na današnji d?n
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez. polja in potoke —
[ 13.30 Priporačajo vam — 14.05 Pesiin i/, mladih grl — 14.25 ; Igra plesni orkester RTV ; Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Glasbeni in termezzo — 15.40 Komoimi zbor RTV Ljubljana poje skladbe Hinila Adamiča — 16.00 Vsatk dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne
— 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč- — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00    Lahko noč, otroci —
8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Moj mira Šepeta — 9.45 Pesmi z juga — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Oktobrska pesem in še kaj iz del čaj kovskega — 12.30 Kme tijski nasveti — 12.40 Mali koncert zbora DPD Svobode iz Stražišča — 13.30 Pripo ročajo vam — 14.05 Z izvajalci skladb za mladino— 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni interrnezzo — 15.40 Pesem planin - simfonična pesnitev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje
— 17.15 Koncert po žel ah poslušalcev — 18.00 Aktua»in-nosti doma in posvetu — 18.15 Rad imam glasbo sut-dio Koper — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom  bratov Avsenik
— 19.25 Pet minut za EP -20.00 Jelteicva prisega — 20.30 Top-pops 11 — 21.15 Oddaja o moriu m pomoščakih — 22 15 Bsede in zvoki iz domačih logov — 23 05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz - club
DrugI program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasba
— 15.00 Izbrali smo vam — 15.20 Z orkestri — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Iz tono-take radia Koper — 17.35 Igrajo veliki zabavni orkestri — 18.00 Za ljubitelje beat glasbe — 18.20 Popevke in plesni zvoki — 18 35 Lepe melodije — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 20.45 Glasbeni variete — 21.15 Bach in Vivaldi — 22.00 Salzbur-ške slavnostne igre 1969 — 23.05 Med zgodi! ij i mi opusi Bele Bartoka — 00.05 Iz slovenske poezija
Televizija
L
SOBOTA — 11. oktobra
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — i7.55 Po domače z ansamblom   Lojzeta Slaka, 18.25   Disnevev   svet, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 Pet minut za boljši   iezik, 19.45 Cikcak,   20.00  TV dnevnik, 20.30 YY:avaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Opatija 69 (RTV Zagreb) — 22.05 Rezervirano za smeh, 22.30 Inšpektor Ma-igret - serijski film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) 23.35 Opatija 69 -nadaljevainje prenosa (RTV Zagreb)   —   DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.15 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik  (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V
NEDELJA — 12. oktobra
9.00 Madžarski T V pregled (RTV  Beograd) — 9.30 Po domače, 9.35 Kmetijski raz-gedi   (RTV   Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beog.ad) — 10.45 Propada;d na   oddaja,   10.50 Disnevev svet,   11.40 TV  kažipot . . . Športno popoldne 14.55 Nogomet Romunija : Portugalska (RTV  Beograd)  —  17.45 V pomladi življenja - amei:šk: ftfm, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana)    — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Vija-vaja (RTV Ljubljana) —20.35 Muzikanti - humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videofon  (RTV Zagreb) — 2135 Športni pregled (JRT) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd)   — DrugI spo/ed: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored HaH janskc TV
PONEDELJEK — 13. oktobra
9.35 TV  v šoli  (RTV Za grob)    —    10.30 Nemščiina (RTV Zagreb) — 10.45 Angleščina,  11-00 Osnove splošne Izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v sodi, 15.40 Nemščina,   15.55 Angjtoščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 17 15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Trk tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna   oddaja, 18.30 Soiarjcva abeceda  ustne hi giene   (RTV  Ljubljana) — 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.20 Kaleidoekep,   19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vi i vaja, 20.35  Asfalt  , španska TV drama, 21.10 Človek, pti ca - film nagrajem na fesliVB lu v Trenti. 21.30 Koncert za trobento  in  orkester, 21.50 Poročila (RTV LjubJjam) —
Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost. 18.50 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) 1920 TV pošta, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb)
— 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
TOR K K — 14. oktobra
9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina, (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb)
— 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna igra (RTV Zagreb) — 18.20 Obrežje, 18.40 Torkov večer s starimi godci, 19.05 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 IV dnevnik, 20.30 Vi java ja, 20.35 Velika imena sodobnega filma, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 1725 Poročila, 17.30 Kroniki (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Lutkovna oddaja, 18.20 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V
I dnevnik (RTV     Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
SREDA — 15. oktobra
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Pisani trak 18.45 Poljudno znanstveni film (RTV Ljubljana) — 19.15 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Vozniško dovoljenje, prosim, 21.50 Človek s kamero, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb)
— 17.45 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Potopim t i I n i (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Po izbiri (RTV Zagreb)
— 19.45 Cikcak (RTV Ljubi na)  — 20.00 TV dnevmk (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK — 16. oktobra
9.35 TV v šoli, 10.30 Angle Ičfaa, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Franom i i (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli. 15.40 NomSčina, 15.55 An gleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne iaobr.i/ be (RTV Beograd) — 17.45 Pionirski TV dnevnik. 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubi Jana) — 18.45 TV komodi ta (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20 00 T V dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Sejem ničevosti, 21.25 Kulturne diago-nale 22.10 Smart - seri, A fikn, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Narodna glasba (RTV Skopje) _ 18.45 TV komed i 19.45 T V prospekt, 20.00 T V
PETEK
17. oktobra
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb)   —   11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli  (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove    splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Las-sie - serijski film (RTV Ljub ljana) — 18.15 Operne arije (RTV Beograd) — 19.00 Svet na   zaslonu,   19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Zvodnik - italijanski film, 22.15 Parada koračnic,    23.00    Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila,  17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Operne arije, 19.00 Znanost  (RTV  Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik     (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
Kranj CENTER
11. oktobra franc. barv. CS fihn NORI PIERROT ob 10. mi (filmski abonma A), amer. barv. CS film TEKAŠKI VOLKOVI ob 15.30, amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 17.30, premiera danskega barvnega filma STREŠNIK, ŽENSKE IN SEKS ob 22. uri nastop ansambla Jedinstvo ob 20. uri
12. oktobra amer. barv. CS film TEXASKI VOLKOVI ob 14. uri, amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 16. ki 18.30., premiera amer. barv. filma CAN CAN ob 21. uri
13. oktobra danski barv. Iilm STREŠNIK, ŽENSKI. IN SEKS ob 16., 18. ki 20. uri
14. oktobra danski barv. film STREŠNIK, ŽENSKE IN SEKS ob 16, 18. ki 20. uri
Kranj STORŽIC
11. oktobra špan. barv. CS lin. JASTREB IN CASTILIE ob 16. uri, amer. barv. film ZADNJI SAIARI ob 18. uri, kmer, barv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 20 uri
12. oktobra špan. barv. film JASTREB IN CASTILIE ob 9.30., amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 14. uri, amer barv film ZADNJI SA FARI ol> U.    n 18. uri, amer,
ban   cs  n-im texaški
VOLKOVI ob 20 uri
13. oktobra premiera amer. barv. fL'lma HITRI GON7.a LES ob 16. uri, umor. barv.
CS film TAJNI AGENT FLINT ob 18. uri, amer. bnrv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 20. uri
14. oktobra amer. barv. film HITRI GONZALES ob 16. uri, amer. barv. film ZADNJI SAFARI ob 18. in 20. uri
Jezersko
11. oktobra amer. barv. film PRESNETI DONOVAN ob 19. uri
Tržič
11. oktobra amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 17.30 in 19.30.
12. oktobra amer. barv. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 15. in 17. uri
14. oktobra amer. barv. CS film MOJE PESMI - MOJE 'SANJE ob 16. i,n 19. uri
Kamnik DOM
11. oktobra amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 17. in 20. uri
12. oktobra amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 16. in 19. uri
13. oktobra amer. ban-. CS film TEXASKI VOLKOVI ob 17.30 in 19.30.
14. oktobra amer. barv. CS film TEXASKI VOLKOVI ob 17.30 in 19.30.
Jesenice RADIO
11.—12. oktobra amer. barv. CS film MAŠČEVALEC IZ RIMROCA
13. oktobra danski barv. film ODKRITJE LJEBEZNI
14. oktobra amer. barv. CS film OPIČJI PLANET
Jesenice PLAVŽ
11. —12. oktobra amer. barv. CS film OPIČJI PLANET
13.—14. oktobra amer. barv CS film MAŠČEVALEC IZ RIMROCA
Žirovnica
12. oktobra   amer. barv. film HOTEL PARADIŽ
Dovje - Mojstrana
11. oktobra   amer. barv. film HOTEL PARADI/
12. oktobra franc barv. Iilm NEVESTA JE BILA V ČRNIM
Kranjska gora
11. oktobra   amer. barv. film POT NA ZAHOD
12. oktobra amer. barv. Iilm I \R7 \\ 1\ DEČEK I/. DŽUNGLE
Radovljica
11. oktobra amer ban Iilm IZGUBLJENO POVELJ STVO ob 17.45., amer. h m I:lnr NA SVIDENJE PUN CKA ob 20. m i
12. oktobra   amer. barv. Idm ZGODBA O JESSIE JAMESU ob 14. in 20. uri, an i barv. 11 lnr [ZGUBLJENO PO V KI J STO ob 15 45.
14.   oktobra   amer. barv fUm   CENA MAŠČEVANJA ob 20. uri
Blecl
11 oktobra amer. barv. film ZVEZDA ob 17. in 20. uri
12. oktobra amer. barv. fihn ZVEZDA ob 10., 15, 18. in 20. uri
IV oktobra angl. barv litru UPORNIKI ob 17. in 20. uri
14. oktobra angl. barv film UPORNIKI ob 17. in 20 uri
Skofja Loka SORA
11. oktobra amer. barv. CS film TAJNA VOJNA HARRY-JA FRIGGA ob 18. in 20. uri
12. oktobra amer. barv. CS film TAJNA VOJNA HARRY-JA FRIGGA ob 15., 17. in 20. uri, amer. barv. film GOSPODU Z LJUBEZNIJO ob 9/30
13. oktobra amer. barv. film GOSPODU Z LJUBEZNIJO ob 19. uri
14. oktobra franc. barv. CS film ČLOVEK PREVEČ ob 20. uri
Prodam
Prodam KROMPIR ig°r 111 lepa JABOLKA. Dostava na dom. Kubelj  Stane, Zap?**
33, Vodice
4717
Prodam lepo obrana JABOLKA jonatan, voščenka, kanada itd. po 1 N din. Po-renta Peter, Sv. duh 48 <J cesti Skofja Loka A7T}
PARCELO 700 mJ v sljah z zazidalnim načrtom prodam. Informacije ?vCxZ sije 41, Kranj 4734 Prodam PEČ na olje gfb?' skoraj nova. Kranj, cirčc47]s
Prodam dobro ohranjaj KAVČA in dvodelno OMAKjJ (jesen). Poceni prodam t( rabljeno SPALNICO
Skolja Loka, Groharjevo « selje 8/IV, telefon 85-620*'
Prodam tri PRAŠIČE V~ 50 kg težke in SADIKE Jg ske solate. Naslov V oglaS^7 oddelku cg.
Prodam zazidljive p* lov LE 6 km iz Kranja. v oglasnem oddelku 'j
Ugodno prodam nov   MAGNETOFON *jS& ding. Pivka 31, Naklo V^, Ugodno  prodam   rna'1 .j. ponski MAGNETOFON co. Nasjov v oglasnem ^
delku
Ugodno prodam nm janski otroški VOZIČEK gjj Kianj, JeJenčeva (>     M leg
Prodam   PRAŠIČA, j* težkega. Pšata 6, CerMJ^j
Prodam SVINJO za tfjjj
(Vi kije 33 ,n^-
Prodani kompletno*" nf» no sobo milojka in » i^-Olje olmar. Naslov v o^tf nem oddelku pE^l Poceni proda in dve ]ctw na olje »gibo«. Cesta jot 75, Kranj ^d-
Prodam PARCELO ^ brnun   dovoljenjem   Y  -pv"
khali. Zaptotnik, KraW< i aj |eva 11 47**
Prodam 30 m» sul" ' Vf ' m MOPED na tri P<^ Cif 2000 km Brenk, KxanJ. ^ če 18 TaC**
(, etUna   ŽLBERT   1 pj Prodam dve hrastovi 474» vralci po 400 litrov     d0 4J
Prodani tri PRAŠIČ'-
kg težke. Sončur
53
Prodam PLINSKO L Marušič. Kranj, K*"*<tf 12
SOBOTA — H. oktobra 1969
Ugodno    prodam železno PEC. MIZO,  otroško KAD, LATE, posteljno OMARICO in ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 4751 Prodam dva PRAŠIČA po 80—100 kg in večjo količino obranih JABOLK.   Pšata 2, Cerklje 4752 Prodam JABOLKA voščen-ke na drevju. Zg. Brnik 1, Cerklje 4753 Prodam   dobro ohranjen TELEVIZOR riz za  1200 N din. Golnik 25 4754 Prodam ali zamenjam težkega, 4 leta starega KONJA odličen voznik, in 18 mesecev starega  ŽRE BETA. Poljšica Zg. Gorje 4755 Zaradi selitve ugodno prodam:    kuhinjsko pohištvo, (dve stenski omarici, delovni »pult« in miza s stoli-ultra-Pas),   spalnico (štiridelno), krojaški šivalni stroj singer ter KOLO in kamgarn OBLE-Ko za fanta do 10 let, vse dobro ohranjeno. Šifrar Milan, Zminec 35 pri škofji Loki. Informacije: telefon 85-072 4756
Prodam      pol avtomatično STRUŽNICO, stružna dolžina 2 m. Vavpetič Ivan Preserje 59, Radomlje 4757 Prodam  ŠIVALNI STROJ Ecepel 30. Šenčur 152 4758 Prodam   dobro ohranjeno SPALNICO in kopalno KAD. *b"je 47, Medvode 4759 Prodam žensko KOLO in PANCERJE št. 37. Rihtaršič, f^npctrska   43, Kranj-Stra-Zl^če 4760 Prodam dva spalna KAV-\\ komplet z jogijem in pre-Zabret.Otd-4761
Zakonsko SPALNICO, dobro ohranjeno, in kabinet ŠTEDILNIK goran prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddeiku 4775
Oddam njivo v najem. Ku-ralt, Sv. duh 36, skofja Loka 4776
Dva GOZDA v Zg. Bitnju predam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku
4777
Dobro ohranjeno KITARO prodam. Kranj, Jezerska cesta 6 4778
Prodam skoraj nov raztegljiv KAVC. Naslov v oglasnem oddelku 4779
Za 6 mesecev oddam v najem GARAŽO v Švabski vasi. Vihar,  Kranj, Valjavčeva 8
Prodam AMI, leto izdelave 1967. Vučko, Groharjevo naselje 5, Šk. Loka 4795
Prodan, MOPED za 700 N din. Šenčur 217 4796
Prodam poceni leseno GARAŽO na Planini. Telefon 23-512. Naslov v glasnem oddelku 4797
Stanovanja
Instruiram angleščino za osemletko. C. 1. maja 27, Kranj 4820
Ostalo
Prodam dva ženska zimska PLAŠČA za večjo močnejšo postavo. Naslov v oglasnem oddelku 4780 Ugodno prodam STRUŽNI CO z 850 mm stružne dolžine za 220.000 S din, nekaj str. ključavničarskega orodja in komplet otroško posteljico. Zg. Duplje 20
LOVCI,   POZOR!   REDKA i PRILOŽNOST!  Naprodaj  le- 1 pa mlada resasta ISTRIJAN-CA. Tavčur, Sp. Luša 5, Selca 4809
Ugodno prodam PLINSKO PEC. Kranj, Partizanska 31 4810
Kupim
'.a 700 N din. ^»»»ka 1, Kranj
prodam litozolez.no kopalno AD šivalni stroj singer in *Uninjsko OPRAVO z viseči
rni omaricami. Kovač, Parti-katska 4. Kranj 4762 Prodam nov PLETILNl STROJ znamJ e ki ' ■ Na" slov v oglasnem oddelku
4763
Prodam 164 členov RAD'A TORJEV 454/4 novi tip. Naslov v oglasneaii oddelku
4764
. Prodam zimska JABOLKA tonatan. Podbrezie 62, Duplje 4765 Prodam PLUG OBRAČALNIK. Šmartno 7 Cerklje
4766
Prodam dve KRAVI, 9 me s^ev breji. Plevel, Cerkljan ska Dobrava 9 v" ''
Prodam desni ŠTEDILNIK gorenje na trdo gorivo. Bc-^dikova 24/a, Kranj-Straži-4768
rodam zimska JABOLKA r- Bela 6, Preddvor 4769 Prodam dva  PRASK A po
60 kg. Dvorje 3H Cerklje
4770
Prodam 1500 kosov stri °PF-KE folc. Sp. Duplje 14 4771
Prodam FILODENDRU M, 3 l<-'ta star, z 18 listi. Nas!ov v oglasnem oddelku 4772
, ''odam SLAMOREZNK () °ebeli krmilni krompir igor
Po 0-20.- Suha 5, Kranj Prodam dva  PRAS1! ^ l" JlX) Kg težka in dve KRAVI Po izbiri. Doriai je 21 Jfcabm c» 4774
Kupim kompletno vodno ČRPALKO za hišni vodovod. Fajfar Andrej, Žeje 17, Dup lje 4781
Kupim 3 kom 2,52 m TRA VERZE, profil L Rakovec, Koroška c. 16, Kranj 4782
Kupim navadno HARMONIKO .prodam MOPED ali zamenjam za harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku
4783
Koprni električni VARILNI APARAT in VRTALNI STROJ do 15 mm. Naslov v oglasnem oddelku 4784
Prodam novo HIŠO. Kranj, ' Pševska 11/a, Stražišče 4798
Vestno in POŠTENO osebo j vzamem na stanovanje v ško- | fji Loki. Na razpolago tudi : GARAŽA. Naslov v oglasnem i oddelku 4799 j
Najboljšemu ponudniku I prodam KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje in večjim gospo- ( darskim poslopjem 15 km i od Ljubljane. Ponudbe posla- j ti pod »Zasavje« 4800 i
Prodam HIŠO na Kokrici j — dve stanovanji — ter 1000 m2 vrta. Eno stanovanje prosto v decembru. Poizve se: , Cesta 1. maja 2, Kranj 4801
Prodam BARAKO z dvojnimi lesenimi stenami. S preureditvijo  primerna   za vikend. Kranj, Zevnikova 3 b 4802
Prodam enonadstropno HIŠO v četrti fazi gradnje, 8 km iz Kianja. Naslov v oglasnem oddelku 4803
8 km pred Kranjem prodam sobo in kuhinjo s spalnico ter vrtom. Cena 18.000 N din. Roblek, Žlebe 47 a, Medvode 4804
Sprejmem dva FANTA na stanovanje. Kranj, Jezerska c. 6 4805
Zamenjam enosobno stanovanje v središču Kranja za večjega v Kranju ali Šenčurju. Naslov v oglasnem oddelku 4806
FANTE vzamem na stanovanje. Kokrški breg 2, Kranj 4807
Iščem UPOKOJENKO do 50 let za skupno življenje. Imama svoj dom. Ostalo po dogovoru. Letnar Marija, Moste 61, Komenda 4811
Opravljam zaščitne premaze za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z gumi-nolom in korol lakom. AV-TOPRALNICA, Ljubljana, Vodnikova 99 4672
RADIATORJE za ŽGANO LAKIRANJE in ostale kovinske predmete sprejemam. Kranj, Tekstilna 14 4707
IZDELUJEM lepe lesene diatonične HARMONIKE ter uglašujem in popravljam vse vrste harmonik. Moste 37, Komenda 4812
Cenjene stranke obveščam, da brusim nože, škarje ter vsa ostala rezila v kulturnem domu na Kokrici 19. ŽONTA PETER 4813
ROLETE naročite zastopniku špilerju, Grad ni kova 9, Radovljica, telefon 70-046
4814
ZIDNE TAPETE, TAPISO-ME, TOPLI POD, platnene rolete, garderobne OBEŠAL-
NIKE, karnise in ostala tapetniška dela vam strokovno opravi TAPETNIŠTVO Rau-tar Srečko, Lesce, telefon 70-333 4072
Ženitve
Iščem kmečko DEKLE, staro od 17—26 let, brez službe, ki ima veselje delati na kmetiji, k 26-letnemu fantu s službo. Možna ženitev. Ponudbe poslati pod »Iščem te«
4816
PES, kratkodlaki PTICAR. se je izgubil. Sliši na ime BODO. Prosim javite proti nagradi Remic, Kranj, Žano-va 8 4817
Prosim osebo, ki je v torek, 7. 10. ob 14.15 pobrala zavetk s krilom na avtobusni postaji, naj ga vrne proti nagradi na avtobusno postajo Kranj. 4818
Prireditve
GOSTIŠČE pri J AN t ETO iz Sr. vasi priredi v soboto
ZABAVO s plesom. Igra kvartet MLADIH. Vabljeni!
4821
B
Prodam FIAT 600 ali zame njam /a MOPED. Tenetiše 12, Golnik 4785
Prodam MOTOR d.mmia 125 ccm. Sp. Brnik 4, Cerklje 4786
I'p; lam MOPED T 12, dve POSTELJI z. vložki, postclini omarici, PSIHO. Britor št. 1, Kranj 4787 P,odam dobro ohranjeni SPAČEK. Informacije dobite na telelon Kranj 22-508 478« Ugodno prodam dobro ohranjen avto R-4 (1965). Ogled vsaik dan od 16. do 18. ure. Oklhamska 8, Kranj
4789
Prodan osebni avtomobil ZASTAVA 750 v zelo dobrem stanju, Logar, Kranj, nebotičnik 4790
Prodam ZASTAVA 750/66. Bistrica 39, Tržič 4791
Prodam MOTOR puch 250 ccm SG v dobrem stanju. Zg. Kokra 66, Ogled v nedeljo dopoldan 4792
Prodam MOPED kolibri s prevoženimi 12.000 km. DOT-laajc 36, Žabuiica 4793
Iščem upokojenko iz škofje Loke za varstvo leto starega otroka. Lapornik, Groharjevo naselje 5, Skofja Loka 4808
VAJENCA z.a tapetniško stroko sprejmem takoj. Rau-tar Srečko, Lesce 4815
Iščem INŠTRUKTORJA matematike za 7. razred osemletke. Naslov v oglasnem oddelku 4819
Veletrgovina
razpisuje
LICITACIJO ZA PRODAJO 115 m2 LESENIH GARAŽ NA BLEDU, KAJUHOVA ŠT. 3
Izklicna cena je 4,000.00 din
Licitacija bo dne 15. oktobra 1969 ob 1.3. uri za družbeni sektor in ob 15. uri za zasebni sektor v prostorih uprave na Bledu, Prešernova 76.
Ogled garaž jc možen 1 uro pred licitacijo.
Za zanimivo delo
Ponudbe pošljite na upravo lista pod PROVIZIJA 69
iščemo sodelavce v honorarnem delovnem razmerju v vseh večjih krajih Slovenije. Delovni čas uredite sami, zaslužek je odvisen od vas. Možna je tudi redna zaposlitev. Na vašo ponudbo bomo takoj odgovorili.
Vlom v kiosk
V torek, 7. oktobra, okoli osme ure zvečer so trije mladoletniki iz Ljubljane, sicer pa na priučevanju v tovarni Iskra v Kranju, vlomili v kiosk podjetja Tobak v Kolodvorski ulici v Kranju. Odnesli so več cigaret in nekaj galanterijskih predmetov. Na kraju dejanja jih je zasačil Jože Bergant in enega od njih, 16-letnega L. C. zadržal.
Nesreča z razredči lom
V sredo, 8. oktobra, se je na dvorišču podjetja Kovi-noservis na Jesenicah pri miniziranju železne konstrukcije opekel Ljubomir Prešeren, star 15 let, iz Breznice. Po delu si je Prešeren očistil roke z razredčilom, pri tem pa se je nekaj razredčila po-
lilo po njegovih hlačah in po tleh. Ko si je nato prižgal cigareto in še gorečo vrgel na tla, je nastal plamen, ki je zajel njegove hlače. Z opeklinami pod desnim kolenom so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
J. V.
Zahvala
Ob slovesu našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata in strica
Jožeta Ranta
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, poklonili cvetje ga spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala vsem, ki so ga v času njegove bolezni obiskovali, hvala dr. Černetu za dolgoletno zdravljenje, gasilskemu društvu Ljubno, č. duhovščini, pevcem in sosedom, iskrena hvala za neizmerno pomoč v naših najtežjih trenutkih.
Ljubno, dne 30. 9. 1969
Žalujoči: hčerke Micka, Francka in Justina z družinami in drugo sorodstvo
Zahvala
Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta
Ludvika Berganta
sc zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga v tako lepem številu spremili k večnemu počitku na pokopališče pri sv. Lenartu. Posebno te /a hvaljujemo g. župniku, tov. Rantu in tov. Debeljaku za besede slovesa ob odprtem grobu. Prav tako se zahvaljujemo pevcem iz Praprotna za ganljive žalostinke. Posebna zahvala velja tudi dobrim sosedom za njih skrb in pomoč.
Zg. Luia, dne 8. 10. 1969
Žalujoči: žena, sinovi in hčere
Zahvala
Ob boleči izgubi našega nepozabnega  moža, očeta in starega oeeta
Andreja Pavlica
mlinar iz Mošcnj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri jatel jem, sosedom in znan eitl ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in poklonili toliko cvetja, nam pismeno in ustno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebej sc zahvaljujemo godbi iz Gorij, govornikom, organizacijam /I'. NOV, gasilcem, č. duhovniku, pogrebnemu zavodu, vsem zdrav ■nikom, ki so mu v času bolezni lajšali bolečine, in tov. Ccbulju Ivanu za vso pomoč.
Mošnje, dne 3. 10. 1969
žalujoči: Eena Marija, hčerka in sin / di užinama
Zahvala
Ob nepričakovani izgubi mojega ljubljenega moža, svaka in slina
Franca Klingberja
sc iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znam i m za požrtvovalno pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvalni j.-m t duhov šeini, -za podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskre na hvala društvu upokojencev za izkazano zadnjo čast. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:  /ena   Marija, sva!
nečak Oebhard, nečakinja Siglinda ta
drugo sorodstvo
Ilunnovcr, Graz, Naklo, dne 8.10. 1969
Nesreče tega tedna
V torek, 7. oktobra, nekaj pred sedmo uro zvečer se je v Mostah pri Žirovnici pripetila huda prometna nesreča. Voznik vojaškega tovornega avtomobila vojak Radiša Lazarevič je v Mostah povozil Branka Stojana, starega 13 let, in Petra Pristova, starega 14 let oba iz Most. Branko je na kraju nesreče umrl, Peter pa med prevozom v jeseniško bolnišnico. Vzroke nesreče raziskujejo.
V sredo, 8. oktobra, opoldne je iz neznanega vzroka padel z mopedom na cesti med Naklom in Polico voznik Franjo Toplak iz Kovorja. V nesreči se je huje ranil.
V križišču Kidričeve in Savske ceste na Jesenicah je tovornjak, ki ga je vozil Stanislav Stare z Bleda zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v pred njim stoječi osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Ankerst iz Lesc. Ankerstovo vozilo pa je zaradi tega zadelo v osebni avtomobil Ignaca Logarja, ki Je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 23.000 din.
Na cesti tretjega reda med Rodinami in Smokučem se Je v sredo, 8. oktobra, zvečer pripetila hujša prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Refik Ključanin z Jesenic je s sopotnikom Mičom Mitrovičem vozil proti Begunjam. Po voznikovi izjavi se je srečal z neznanim tovornim avtomobilon% ki je peljal deske. Ena od desk je na levi strani tovornjaka zdrsnila kak poldrug meter vstran. Voznik sam jo je opaZ' in sklonil glavo, sopotnik pa tega ni videl, tako da ga Je deska udarila po glavi. Hudo ranjenega so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
V sredo okoli pol osme ure zvečer je na Hrušici pri svoj' garaži  zdrsnila  z  osebnim  avtomobilom  v  potok vOZI*^ Ivanka Lorenčič. Voznica je dobila pretres možganov, Škoo na avtomobilu pa je za 1000 din.
Pri hotelu Grad Hrib v Preddvoru jc v četrtek, uro V° polnoči, voznik motornega kolesa Franc Zalesnik iz Krarljt v ovinku zavozil s ceste in padel v 10 metrov globok ian:o V nesreči je bil težje ranjen in so ga odpeljali v ljubljans bolnišnico. Voznik je vozil vinjen.
Na Cesti 1. maja v Kranju je v četrtek opoldne v°zn!* osebnega avtomobila Janez Kalan iz Šenčurja zadel kolesa J Silva Knapiča, starega 15 let. Nesreča se je pripetila, *°Je kolesar pripeljal s stranske poti na prednostno cesto. le
ranjenega kolesarja so odpeljali v ljubljansko bolnišnico-
., y
V križišču Škofjeloške in Delavski- ceste v Kranju JJ-četitek ob pol sedmi uri zveeei  voznik osebnega avtom0 g Vinko Markič iz Kranja podrl mopedista Vilka Masterla Zg. Hitenj.  Nesreča se  je pripetila, ker je voznik osebIU j
avtomobila v križi Sen [zalijeva] prednost. I^ppedisi s: Jc
padcu zlomil desno nogo. ^
V Gregorčičevi ulici v Kranju Je v četrtek nekaj P° fj2*« url /večer voznik mopeda Stanislav Sajovic s Suhe pn y nju zadel Marijo Kramar, roj. 1904 Iz. Kranja. Kramarjev« ^ Sla po ulici ■ Se dvema ženskama. Mopcdist Jih je pran' . i0 tedaj pa Je Kramar jeva stopila v levo in zadela v *a kolo mopeda. Pri padeu si je zlomila roko v zapestji'-
I..
Uiepila se je
daj zjutraj sedet v Pal* in je po vseT verjetnos aara-dl   slabe vitl'iiv0Sl
padla v bazen in sC ut°^ pila. V bazenu jc ' ' okoli 80 eni vode
V torek, 7. oktobra, med pelo in šesto uro zju traj je utonila V bazeneku pri domu oskrbovancev v Potovali pri Preddvoru 86-lctna Frančiška Oiehek. Pokojna je bila odšla zgo-
• I Obletnica
Mineva rc .e.to leto, ko je ugasnilo mlado življenje našega
Draga Križnarja
iz Preddvora
Ljubljeni Drago, spel je tista Čudoviti |v-n• kl £■ ta iako cenil, gore in gozdovi dobivajo svoj i1 "'"''"^ . ..•i m v bolesti šepetajo DRAGA ni več. Vsem, ga z nami ljubo spominjale, ii.ivi iskrena zahv
Žalujoči: žena Urška, sinova Drago in J°sk°
Pogovor tedna
Ludvik Bunderle: višina 209,5 cm
Na Jesenicah je ob petnajstletnici košarkarskega khiba revija košarke privabila mnogo gledalcev. V čem je pravzaprav skrivnost privlačnosti košarke? Za nekoga meti od daleč, za drugega hitra, kombinacijska in duhovita igra, za tretjega spet nekaj tretjega. Že od nekdaj pa so pozornost zbujali košarkarski velikani, ki košarki dajejo svojstven mik. Na Jesenicah je to LudtvLk Bunderle, ki je zelo dobro igral predvsem na zadnjih tekmah. Ludvik je sicer doma iz Zgornjih Gori j, za Jesenice pa igra tri leta ...
Ludvik, pred tremi leti je Tedenska tribuna organizirala veliko akcijo, da hi zvedeli za najvišjega Slovenca. Ti sa odnesel Prvo mesto. Koliko centimetrov ti je zadostovalo za to?
»Takrat sem imel 207 cm, od takrat pa sem tej višini primaknil še 2,5 cm.«
t) Kdaj si se rodil:
»2. avgusta 1950.«
• Košarko si igrati 1. 1966. Spominjam se, da smo te takrat zaradi   tvoje velikosti gle-
dali kot pravo čudo. Ti je bilo zato kaj nerodno.
»Če ni bilo drugim, je bilo meni še manj, saj zaradi višine nimam nobenih kompleksov.«
0 Kdaj ti je bilo v tvoji karieri težko?
»Takrat, ko zaradi tega, ker sem igral pri gorjan-ski godbi na pihala, nisem mogel oditi na mladinsko prvenstvo v Ljubljano. Zaradi tega tudi nisem odšel z mladinsko državno reprezentanco v Turčijo.«
No, Ludvik se je zdaj svojemu igranj o na bas že odpovedal kn ga le-ta pri košarki ne bo mogel več ovirati.«
#) Tvoj košarkarski vzor?
»Cosič«
f) Kje boš igral, ko se vrneš iz JLA?
»Ne vem še, toda za nekaj časa bi rad izbral drugo okolje.«
& Kaj je tvoja največja želja?
»Postati dober košarkar.«
9) Ti si navišji, kdo pa je zate največji Slovenec?
»To bo pa zmeraj Prešeren.« Z. Felc
Jesenski kros na Jesenicah
Na letošnjem jesenskem krosu na Jesenicah jc nastopilo več kot 270 tekmovalcev, Največ iz osnovne šole Pre žihov Voranc z. Jesenic. Na startu ni bilo niti ene starej-mladinke niti članice. Zmagovalci v posameznih kategorijah pa so bili: mlajše Pionirke; Marija K (SSD T. Cul a i; starejše pio-
nirke: Draga Jančar (ZSD / I vnica); mlajše mladinke: Ivanka FiJipaj (Koroška Bela), mlajši pionirji: Ivo Sku mavc (Mojstrana); starejši pionirji: Igor Antonič (SSD T. Cufar); mlajši mladinci: Franci Tajnikar (Žirovnica); starcjSi mladinci: Marko Dakskobler (Jesenice); člani: Janez Cufar (Jesenice).
Z. Felc
$3iud;kalne športne igre
S finalnim tekmovanjem so se v torek popoldne končale sindikalne športne igre v odbojki. V telovadnici TVD Partij v Stražišču so se srečale tri ekipe kranjskih sindikalnih organizacij. Z-a Prvo, drugo in tretje mesto so sc pomerile Iskra, Sava in Kovinar. Ekipi osnovne šole France Prešeren in skupiči i* občine se tekmovanja ni-
r
sta udeležili; prav tako pa zaradi odsotnosti omenjenih (.kip niso mogli tekmovati odbojka i ji Ibija.
Tako jc vrstni red po kon čanem tekmovanju v o.lboj k> naslednji: I. Iskra, 2. Sava, a. Kovinar, 4. in 5. mesto si delita osnovna šola Frane'; Prešeren in ekipa skupščine občine, 6. pa jc 1131.
A. 2.
•sanjski kolesarji dosegli še en uspeli
icTl? n,ednarodMi dirki ,
mladinci  - kolesar-
Plen ° ek,n,1<> ler "zlagal, pole« vseh do-
Bacili tudi ekipo Bratislave. Janez kibnikar je zasedel prvo mesto, Vidmar je bil tretji, Žagar pa sedmi.
G. V.
Dijaški dom na čelu
V GRL II. razred so bili v zadnjih dveh kolih doseženi naslednji rezultati:
VI. kolo — Dij. dom : Žab-nica B 24:11; Kamnik B : Selca B 13:10; Duplje B : Šešir B 0:5, Storžič : Križe 0:5; Krvavec : Radovljica B 5:0.
Ekipe, ki so tekme izgubile za zeleno mizo, so sicer zmagale, toda zaradi neplačane prijavnine za tekmovanje so tekme izgubile.
VII. kolo: Križe B : Duplje B 13:13; Radovljica B : Storžič 24:9; žabnica B : Kamnik B 19:23; Šešir B : Dij. dom 10:19; Selca B : Krvavec 20:11.
Zaostale tekme: Križe B : Dij. dom 16:20; Dij. dom : Storžič 21:14; Kamnik B : Krvavec 22:16; Krvavec : Duplje B 16:23.
Lestvica po VI. kolu: D!j. dom 6 6 0 0 128: 75 12 Kamnik B 6 5 1 0 109: 84 11 Križe B 6 4 1 1 81: 73 9 Selca B 6 4 0 2 118 : 70 8 Duplje B 6 3 0 3 92: 81 6 Radov B 6 3 0 3 79: 68 6 Krvavec 5 1 0 4 6C: 79 2 Žabnica B 6 1 0 5 84:130 2 Sešir B 6 10 5 E8:i08 2 Storžič        5 0 0 5  58: 99 0
V naslednjem, VIL kolu se bodo srečali naslednji pari: Duplje B : Dij. dom, Kamnik B : Šešir B, Storžič : Selca B, Križe B : Radovljica B, Krvavec : Žabnica B.
F. Porenta
Radovljica izločena
Tekmovalna komisija ljubljanske conske ženske rokometne lige je izključila ekipo Radovljice iz nadaljnjega tekmovanja, ker ekipa doslej (e ni odigrala nobene tekme. Rezultati — 3. kolo: Kamnik : Kranj 7:26, Kranjska gora : Slovan II 11:19, Šešir : Borec 10:8; 4. kolo — Kamnik : Kranjska gora 9:13, Kranj : Borec 5:0 b. b., Slovan II : Sava 11:5. V vodstvu je Slovan II z. 8 točkami, sledijo pa Kranj 6, Kranjska gora 4, itd. J. Kuhar
Lep uspeh Kranjčanov
Na letošnjem državnem prvenstvu invalidov v plavanju, ki je bilo pred dnevi v Beogradu, so invalidi kranjskega Borca podobno kol na s!o-venskem prvenstvu dosegli zelo dober uspeh.
V disciplini 50 m prosto so dosegli naslednje uvrstitve: 3. Tajnik, 9. Bcvc; 50 m prsno: 5. Velikanje, 7. Tome. V staleti 4x50 m so dosegli prvo mesto kot ekipa Slovenije, v disciplini 4x50 m prsno pa so zasedli drugo mesto. Oil Kranjčainov so plavali v slovenskih štafetah Prelog, Bevc, Tajnik, Tome, Ro/man in Velikanja. V vaterpolu je zmagala Hrvatska pred Slovenijo, -dh
Ljubljanska conska rokometna liga
Duplje še vedno v vodstvu
Rokometaši iz Dupelj so zabeležili v sedmem kolu že šesto zmago in so na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti pred nevarnim zasledovalcem Krmeljem. Tudi Radovljica je zabeležila v zadnjem kolu pomembno zmago, medtem ko je v šestem kolu izgubila srečanje s Šentvidom s 5:0 brez borbe, ker je prišla na igrišče šele v nedeljo, tekma pa je bila delegirana za soboto.
Rezultati — 6. kolo: Usnjar : Duplje 11:15, Križe : Mokerc 17:14, Hrastnik : Veterani 20:13 in Šentvid : Radovljica 5:0 b. b.; 7. kolo — Veterani : Križe 22:16, Radovljica : Usnjar 32:13, Duplje : Zagorje 16:15.
Lestvica:
Duplje	7	6	0	1	110: 88	12
Krmelj	7	5	0	2	91: 81	10
Radeče	6	4	0	2	95: 79	8
Hrastnik	6	4	0	2	83: 71	8
Zagorje	7	4	0	3	126:116	8
Radovljica	7	3	1	3	106: %	6
Šentvid	7	3	0	4	79: 83	6
Veterani	7	3	0	4	115:124	6
Usnjar	7	3	0	4	115:124	6
Mokerc	6	2	0	4	115:116	4
Križe	7	1	1	5	95:119	3
Grosuplje	6	1	0	5	104:137	2
Pari prihodnjega kola: Veterani : Grosuplje, Hrastnik : Duplje, Križe : Krmelj, Zagorje : Radovljica. J. Kuhar
Gorenjska rokometna liga
Žabnica zmagala v Kamniku
Derbi srečanje nedeljskega kola gorenjske rokometne lige se je končalo z zmago Žabnice, ki je odpravila ekipo Kamnika s tesnim rezultatom na igrišču v Kamniku. Po šestem kolu je v vodstvu Sešir, ki doslej še ni izgubil nobenega srečanja.
Rezultati: Tržič B : Kranjska gora 17:18, Jesenice : Sava 21:17, Kamnik : Žabnica 19:20, šešir : Kranj B 15:14.
Lestvica:
Sešir	6	5	1	0	89: 59	U
Kamnik	5	4	0	1	106: 75	8
Žabnica	6	4	0	2	123:129	8
Selca	5	3	1	1	101: 76	7
Kranj B	6	3	0	3	114:109	6
Kr. gora	5	2	0	3	78:110	4
Sava	5	1	0	4	98:105	2
Jesenice	5	1	0	4	82:105	2
Tržič B	5	0	0	4	54: 76	— 2
Jutri se bodo pomerili naslednji pari: Kranjska gora : Kranj B, Kamnik : Sešir, Sava : Selca, Tržič B : Jesenice.
P. Didič
Gorenjska nogometna liga
Same zmage domačinov
V šestem kolu gorenjske nogometne lige so vsi domačini Zabeležili zmage. V vodstvu jc ekipa Kranja, ker je bila tekma Tržič : Kranj, ki se je končala z zmago Tržičanov, razveljavljena.
Rezultati: Tržič : Naklo 4:1, Jesenice : Železniki 5:1, Kranj : Predosljc 4:1, Preddvor : Svoboda 2:0, Podbrczje : Lesce B 6:0, Kropa : Trbojc 6:2. Lestvica:
Kranj	5	4	0	1	21: 9	10
Jesenice	6	4	0	2	32: 9	8
Tržič	4	4	0	0	25: 4	8
Kropa	6	3	1	2	20:14	7
Svoboda	5	2	1	2	12:12	5
Predoslje	6	2	1	3	9:21	5
Železniki	5	1	2	2	15:12	4
Preddvor	3	2	0	3	7:10	4
Podbrezje	5	2	0	3	12:25	4
Trbojc	6	1	0	5	10:38	2
Naklo	5	0	1	4	2.2	1
izven konkurence						
Lesce B	6	1	0	5	9:28	2
V ostalih gorenjskih ligah pa so bili doseženi naslednji rezultati: mladinska lipa: Jesenice : Železniki 11:1, Kranj : Svoboda 8:0, Tržič : LTH 2:1, v vodstvu jc Kranj. Pionirska liga: Jesenice : LTH 5:2, Kranj : Svoboda 3:2, Triglav : Trbojc 8:1. Podbrezje : Lesce 4:0, Predoslje : Naklo 3:4. V vodstvu je Ti iglav. P. Didič
GLAS
SOBOTA — II. oktobra
V škofjeloški občini še ta mesec favne razprave o gospodarjenju z gozdovi
Te dni se bodo v škofjeloški občini začele javne razprave o gospodarjenju z gozdovi, ki jih organizira občinska konfe-i.    i SZDL in naj bi zajele čim širši krog ljudi.
Prva razprava bo 14. septembra ob 17. uri v Škof ji Loki v sejni dvorani skupščine občine, in sicer za območja krajevnih odborov SZDL Skofja Loka, Stara Loka, Sv. Duh — Virmaše, Trata, Godešič, Gosteče, Reteče, Puštal in Zminec. Na Bukovici bodo javno razpravo organizirali 15. oktobra ob 18. uri v dvorani zadružnega doma (krajevni odbori Bukovica, Bukovščica in Lenart — Luša). Sledijo razprave v Gorenji vasi (16. X. ob 18. uri v domu TVD Partizan, za območje KO SZDL Gorenja vas, Hotavlje, Leskovica, Lučine in Tre-bija), v Selcih (17. X. ob 18. uri v dvorani kmetijske zadruge, za območje KO Selca in Ljašo), na Cešnjici (17. X. ob 18. uri v dvorani zadružnega doma, za območje KO Cešnjica, Železniki, Dražgoše, Rudno in Podlonk), v Poljanah (19. X. ob 8. uri v Kulturnem domu, za območja KO Poljane, Log, Vol-ča, Javorje in Zaprevalj) na Sovodnju (19. X. ob 8. uri v dvorani zadružnega doma, za območje KO Sovodenj) in v Zalem logu (19. X. ob 10. uri v Gasilskem domu, za območje KO SZDL Zali log, Martinj vrh, Davča in Sorica).
Občinska konferenca SZDL vabi vse, ki imajo kakorkoli opraviti z gozdovi, da se razprav zagotovo udeležijo.
»Ve Vem, it zadovoljimo vse vate potrebe,* je dejal na sprejemu ob tednu otroka predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar predstavnikom pionirjev kranjske občine. »Vsi se trudimo, da bi bil vaš današnji in jutrišnji dan čim prijetnejši«
\tilvomno skrb za otroka za njihovo rast in vzgojo v maši družbi še ni tolika, da bi e z njo lahko pohvalili, vendar pa so nekatera prizadevanja le rodila lepe sadove V kranjski občim se na primet prav sedaj pripravljajo na tako imenovano drugo fazo izgradnje šol in vzgojno-varstve-nih ustanov, tako da bodo lahko skoraj vsi otroci v kranjski Šoli lahki i obiskovali sodobno opremljene šole. / na novo zgrajenimi športnimi igrišči je bila zapolnjena velika vrzel v prizadevanjih za zdravo rast mladih, kar pa seveda ni dovoli a) sc zdravniki pritožujejo nad slabo fizično rastjo mla i.mc
Nadaljevanje tako začetih nalog in prizadevanj poleg reševanja še ostalih problemov, ki zadevajo še druga področja vzgoje otrok, pa naj bi bilo porok za zdravo in srečno rast mladega rodu kol bodočih proizvajalcev in samoupravijalcev.
V galeriji kranjske Mestne hiše so minuli četrtek popoldan odprli razstavo Otroška fotografija v ZDA. Razstavno gradivo, nekaj deset posnetkov, je posredoval oddelek za tisk in kulturo pri ameriškem generalnem konzulatu v Zagrebu. Obiskovalci imajo priliko videti najboljša dela, najbolj uspele fotografije, izbrane na velikem tekmovanju dijakov-fotogra-fov, ki ga je organizirala firma Eastman Kodak in ki je zajelo skoraj vse ameriške srednje šole. Ob otvoritvi sta govorila direktor že omenjenega oddelka za tisk in kulturo dr. Johnson ter kustos Gorenjskega muzeja Cene Avguštin. Razstava bo odprta do 23. oktobra. — Foto: F. Perdan
Pregled avtomobilskih gum
Uprava javne varnosti bo v prihodnjih dneh po vsej Gorenjski organizirala akcijo, ki bi jo lahko imenovali Varnost v prometu. Podob no kot so pred kratkim pripravili akcijo Voznik — pešec, pešec — voznik, bodo čez nekaj dni na parkirnih prostorih in drugih mestih pregledali avtomobilske gume. Lastnike avtomobilov pri katerih bodo ugotovili, da vozijo z neuporabnimi (čez dovoljeno mero »zli/a nimi-<) gumami, bodo miličniki napotili na delni tehnični pregled in z avtomobi-
la začasno pobrali evidenčne oziroma registrske tablice.
Razen tega pa bodo v prihodnje na cestah poostrili tudi nekatere druge varnost ne ukrepe. Tako bodo na primer kaznovali vse tiste voznike, ki vožnjo na cesti ne bodo    prilagodili vremenu
(de/, megla ud i. Voznike, ki
bodo v dežju in podobno vozili z neprimerno hitrostjo oziroma v megli ali ob zmanjšani vidljivsti ne bodo vozili z zasenčenimi lučmi, bodo kaznovali z 2000 starimi dinarji, voznike z neuporabnimi avtomobilskimi gumami pa s £š000 starimi dinarji.
Murka razstavlja v Kazini
Trgovsko podjetje Murka Iz Lesc jc v petek, 3. oktobra, odprla v čilalnlšklh prostorih blejske Kazine razstavo v počastitev 15. obletnice obstoja te trgovske delovne organizacije. Razstava pome ni prerez dejavnosti podjet-
ja, saj so na njej prikazani vsi predmeti, od gospodin |-ske opreme do pohištva, ka tere je moč kupiti v Mm - i nlh prodajalnah. Razstavo, zaprli Jo bodo 30. oktobra, si vsak dan ogleda precej'nje Število ljudi. J. K.
Podaljšanje registracij za mopede
Lastnikom mopedov, ki jim veljavnost prometnega dovoljenja poteče oktobra l'>6^, bodo od I. oktobra do 31. oktobra 1969 podaljševali registracije mopedov na oddelku za splošno upravne zadeve skupščine občine Kranj v sobi 177/11. Registracijo motornih vozil je namreč treba /a naslednjih 12 mesecev podaljšali pred pretekom veljavnosti prometnega dovoljenja.
Lastniki mopedov, ki stanu|e|o na območju krajevnih uradov v občini, lahko podaljšajo registracijo pri svojih krajevnih uradih.
Žirovnica žaluje
Komaj je minilo 14 dni, ko smo ob otvoritvi novega mostu in novega odcepa ceste v Mostah zaželeli, da tod najmanj sto let ne bi bilo nobene prometne nesreče, že je bolno odjeknila novica ° najhujši tragediji na žirovni-škem področju.
V torek zvečer okrog P-ure sta v hudi prometni nesreči izgubila življenje Pe<ef Koder jn Branko Stoja". Stojan in Peter sta sedela na odbojni cestni ograji okrog 80 metrov pred cestnim mostom, ko je mimo pripeli3' vojaški tovornjak, ki ga }e vozil Radiša Lazarevič. in zbil oba fanta z ograje. Branko Stojan je bil takoj mrtev in je obležal na cesti. Peter Kode, pa je hudo ranjen obležal pod cest« in J* med prevozom v bolnišnico umrl.
V sredo zvečer
je v Moste prispela vojaška komisija lž Zagreba in opravila rekonstrukcijo nesreče.
Peter Koder je bil učen«* 8. razreda, Branko Stojan P* učenec 7. razreda osnov ne šole Žirovnica, oba pa st* doma iz Most.
Pred nesreč,) sta IVtei J Branko vabila v družbo 'lld' sošolca Francija Kovača, k' je po nesreči dobil pod ccs'o Petra Prvotno navzoči sp'"'1 niso vedeli, da sta dva Pf nesrečenca, sumljivo MnV'L bilo to. da so našli na cffS. šc tretje obuvalo, kar na i kazalo, da sta bila v nes<\ prizadeta dva ponesi c-čcrK*' Točnega vzroka in of"sa,tj0. sreče ne moremo n°sr(?aji vati. ker je zadeva v rok okrožnega javnega tožilca-
•. hI'*
Novica o nesreči sč |c ^ skovito in bolno rasli** J* okolici   Marjan Jenu. ravn tel j osnovne šole 7ir°vnb\0
„u- J««
|e povedal, da v sredo ni* učenca, ki ne bi imel so oči. V petek, na da" p ba, v žirovniški šoh "'^is pouka, ker je šola '»Z« j(l en dan žalovanja. S >s" Šola so v  sredo ^tt žili vence pred mrtvaški
Petra ju Iloiana.
Tako  Pete,   kot Bo»» bila zelo dobra 111 llK\,0 <P I j va in vestna  Sošolci ^
stali na častni -t«"'*'/^ po-«1'
mrtvaškem odru P<>Kl" ef$) ii straži. £ ^ pa so sc na brezni**«^oVl|i kopališču zadniiČ pl£,|o*v' od dveh nepozabnih
Petra in Bojana.