Arnošt Adamič ' Deček iz sirotišnice (povest) Svidenje • Ko je dal Tone potrebna navodila - , , .,11 'n razporedil vojake, se je stisnil k Že se je popoldne nagibalo k mra- zemlji in se vdal premišijevanju. - ku, ko je prav blizu udarila granata Tjk pred njim je lezk piava in gr. m sesula poslednjo hišo, ki je sa- grala> noč je bik temna -n prikrit mevala ob Piavinem bregu. Priso- nemir je pkval y tJhoti Zagrebel pihal je sel od bataljonskega po- je prstg y vkžno zemljo Tedaj ge veljnistva. mu je nenacjoma zazdelo, da nekaj »Kje je desetnik Mikec Anton?« zdihuje v globini Pritisnil je uho na »Tu, kaj pa je?« tla Morda SQ biU razburjeni živci »Zaupno sporočilo za vas«, mu aj{ kaj, zares je zdihovalo, prav raz- j je izročil zalepljeno pismo in od- iočno je čul, kako je prosilo: Čemu ] dirjal dalje. Tone je čital: me tepeš, o človek, zakaj, zakaj? »Jutri zvečer točno ob enajstih Sita sem tvoje krvi, kosti in mesa " bodite s tremi zanesljivhni in obo- — usmili se me! Zakaj me ne pre- , roženimi možmi pri postajnem po- orješ s plugom, poseješ z žitom in slopju Susegana. Nadaljna navodila obsuješ z blagoslovom, o človek! Le slede tam. Poveljstvo.« zakaj mi razkopavaš prsi z grana- Ob napovedani uri je bil tam. Še tami in me kolneš. Boli me, boli, us- ena četvorica se jim je pridružila v mili se in vrni mi moj mir, šele po- temni noči. Pripeljal jo je nadpo- tem boš našel tudi ti svojega...« ročnik in pojasnil namen sestanka. Tisti čas so slišali v raztepeni — Na masprotni strani so bili Itali- zemlji bojišč milijoni trpinov ta jani postavili močno predstražo, o- hrepeneči vzdih zemlje. Glasneje se boroženo s topiči, in to je bilo treba je oglasilo domotožje in kakor zarja uničiti. Vsak mož je dobil razstre- novega upa je objelo vsa srca... Ijivo, s katerim naj bi uničili topiče. Zasikalo je skozi zrak in vsule so Prodirali so po določenem načrtu. se granate in razpočile, da je on- Najprej so zlezli v predpolje in se stran brega rdeči sijaj švignil v splazili do brega, kamor je bil od- giuho noč. Še je bobnelo na italijan- delek pionirskih čet skrivaj že sko predstražo, ko se je iz noči za- prejšnjo noč skril dva čolna — za čuio ^ratko poročnikovo povelje:' vsako napadalno patruljo po enega. »Naprej!!!« Toneta je določil poročnik za vo- Skočili so v čolne in so pod zaščito ditelja prvega čolna, sam je prevzel železne toče hitro pluli proti na- poveljstvo nad drugim, stisnil v eno sprotnemu bregu. Ko sta rilca čol- roko revolver, v drugo pa uro. nov udarila ob suho, je utihnila ka- »Čez pol ure bo začela streljati nonada. Devet tigrov se je besno naša artiljerija, razbijala bo nepre- zagnalo proti sovražniku. Tone je t.rgoma pet minut, medtem bomo z granato v roki tekel prvi, se spod- napadli. Dečki, izkažite se!« tikal in kobacal po tleh. Deset met- i rov pred njim je zaregljala italijan- pljuskala kakor v prekipevajočem ska strojnica in krogle so strupeno loncu. Ognjeni dež je zdaj sekal v zasršele v temo. Devetorica je za- vrste patrulje. Vsak se je stisnil, vihtela granate, jih zagnala v jarke, kamor je mogel, nič ni poraagalo. se pognala naprej in sekala in ubi- Najprej se je zgrudil in izginil v jala. Tone je bil prvi med njimi, reki poročnik. Tone se je zleknil hujši in bolj divji od drugih; vsi pod breg in pol v vodi čakal s stis- dobri sklepi niso pomagali: Kadar njenimi zobmi svojega konca. Dolge je zaslišal bojni trušč, se je vse za- ure je trajalo besno streljanje... meglilo, krvave lise so mu zaplesale Šele ko je prva zora dneva lezla v pred očmi, takrat je pred njim tre- jasno nebo, je ponehalo najhujše. petal sovražnik in zaman prosil mi- K sreči se Italijani še niso upali za- Iosti — zarjovela je zver v človeku. vzeti svoje razdejane straže, ker so Z mrzlično hitrostjo so nabasali mislili, da tam kar mrgoli sovražni- topiče z razstreljivom, položili vži- kov. Tone je prestal najhujše tre- galne vrvce in — resk —• z oglušu- notke svojega življenja. Bolj mrtev jočim treskom jih je razneslo. Vse ko živ se je končno previdno izvle- to je ;bilo delo nekaj trenotkov. kel iz blata in se ozrl okolu sebe. Sedaj pa hitro nazaj, dokler se ne Čolni so se bili potopili ali jih je vzdrami sovražnik! Ko so pritekli pa vcxia odnesla, okoli njega je bilo do čolnov, se je že vsula toča itali- vse mirno, gotovo je vse mrtvo, si janskih granat v reko in tako odre- je mislil. Ni kazalo več čakati, ne- zala napadalcem povratek. Nepre- varnost je vsak trenotek naraščala. nehoma je udarjalo, da je voda Reka ni bila preširoka in v jutra- 213 njem mraku bi jo morda brez ne- zanj pomenila rešitev, zlobno režaje zgode preplaval, tem varneje, ker jo se je oklenil Tonetovega vratu in je pokrivala lahna megla. Že je hotel italijančil: i izvršiti sklep, tedaj je blizu njega »Kaj ne, tovariša moraš rešiti. Le nekdo zastokal, da se je Tone pre- naloži me, ne bom pretežak ... sunjen ozrl. Tam v grmovju je ležal Hehe, plavati tudi znam. Samo malo ranjen tovariš. Skočil je k njemu. boš pomagal tovarišu.« Ko se je sklonil in mu pogledal v Dopustil je, da se je Tone mučil obraz, je zakričal. Tudi ranjenec z njim, čeprav je bil bolj prestrašen je težko zahropel in stegnil roko, kakor ranjen. Tone je stisnil zobe, proseč usmiljenja. Tone je klecnil si oprtal izdajalca na pleča in za- poleg njega, grozeče dvignil težko gazil v plitvo vodo. Koliko prema- pest, v glavi mu je zašumelo in kr- govanja ga je stalo to samaritansko vave lise so mu zaplesale pred očmi. delo! Nista še bila daleč od brega, »Torej sem te vendar našel!? Iz- ko se je za njima zagnal v vodo še dajalec, ubijalec, kaj? Ubijem te! eden, ki je utekeLsmrti. Tone se ni J Ali me poznaš?« Težko je dihal, vsa utegnil ozreti, hitel je s svojim bre- zadržana maščevalnost se je raz- menom čez vodo, ker je bil skrajni , besnela v te besede. Z rokami ga je čas in se je megla že dvigala. Pičino zgrabil za golt in ga stresel, ne me- Je jahal Toneta in kuhal zahrbtne neč se za pretečo nevarnost. Sedaj nakane. — Najlepša priložnost, iz- mu je bilo vse eno — če bi tudi nebiti se maščevalca, se mu je nu- umrl. Zadrževal je stud in jezo in z dila sedaj: en krepak udarec po gla- j naslado zavrtal sovražni pogled v vi in rešen bi bil. Oni ga bo na drugi onemoglega nasprotnika. strani gotovo ubil, ali kaj. Zaradi Ta je široko razprl veke in se ,rane na ^0^ bi lahko P^plaval re- ; zgrozil. Mišice v obrazu so mu za- ko- Ni se še dobro zavedel svoJe trepetale in z mrtvaškim glasom je misli' že J° Je sklenil izvršiti" Am' od^ovarjal- pak ne udariti, videl bi oni, ki plava »Ti si - Tonek... Ali me boš zadaJ" BolJ enostavno bo zadaviti sedaj ubil?« Povesil je pogled in za- nevšečneža. Sklonil se je naprej, ne- • mižal v pričakovanju smrtnega u- nadoma okleni; Tonetov vrat in ga darca. Nenadoma se je pa vzpel in suml v tilnik- Tone sf ni mo^el bra" hripavo zatulil: niti' niti zavPUi' Prehitro J« zgubil xt-i n xt ^- -• zavest in se začel potapljati. Še ga »Nikar!! Ne maram umreti, resi ¦ t,-- a \ a a * a ¦ ¦ , „ .. ,. ,. , „ je Ficino davil pod vodo, tedaj se je me! — Resite me, liudje! Ranjenca »., , . j , . . , .... . , , . r^ razpocila nad njima granata, da se nocejo ubiti!« 111 oklenil se je lo- . ., , . , ., , , je morilec vzpel m omahnil v valo-netove roke. , . ,,.,... ve, ki so pogoltnili se njega ... Tone je prebledfcl, nato ni bil Tretji plavač je bil priča kratke mislil. Ne, ranjenca ne bo ubijal, zaioiare, a pomagati ni mogel. S čeprav je Pičino. Z nadčloveško vo- pO(Slednjimi močmi se je zagnal pro- | ljo se je obrzdal, zatrl maščevanje, ti bregU; tedaj .. tedaj se ga je ka- ki ga je glodalo, in pokleknil k Pi- kor s kleščami oprijela neka roka... j činu. Ta je uganil spremembo, ki je (Konec prihodnjič.) 214 ; i