Zoper nsnmnost se borijo bogovi za« man. Ta pregovor so imeli stari Grki in Rimljani. Kako je ta pregovor resničen, se more uveriti vsakdo, ki j« čital drugi članek v »Kmetskem listu« z dne 25. septembra. V tem članku, kl ima naslov: »Vera je v nevarnosti!«, se »Kmetski list« togotno zaganja v »Slovenskega Gospodarja«. Je i» tako: če se nekomu stopi na rep, pa zacvili. »Slovenski Gospodar« je namreS ˇ svojem poročilu o izidu volitev v okrajne cestne odbore dostavil pripombo: »Pristašev naših katoliških organizacij trliko (navedeno število), ostalih toliko.« Ta skromna pripomba je »Kmetski list« tako raziarila. da je skočil ter poln gneva zakričal: Kaj pa smo ml, ali smo krivoverci, Turki ali zamorskl po?ani? Kaj je »Kmetski list« in kaj so tisti, ki njernu zaupajo. to vedo saml najbolj. Ako vas »Kmetski list« proglasa za krivoverca, Turke in zamorske pogane, prosto mu! Mi tega nismo storili ter tudi ue bomo storili. Mi smo poročali o članih katoliških organizacij. Ako »Kmstski liat« tiste, ki niso čiarsj katoliških organizacij, ocenjuje kot proglašens za Turke in zamorske pogo.ne, kaj moremo rni storiti drugega, nego da to vzamemo na znanje^ Kako čudovita je logika (način mišijenja) »Kmetske.c,M lista«, sa tudi vidi iz tega, da v tem članku z ozirom na volitve v okrajnp eestnc odbore začuden povprašujc: Ali je potreben tudi katoliški pesek? Katoliški parni valjarji? Katoliški konji, avtomobili, vozovi? Slovensko kmetsko ljudstvo je pri volitvah v okrajne cestne odbore tega čudovitega misleca (»Kmetski list«) poduči'o, da ns gre za pesek, parne valjarje, konje in avtomobile, marveS gre za ljudi, ki z vsem tern razpolagajo v okraju. Naše kmetsko ljudstvo je pri te3i volitvah, ki so se izvršile brez vsake strankarske agitacije, zopet dokazalo, da opravljanje javnih poslov izročuje samo možem, ki so istih načel in istega svetovnega nazora, kakor je ono samo. Ako to »Kmetskemu listu« nl 3rav, kaj moremo mi zato? Ako pa se hoče z zaganjanjem v nas nekoliko potolažiti, mu to radi privoSčimo. fz mariborske kazrJlnice sta pobegnlla od dela na polju dva kaznjenca, ki sta se zatekla na Pohorje Radi pomanjkanja hrane in zastrupljenja s strupenimi jagodami je moral eden iskati pomoči na Hlebovem domu na Smolniku nad Rušami. Izstradanega reveža so pripeljali v Maribor in ga spravili na varno, njegov pobegli tovariš še uživa prostost. Za tiscSake oškodovana poštna hranilnica. Mariborska policija ima precej opravka z odkritjem nepoštenjakov, ki so v zadniem času osleparili poštno nilnico za več tisočakov. Že meseca julija so se pojavile v raznih krajib Slovenije in Hrvatske hranilne knjižice Poštne hranilnice, s kateriml so sleparji ogoljufali pošto za težke tlsoC»- ke. Do vložnih knjižic so prišli na ta način, da so v resnici vložili na ime raznih tvrdk po 100 Din, nato pa ponaredili nadaljne vloge, ponaredili podpise uradnikov in jih overovljali s poštnimi žigi tako spretno, da je bil vsakr_šen dvom v verodostojnost izključen. Nato so se sleparji zglaševali na raznih poštah in dvignili samo v dveh dneh nad 20.000 Din. Dvisrali so zneske po 1000 Din, ne da bi vzbudili suma. Končno se je zgasil eden izmed sleparjev tudi na Pragerskem, kjer pa poštbi uradnik Franc Fludernik, ki je vršil ¦lužbo, ni zaupal podpisom. Koncem avgusta je namre. v času, ko prihaja Ha Pragersko največ vlakov, prišel neki 35—40 let stari moški na pošto ter hotel izkoristiti priliko, ko upravnika nl bilo v uradu, temveč samo podrejenl uradnik. V vložni knjižici ni imel potrdila zadnje vloge, zato mu je poIta hotela ustreči na ta način, da se Je hotela poučiti pri pošti, ki naj bi Vlogo prejela. V času, ko je upravnik skušal dobiti po telefonu potrebno ob.vestilo, pa je neznanec izginil. Upravjrik pošte ga je takoj skušal izslediti In ]e obvesti tudi orožništvo, vendar pa je zasledovanje ostalo brez uspeha. Z njim vred je izginila tudi vložna knjižica. Ker so bile ponarejene vložne knjižice izstavljene na imena tudi Hekaterih Maribor.anov, je bila preiskava poverjena mariborski policiji. Ženska s koso. V Gornjih Hočah pri Mariboru se je pripetil v vinotoču ob prisotnosti mnogo gostov krvav dogotiek. Sredi veselja se je začel prepir med zasebnico Ano Kovačičevo in Lojlom Domadenikom. Ženska se je med prepirom tako razljutila, da je zamahjnila s koso proti Domadeniku. Ogrofeenemu očetu je priskočil na pomoč »ljegov 24 letni sin, ki je prestregel zamah. Udarec s koso je bil tako silovit, jda je sinu Henriku presekal desnico in JBO ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Neznanl vlomilcl po Slov. goricah. Krog Št. Lenarta v Slov. goricah se dogajajo ponočni vlomi v kmečke domoxe. Doslej neznani vlomilci so odnesli l-aznim posestnikom za več tisoč Din obleke. Ljudstvo po Slov. goricah je radi neprestanih nasilnih no.nih obiskov v neprestanem strahu. Poroka. V pondeljek dne 23. septembra tega leta se je v Sv. Petru pod Sv. gorami poro.il fcraditelj Katollškega doma ter duša gibanja Itamkajšnjih katoliških organizacij g. Lojze iorenč, posestnik in župan v Sv. Petru z gdč. Iciko Lah. Mlademu paru obllo nebeškega •lagoslova! Pozoi glede požarnega zavarovanja! Odkar •em prevzel glavno zastopstvo naše slovenfeke »Vzajemne zavarovalnice« v Mariboru, |>rihajajo posestniki sami in se zavarujejo |>roti požaru pri mojem zastopstvu. Nekateri fcgenti drugih zavarovalnic pa so prišli na »imenitno« misel in se izdajajo na kmetih, da fco od mene poslani. Na ta način vlovijo mnoŁe posestnike k tujim zavarovalnicam. Da moHm nastopiti proti taki nepošteni konkurenfci, prosim, da vsakega agenta, ki pravi, da je t&d mene poslan, primete in orl n.jega zahteVajte legitimacijo. In tak nepridiprav ie zavafroval kmete v okolici Sv. Mar.jete 7.n 50.000 Din pri inozemski zavarovalni dnižH. a loli*o in pla.ilo mu je poslal za Oin ?^000! — "kko ie komu Rlede zavarovania kaj niivrr.o. ali imn kaf sprameniti, naj mi piše dopisnico. ali pa nie poišče na mo.jera domu — Fianjo Žebot, glavni zastopnik »Vznjemne zavarovalnice«, Marlbor, Loška ulica 10. Radio-BIaribO-1. Čas naglo teče, tudi moderne iznajdbe naglo napredujejo. Dane. si je na primer radio, ki so ga rned vojno le vojne sile uporabljale, osvojil že ceii svet, postal je naravnost kulturna potreba. Poprej se je črpalo za vsako življenje potrebni napredek iž knjig, broSur in listov, danea so v vseh važne.iših meatih vpel.jane radio-oddnjne postaje in s pomočjo radio-aparatov lahko na svo.jem domu dnevno poslužaš poročila o svetovnih dogodkih, pouSna in gospodarska predavanja, cene svetovnega trga, vremenska poročila, koncerte, opere, operete, Kp!o?no vse, k.ir je poučno in zahavno. To priliko so izkoristile razne tvrdke, ki so na rarlio trsr vrgle razne aparate, od katerih ao pa neknteri že zastareli. nekateri so pa v primeri _ najnovejSimi popolnimi aparati prfidrncri. Opi=ane nedostatke hoče temeljito odstraniti novoustanovljena zadruga Radio-Maribor, ki se nahaja skupno s Prosvetno zvezo na Aleksandrovi cesfi 6, pritHčje. Njeni namen je, da širni plasti stovenskega ljudstva vzbudi zanimanie 7a radio-amaterstvo in mu dokaže, kolike nanredne vrednosti je radio za vsaki slovenski dom. Zadruga bo izdaja.a potrehne lepake. pou^ne brošure in bo ob enem prireial?. pnu?ne tfiCaje. Vsakemu interesentu ho pomaarala s pravičnimi nasveti in s praktičnim izbolj^an.iem že obstoječih radio-aparatov. Nadalie bo posredovaia ugodni nakup novih aparatov in nip govih sestavnih deiov. Zadruga ima lepo zalogo aparatov največjih svetovnih tvrdk in tudi poedinih sestavin. Špeciielno pa izrleluie zadruga štiri cevni »Neutro-Reinartz«, ki je dandanes na.ibol.fi aparat, s katerim je možno slišati v zvo?niku na.imanj 50 postat in s sluSali nad 70. Posebno dobro in razločno je slišati oddajno postajo Ljubijana. Skrivncstni nanadalci. Dne 25. sentembra sta se vračala iz postaje proti Št. Lovrencu na Pohorju dva veleposestnika. Nenadoma so plan.l. nad oba neznanci in ju potoikli od zadai do nezavesti. Eden od napadenih Črešnii. je bil zaboden z nožem v vrat. Izropana nista bila, ker sta T.rišla napadena naglo k zavesti, je bilo čuti od daleč korake in nato so jo tolovaji odkurili brez zaželjenega uspeha. Palestina, skozi tisočletja torišCe krvavjh bojev, danes odmeva od bojnega krika med Arabci ter Židi. Starodavna dežeia Filistejcev, obljubljena dežela, je od 1. junija 1920 pod pokroviteljstvom Anglije. Angleške Cete so osvo jile svete kraje leta 1917. Od 887.000 prebivalcev jih je 641 tisoč mohamedancev (Arabcev ter Sircev), 158 tisoč židov, 78 tisoč kristjanov, ostalo so Druzi in Samarjani. Cela Palestina meri 22.989 kvadratnih km. Glavno mesto Jeruzalem Steje 62.578 prebivalcev (od teh je 23 tisoč židov, 15 tisoč kristjanov in 13 tlsoč mohamedancev). V Palestlni Izhaja 63 Cisopisov (31 v hebrejskem, 19 v arabskem in 6 ˇ angleškem jeziku). V Newyerku se nkrade letno 12.006 avtomobllov. Angleška in Francoska beleži čimdalje več tatvin avtomobilov. Amerika je v tem oziru na viSku. V Ameriki se ukrade letno avtomobilov v vrednosti 800 milijonov dolar.iev. Samo v Newyorku izgine letno 12 tisoC avtomobilov. »Auto-brigada«, kateri naSeljuje poroCnik Dilon in koje dol*.rost 1e. za^edovati tatove, ima r»olne ro1"« de.a. 80 odstotkov ukradenih vo- ?il leta 1927 je bilo najdenih in vrnjenih p?izadetim. Hajnovejše ameriško čado: Odtisek glasu! Razna policijska ravnateljstva v Ameriki se že poslužujejo povsem nove metode. Poleg odtiskov prsto-vi polici.ja zdaj vzame od zločinca tudl odtisek glasu. Gramofonski posnetek' glasu zločinca se zamore izvršiti brez njegove vednosti in to med zasliševa« njom. Odtisek človeškega glasu ima često posebno obeležje, ki uspešno omogoča zaslišanje v zaporu se nahajajočcp-a zločinca. Ko bo policija razpolagaia s splošno in popolno zbirko gla* sov zio.elasnih oseb, bo njen posel znatno olajšan. Žrtev zločinskega napadai bo labko poslušala razne plošče na gramofonu, ki reproducirajo glasove raz« nih zloeincev in ko začuje glas, ki ja zaklical: »Roke kvišku!«, bo takoj doznala, kateri je krivec med njimi. Zaklad je odkiril. V A_le«ran County| v spveroameriški državi Michigan js pustil farmer izvrtati 30 m globok vodnjak, iz katerega bi napaial živino. Nekea-a večera, ko so nebali z delom v| vodniaku, se je podal farmer po lestvi v globočino. Nesreča je hotela, da so ^e stene vodnjaka sesule in pokopala fprmerja. Celih 45 ur je bil revež pod^ut, predno so ga odkopali in ga rešili« Kljub rešitvi so ga pa morali prepeljat.i v bolnico. V nezavesti je vedno govoril o zakladu, katerega je našel ten videl na dnu vodnjaka. Ko je ozdravel, ie §e vedno vztrajal pri trditvi, da jer zadel pri pregledu novega štepiha na> zlato. Po prihodu na farmo je pustili zasuti vodnjak očistiti in se je zopefc' spustil v globočino. Tokrat je našel v: stranskem hodniku, ki je peijal iz dna1 pod zemlio, star zlat denar, sklede in; žezlo, ki ie imelo na koncu udelan dijamant. Gotovo je bila nekoč tu indijanska naselbina, ki je bila po kakl nesreči zasuta in je imel poglavar naselbine v jami svojo zakladnico. Ribe, ki onemogočajo raziskovanja. Neizmerno razsežnl pragozdovi v Braziliji so še do danes neraziskani. Raziskovanja so onemogočena radi divjih indijanskih plemen, zveri, kač ter močvirij. Najnovejši raziskovalci pa poročajo, da ne morejo naprej po pritokih! veletoka Amazonas radi rib roparic^ ki se imenujejo »pirayas«. Ribe so dolge kvečjemu 30 cm, nastopajo v milijardskih skupinah in so nepopisno požrešne. Ako bi človek le stopil v vodo< se vržejo nanj in ga oglodajo naenkrac do belih kosti. Lotijo se celo krokodilov, divjih konj in sploh vsake živali^ ki stopi v reko, da bi pila. Divjačina sfl niti blizu vode ne upa, ako sluti v nje| grozne roparice. Indijanci se vozijo sicer v Colnih, a gorje, ako bi se čolrt razi.il in bi Ljudje pofrkali v vodo. Po brazilijanskih'rekah se ne moreš kopati, n.-i piti ne smeš, ker si sicer oglodan do belih kosti. Imenovane ribice go znatna ovira pri prodiranju po brazilijanskih pragozdovih, kjer je večkrat mogoče naprej le po rekah. Fajki kot vremenski preroki. Pajek Je znan že iz starih časov kot zanesljiv vrcmenski prerok. Čim več delavnosti kaže pajek, čim daljša je pajčevina, tem sigurnejše lahko sklepamo, da bo lepo vreme trajno. Ako pa proizvaja pajek le kratke nitke in male mreže, se bo obrnilo vreme kma-lu na dež. Ako pa z&pustijo pajki svoje mreže in se poskrijejo, bo sigurno deževalo. Pri spremcnljivem vremenu je pajčevina neznatna, kakor hitro se vreme izboljša, postanejo pajkove mreže vetVje. Najboljši č&s za opazovanje pajkov je ob 10. uri predpoldne. al, »mora ladjo zapustiti, ako nočemo, da vsi utonemo.« Radi tega so sklenili, da nasipljejo v posodico belih kroglic, med katere pomešajo dvanajst črnih, izmed katerih si vsakdo eno potegne. Kdor potegne črno, se mora prostovoljno pognati v morje in umreti. Črno kroglico je potegnil tudi potnik, ki je imel seboj mlajšega brata. Ta je pokleknil pred kapetana in ga prosil, da ^a vržejo v morje mesto starejšega braa. »Moj brat«, je govoril, »skrbi za očeta, mater in moji dve sestrici, brez njegove pomoči bi padli v veliko bedo, radi tega prizanesite njemu in mene vrzitr v morje!« Kapetan mu je željo izpolnil. Pahnili so ga v vodo. Deček je plaval šest ur za ladjo in je ni izpustil izpred oči. To vzbudi kapetanu naposled sočutje in ukazal je, znovič ga vzeti na ladjo. Pridni deček ni s svojo ljubeznijo rešil zgolj le brata, nego je s svojo vztrajnostjo osvobodil tudi sebe smrti. Plemeniti rešitelj. Car Peter Voliki, ki je položil zaklad velikosti in moči Rusiji, se je vozil nekoč na ladji po morju. Prigodi se pa, da bukne silovit vihar, ki trešči nek ribarsiii .oln na ondi se nahajajoče skalovie. Takoj odpočlje car vse svoje ljudi ribičem na pojTicč in ostane sam na Tadji. Tu nepričakovano uzre, kako se neka ženska z malim otrokom bori brezuspešno z valovi, ki jo lahko vsaki hip pogoltnejo. Prezrši nevarnost, ki mu lahko povzroči lastno smrt, se vrže car v razburkane valove ter srčno reši ženo in otroka, katera bi bila brez njegove pomoči postala žrtvi neizogibne smrti. Konj — rešitelj. Turški jezdeci srečajo v puščavi nedaleč od mesta Ark v Palestini tolpo tolovajskih Arabcev, vržejo se nad nje, mnogo so jih pobili, a ostale vjeli in jih odvedli proti Akru da jih prodajo za sužnje. Na večer prenočijo skupno z ujetniki, ki so bili trdno zvezani v neki pusti dolini. Med ujetimi se je nahajal tudi Abu el MarŠ, k je bil v boju ranjen na roki. Buden ;vsled bolečin, je čul med osta.imi ko nji tudi svojega žrebca, katerega je poznal po hrskanju. Ni se zmogel zadrSatl, da bi še vsaj enkrat ne pokram ljal s svojim zvestim spremljevalcem in radl tega se je porival, dasi z zveza nimi nogami s težavo po rokah k svo jemu konju in ga je nagovoril: »Ubog moj konjiček! Kaj bi počel med Turki' Bil bi zaprt v hlevu z ostalimi konji žena in otroci bi tl ne prinašali več velblodovega mleka, niti ječmena ali pro sa. Zato ostani v svobodi, a jaz pa bom prisiljen biti suženj. Uteci in zdirjaj dcmu, povej moji ženi in otrokom, da se Abu el Marš ne vrne več in liži roke moji deei. To rekši, razseka z zobmi zasaneli sin puščave jermen iz; kozje kože s katerim je bil konj privezan in si prizadeva ga pognati v beg. Zvest in pameten konj, videč svojega gospodarj'a ranjenega in zvezanega, sklone glavo, ga voha in zgrabivši z zobmi pas, ki ga je imel krog sebe, zdirja z go..podarjem, dokler ga ni piinesel na svoj 'dom, kjer ga je položil na pesek k nojgam žene in otrok. Hvaležen Abu el Marš je oskrboval svojega rešitelja kakor najboljšega prijatelja, a ko je poginil, mu je postavil spomenik. Ime ic pametne živali živi še danes v ustih Arabcev pri Jerihi. Bratovska Ijubezen. Ladja, plavajoča v Indijo, se je razbila ob obali zapadne Afrike. Nekateri mornarji in potniki so splezali na obrežje in od tam sku8al: priti do kakšne človeške naselbine. Ostali so si iz ostankov desk zbili malo ladjico, s katero so se podali zopet na morje v domnsvi, da jim bo po morju lažje priti v kakšno zavetišče, ali pr. srečati ladjo, ki jih reši. Na žalost pa takoj doznajo, da je ladjica zelo preobložena in krmar je naglasil, da utonejo ako čolnu teže ne zmanjšajo »Najmanje dvanajst oseb«, ie nadalje-