Smeri gibanja pojavnosti cerebralne paralize v odvisnosti od razvoja perinatalne medicine in intenzivnega zdravljenja novorojenčkov v Mariboru (1988-2003)
Time trends in cerebral palsy incidence in correlation with development of perinatal and neonatal care in Maribor (1988-2003)

angleški
slovenski

2010

letnik 3, številka 1

1988-2003   Cerebralna paraliza   Dojenček, umrljivost   Epidemiologija   Neonatalna nega   novorojenčki   Obporodna oskrba   Slovenija   umrljivost

Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Raziskati smeri gibanja pojavnosti cerebralne paralize (CP) v Mariboru v populaciji otrok rojenih v obdobju 1988-2003 v povezavi s tehnološkim in farmakološkim razvojem perinatalne medicine in intenzivnega zdravljenja novorojenčkov. Metode: V populacijsko študijo smo zajeli 52.450 živorojenih (1988-2003) na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in 1. januarja 2006 še bivajočih na področju regije Maribor. Uporabili smo več virov informacij. Pregledali smo nevropediatrično in drugo specialistično zdravstveno dokumentacijo otrok obravnavanih v centrih za razvojno nevrologijo in habilitacijo otrok z motnjami v razvoju. Stopnjo pojavnosti CP smo analizirali v letnih kohortah z ozirom na porodno težo, gestacijsko starost, vrste CP in stopnjo prizadetosti in vse skupaj v povezavi z razvojem fetalne in neonatalne medicine. Rezultati: Izračunana srednja vrednost prevalence CP v raziskovani populacijski skupini je 3,7/1000 preživelih otrok, 2,7/1 000 v skupini nedonošenih in 1/1000 v skupini donošenih. Prevladujoča oblika CP je spastična diplegija. 44% otrok s CP iz raziskovane skupine (1998-2003) je bilo po sistemu razvrščanja glede na grobo motoriko (Gross Motor Function Classification System) uvrščenih v skupini I in II (najlažjo in blago obliko prizadetosti). Povečanje stopnje CP v letih 1999, 2000 in 2001 lahko pojasnimo z izjemnim povečanjem števila živorojenih z zelo nizko porodno težo v zadnjem petletnem obdobju, povezano z istočasno povečanim preživetjem nedonošenčkov gestacijske starosti 28-32 tednov. V zadnjih 10 letih se je v Mariboru stopnja umrljivosti novorojenčkov signifikantno zmanjšala od 6,6/1000 živorojenih v letu 1997 na 3,1/1000 v letu 2001 in na 1,8/1000 živorojenih v letu 2009. Zaključek: Razvojne spremembe na področju perinatalne in neonatalne medicine v Mariboru od leta 1994 naprej so vodile do očitnega znižanja zgodnje umrljivosti novorojenčkov, kar je zaradi povečane stopnje preživetja nedonošenih prehodno povečalo tudi stopnjo CP.

28.01.2011