CIZLAKIT V NOVEJŠI PETROGRAFSKI KLASIFIKACIJI
Ernest Faninger
S 17 tabelami
Kratka vsebina. Pri Cezlaku nad Oplotnico na Pohorju nastopa v tona-
litu globočnina, ki jo sestavljajo v glavnem avgit, rogovača in plagioklazi.
Kamenino je temeljito mikroskopsko in kemično preiskal N a k i t i n in
pri tem ugotovil, da kaže posebnosti, zaradi katerih ji je predlagal novo
ime — čizlakit. Pri tem se je opiral predvsem na sistem CIPW, po ka-
terem ustreza čizlakitu posebna formula.
V novejšem času so se v petrografski klasifikaciji pojavili novi
sistemi, ki jih seveda Nikitin še ni mogel upoštevati. Predvsem je tu treba
omeniti enokationsko normativno sestavo, kationske odstotke in para-
metre Zavarickega. Namen članka je, prikazati čizlakit v omenjenih
sistemih, da bi dobili čim popolnejšo sliko o tej kamenini. In kot je
Nikitin dokazal s pomočjo sistema CIPW, da čizlakit ni identičen
z nobeno do takrat opisano kamenino, smo prišli do istega zaključka
tudi pri naši primerjavi čizlakita z drugimi ustreznimi kameninami na
podlagi parametrov Zavarickega.
Uvod
Čizlakit je eden izmed najlepših okrasnih kamnov na Slovenskem.
Pridobivajo ga v cezlaškem kamnolomu na Pohorju.
Prvi je kamenino precej popolno opisal Benesch (1917) in jo
imenoval kremenov rogovačno avgitni diorit. Nikitin pa je bil mne-
nja, da naša kamenina ne more spadati v dioritno skupino, ker v njej
odločno prevladujejo femični minerali. Zato jo je najprej provizorično
imenoval tilait. Toda po temeljiti mikroskopski in kemični preiskavi je
ugotovil, da ji po sistemu CIPW pripada formula, ki se po oddelku*
(Section) in vrsti* (Rang) razlikuje od tilaitove formule. Zato je v kla-
sifikaciji magmatskih kamenin zanjo uvedel novo ime — čizlakit.
Primerjajoč štiričlenske magmatske parametre čizlakita z drugimi
kameninami je Nikitin ugotovil, da moramo čizlakit prištevati v dru-
* N i k i t i n je prestavil v sistemu CIPW »Section« z »oddelkom«, »Rang«
in »Subrang« pa z »vrsto« in »podvrsto«. V hrvaški literaturi pa najdemo za
»Rang« in »Subrang« izraza »odjeljak« in »pododjeljak« (Maric, 1945). Pod
tem vplivom nekateri tudi v slovenskih razpravah uporabljajo izraza »oddelek«
in »pododdelek« za »Rang« in »Subrang«.
263
žino diorit-piroksenitov in da se kamenina bolj nagiba k piroksenitom
nego k dioritom.
N i k i t i n je pri klasifikaciji s pomočjo kemičnih podatkov uporabil
le sistem CIPW in štiričlenske magmatske parametre. V novejšem času
so se v petrografiji pojavili novi sistemi in parametri, ki jih N i k i t i n
seveda še ni upošteval. Zaradi važnosti, ki jo ima za nas čizlakit, si ga
oglejmo še v teh novih sistemih in skušajmo z njihovo pomočjo pokazati
tudi to, kar je N i k i t i n dokazal s sistemom CIPW in štiričlenskimi
magmatskimi parametri — namreč da kaže čizlakit posebnosti, zaradi
katerih zasluži tudi posebno ime.
Dve novi metodi zbujata v novejšem času večjo pozornost, in sicer
enokationska normativna sestava in parametri Zavarickega. Oglejmo si
čizlakit po obeh metodah, poleg tega pa že po znanih Nigglijevih para-
metrih. Ker je čizlakit produkt diferenciacije tonalitne magme, si oglejmo
še primerjavo s pohorskim tonalitom iz Josipdola (Dolar-Mantuani,
1935) in aplitom iz bližine Slov. Bistrice (Dolar-Mantuani, 1935).
Čizlakit v enokationski normativni sestavi
Enokationsko normativno sestavo je uvedel Niggli. Imenoval jo
je »Molekularnorm«, tudi Barth (1951) jo je imenoval »molecular
norm«, medtem ko je E s k o 1 a (1954) uvedel označbo »one-cation mo-
lecular norm«. Obširno razpravo o novi metodi je napisal Burri (1959)
in ji predlagal ime »Äquivalentnorm«.
Postopka, ki ga priporočata Barth in Niggli, sta v bistvu
enaka, edina razlika je pri karbonatnem ogljiku, ki ga B a r th prišteva
med katione. Burri pa ne, in postopa z njim enako kot s H2O"'". Samo
formalna pa je razlika med obema postopkoma pri pisanju nekaterih
formul. Tako pomeni pri B a r t h u 1 Fs = 1/2 (FeO.SiOa), Burri pa
isto formulo označuje z znakom 1 Hy. Kar pa Barth označuje z zna-
kom 1 Hy, piše Burri 1 Ortoavgit.
Oglejmo si najprej čizlakit v enokationski normativni sestavi, izra-
čunani po postopku, ki ga priporočata Barth (1951) in Eskola
(1954) (glej 1. tabelo). Tabela vsebuje tudi kationske odstotke. Kamenina
je bogata z normativnimi femičnimi minerali in kaže celo majhen pri-
manjkljaj kremenice, ker se v normi pojavlja oli vin. Normativni plagio-
klazi vsebujejo 40,3 "/o an.
Primerjava enokationskih normativnih sestav čizlakita in tilaita, ki
ga je uporabil že Nikitin (1937) za primerjavo, nam kaže 2. tabela.
Iz tabele vidimo, da čizlakit nikakor ne more biti identičen s tilaitom,
saj kaže tilait velik primanjkljaj kremenice, kar vidimo po nastopanju
večjih količin olivina, in celo nefelin nastopa med normativnimi minerali.
Tretja in četrta tabela nam kažeta primerjavo čizlakita s pohorskim
tonalitom in aplitom. Ker sta čizlakit in aplit diferenciata tonalitne
magme, je povsem jasno, da pada količina normativnih piroksenov v smeri
čizlakit tonalit aplit, obenem pa v isti smeri narašča količina proste
kremenice.
264
Enokationsko normativno sestavo čizlakita, preračunano po N i g g 1 i -
j evi metodi, nam kažeta 6. in 7. tabela; 5. tabela pa nam kaže tako
imenovane osnovne spojine, ki jih moramo izračunati iz podatkov kemične
analize, preden pristopimo k izračunavanju same normativne sestave.
Po N i g g 1 i j e v i metodi upoštevamo pri izračunavanju katanorme
— to je enokationske normativne sestave, ki ustreza okoliščinam, v ka-
terih nastajajo globočnine — CO.¿ le v primeru, da je modalni kalcit
primaren mineral. V tem primeru ga vežemo v kalcit. Ce pa je modalni
kalcit sekundaren mineral, pa CO2 pri izračunavanju osnovnih spojin in
katanorme povsem zanemarimo.
Nikitin v svojem članku ničesar ne govori o izvoru modalnega
kalcita v čizlakitu, zato smo pri izračunavanju osnovnih spojin (5. tabela)
in katanorme upoštevali oba primera: kot da bi bil kalcit primaren
mineral (6. tabela), ali pa da bi bil sekundaren (7. tabela), to je, nastal
pri drugotnih spremembah. 6. tabela vsebuje še kationske odstotke, kjer
se karbonatni ogljik ne prišteva med katione.
Ako primerjamo Barthovo metodo (1. tabela) z Nigglijevo
(5. tabela), vidimo razliko pri Cc. Razlika nastopi zato, ker šteje Barth
karbonatni ogljik med katione, N i g g 1 i pa ne. Po B a r t h u pomeni
formula CaCOg = 2 Cc, po Niggliju pa 1 Cc, ali kar je isto: po B a r t h u
pomeni 1 Cc = 1/2 CaCOg, po Niggliju pa je 1 Cc = 1 CaCOg.
V primeru, da bi bil modalni kalcit čizlakita sekundarnega izvora
in bi želeli tudi v normativni sestavi prikazati kalcit kot posledico kalciti-
zacije wolastonitne komponente diopsida, bi morali wolastonit v 7. tabeli
zmanjšati za 0,6 Wo, da bi dobili 0,3 Cc in 0,3 Q po enačbi: 0,6 Wo+
+ (COJ = 0,3 Cc + 0,3 Q (Burri, 1959, str. 213). V tem primeru že
upoštevamo naknadne spremembe v kamenini, iz katanorme preidemo na
epinormo.
Čizlakit v Nigglijevih parametrih
Nigglijeve parametre čizlakita nam kaže 8. tabela, primerjavo
s pohorskim tonalitom in aplitom pa 9. tabela.
Po Nigglijevih parametrih se čizlakit približuje gabroidni in
piroksenitni magmi. Primerjava s tonalitom in aplitom kaže na skoraj
nespremenjeno razmerje med K in Na pri čizlakitu in tonalitu (para-
meter k). Nadalje nam kaže primerjava med čizlakitom in tonalitom na
zvečanje parametrov fm in c in zmanjšanje parametrov al in alk pri
čizlakitu — dejstvo, ki je v soglasju z Nikitinovo trditvijo, da je
čizlakit gravitacijski diferenciat tonalitne magme.
Čizlakit v parametrih Zavarickega
Čizlakit v parametrih Zavarickega nam kaže 10. tabela, 11. ta-
bela pa primerjavo s pohorskim tonalitom in aplitom.
Čizlakit je bogat s femično komponento (parameter b) in reven
z alkali j ami (parameter a) ter kalcijem, ki preide v sestavo glinencev
(parameter c). Pri alkali j ah prevladuje natrij nad kalijem (parameter n),
265
pri femičnih mineralih pa prevladujeta magnezij in kalcij nad železom,
kar nam povedo parametri m', c', f. Glede kremenice je čizlakit nasičena
kamenina, kajti parameter Q leži v intervalu +6>Q>—6.. Parametri
Zavarickega so povsem v soglasju z modalno sestavo.
Primerjava čizlakita s kameninami dioritne, gabrove dioritne, gabrove
in s kameninami peridotitne skupine
Pri primerjavi čizlakita z različnimi kameninami je Nikitin ugoto-
vil, da spada čizlakit v družino diorit-piroksenitov in da se bolj približuje
piroksenitom nego dioritom; pri tem je uporabil grafični prikaz štiri-
členskih m.agmatskih parametrov. Skušajmo sedaj isto pokazati s pomočjo
parametrov Zavarickega, za primerjavo pa vzemimo globočnine in
lamprofire dioritne, gabrovo dioritne in gabrove družine magmatskih ka-
menin, nadalje še globočnine družine tilaitov, srednje vrednosti perido-
titov, piroksenitov, hornblenditov in srednjo vrednost tilaitov, ki jo je tudi
Nikitin uporabil za primerjavo.
Tako nam 12. tabela kaže diorit in ustrezne lamprofire, 13. tabela
gabrov diorit z ustreznimi lamprofiri, 14. tabela pa gabro in norit ter
lamprofire gabrove skupine. Družina tilaitov je prikazana v 15. tabeli,
srednje vrednosti za piroksenite, hornblendite, peridotite in tilaite pa so
v 16. tabeli.
Zaradi primerjave čizlakita z naštetimi kameninami smo pri vsaki ka-
menini izračunali še d, pri tem pomeni d = j/(a — cìq)^+ (c — co)2+ (b —
a, C in b so parametri čizlakita, üq, с^ in b^ pa parametri ustrezne kame-
nine, s katero primerjamo čizlakit. Cim manjša je vrednost za d, tem
bolj se čizlakit približuje kamenini, s katero ga primerjamo.
Poglejmo sedaj po vrsti kamenine, pri katerih je d najmanjši, kar
pomeni, da se kar najbolj približujejo čizlakitu (17. tabela).
Najmanjšo vrednost za d kaže montrealit — globočnina iz družine
tilaitov, sledita mu hornblendit in fourchit — lamprofir iz družine gabrov.
Kljub majhni vrednosti za d se vse tri naštete kamenine ločijo od čizlakita
po izraziti negativni vrednosti parametra Q. Tudi za druge kamenine v
17. tabeli lahko ugotovimo, da kažejo določene razlike nasproti čizlakitu;
zato lahko trdimo, da čizlakit ni identičen z nobeno kamenino, ki so na-
vedene v tabelah 12 do 16. Vzorec št. 6 v 17. tabeli predstavlja srednjo
vrednost tilaitov, ki jo je Nikitin uporabil za primerjavo s čizlakitom
po sistemu CIPW; v naši tabeli pride na deveto mesto.
Na splošno lahko trdimo, da se čizlakit glede femične komponente še
najbolj ujema s hornblenditi in pirokseniti, loči pa se od njih zaradi
nasičenosti s kremenico, kar ga približuje dioritni skupini. Dioritni skupini
se čizlakit približuje tudi glede sestave normativnih plagioklazov. Zato
lahko tudi po preiskavi čizlakita s parametri Zavarickega trdimo,
da je čizlakit v bistvu diorit-piroksenit, ki se pa bolj približuje piro-
ksenitom kot dioritom,
266
Čizlakit in neueren petrographischen systemen
Am Rande des Tonalitmassives des Pohorje-Gebirges in Slowenien
befindet sich in der Nähe der Ortschaft Cezlak bei Oplotnica ein in
Tonalit liegendes Tiefengestein, das schon längst bei den Petrographen
Aufsehen erregte. Das Gestein besteht hauptsächlich aus Hornblende,
Augit und Plagioklasen, wobei die melanokraten Bestandteile bei weitem
überwiegen.
Das Gestein wurde zuerst von Benesch (1917) eingehend unter-
sucht und als Hornblendeaugitdiorit bezeichnet. Eine nachträgliche und
gründliche Untersuchung führte Nikitin (1937 und 1939) durch, wobei
er wegen des entschiedenen Überwiegens der melanokraten Bestandteile
die Zugehörigkeit des Gesteines zu der dioritischen Gruppe bestritt. Und
wegen des Aufweisens einer bis damals noch bei keinem Gestein bekannter
Formel des CIPW Systems — IV. 1. Is. (2) 3. (1) 2. — schlug Nikitin
dem Gestein von Cezlak einen besonderen Namen vor — Cizlakit.
Nach dem Erscheinen der Arbeit von Nikitin sind auf dem
Gebiet der Petrographie viele neue Methoden der Bearbeitung der Ge-
steinsanalysen eingeführt worden und es erscheint uns zwäckmaßig
Cizlakit in den neuen Systemen kennen zu lernen, denn es handelt sich
ja um eine auf dem Gebiet Sloweniens vorkommende petrographische
Besonderheit. Es kommen hier die Kationenprozente, die Molekular- bzw.
Äquivalentnorm, die N i g g 1 i-Werte und die Zavarickij Parameter
hauptsächlich in Betracht. Außerdem wird in dieser Abhandlung noch
der Versuch gemacht mittels der Zavarickij Parameter die Be-
hauptung von Nikitin zu beweisen, daß das Gestein von Cezlak mit
keinem bis jetzt bekannten Gesteinen identisch ist und so seinen Namen
verdient.
Die Molekularnorm des Cizlakits, errechnet nach der von Barth
(1951) angegebenen Methode, zeigt die Tabelle 1. In der Tabelle 2 werden
die Molekularnormen des Cizlakits und Tilaits verglichen, damit man den
Unterschied zwischen den beiden Gesteinen sehen kann. Man sieht daß
Tilait einen beträchtlich größeren Quarzmangel aufweist, was im Auf-
treten einer viel größerer Menge an SiOg ungesättigten Verbindungen in
Erscheinung tritt.
In der Tabelle 3 wird der Vergleich der Kationen prozente des Ciz-
lakits, Tonalits (Dolar-Mantuani, 1935) und Aplits (Dolar-
Mantuani, 1935) von Pohorje-Gebirge gezeigt, in der Tabelle 4 aber
die Molekularnormen derselben Gesteine.
Cizlakit in der von Burri (1959) beschriebenen Berechnungs-
methode der Molekularnorm zeigen die Tabellen 5, 6 und 7. Die Tabelle 5
enthält zunächst die Basisverbindungen; dabei wurde einmal Kalcit
errechnet und einmal nicht, je nachdem ob man den modalen Kalcit im
Cizlakit als primär oder sekundär betrachten soll. Aus demselben Grunde
wurden zwei Katanormen errechnet — bei der einen wird der modale
Kalcit als primäres (Tabelle 6), bei der anderen aber als sekundäres Mine-
ral betrachtet (Tabelle 7).
267
Čizlakit in N i g g 1 i-Werten wird in der Tabelle 8 gezeigt. In der
Tabelle 9 sieht man den Vergleich der N i g g 1 i-Werten des Cizlakits,
Tonalits und Aplits des Pohorje-Gebirges.
Die Zavaricki j-Parameter des Cizlakits sind in der Tabelle 10
dargestellt, in der Tabelle 11 aber der Vergleich mit Tonalit und Aplit.
In den Tabellen 12 bis 14 wird Cizlakit den abyssischen und hypabis-
sischen Formen der Familien der Dioriten, Gabbrodioriten und Gabbros
gegenübergestellt. In der Tabelle 15 wird Cizlakit mit den abyssischen
Formen der Familie der Tilaite verglichen, in der Tabelle 16 aber mit
den Mittelwerten verschiedener basischen Gesteinen. Bei jedem Gestein
der Tabellen 12 bis 16 wird der Zavaricki j-Wert d errechnet, den
man durch die Formel
bekommt, wobei a, c, b die Zavaricki j-Parameter des Cizlakits be-
deuten; ao, Co, bfy aber jeweils die Parameter des Gesteines, mit dem
Cizlakit verglichen wird. Bei diesem Vergleich hat es sich herausgestellt,
daß Cizlakit mit keinem von den in den Tabellen 12 bis 16 angeführten
Gesteinen übereinstimmt. So kann man auch mittels der Zavarickij-
Parameter beim Vergleich mit Cizlakit am nähsten stehenden Gesteine
den Beweis erbringen, daß Cizlakit eine Besonderheit darstellt und so
seinen besonderen Namen verdient.
LITERATURA
Barth, T. F. W., 1951, Theoretical Petrology, New York.
B e n e s e h , F., 1917, Beitrage zur Gesteinskunde des östlichen Bacher-
gebirges. Mitteillungen der geologischen Gesellschaft in Wien.
B u r r i, C., 1959, Petrochemische Berechnungsmethoden auf äquivalenter
Grundlage, Basel.
Dolar-Mantuani, L., 1935, Razmerje med tonalità in apliti pohor-
skega masiva. Geološki anali balkanskog poluostrva, Knjiga XII, sveska 2;
Beograd.
Marié, L., 1945, Sistematska petrografija, Zagreb.
Nikitin, V. in Klemen, R., 1937, Diorit-piroksenlti iz okoline Cizlaka
na Pohorju. Geološki anali balkanskog poluostrva. Knjiga XIV, Beograd.
Nikitin, V., 1939, Cizlakit — nova kamenina s Pohorja. Zbornik prirodo-
slovnega društva, I. zvezek, Ljubljana.
Rosenbusch, H., 1923, Elemente der Gesteinslehre, Stuttgart.
S a w a r i z k i, A. N., 1954, Einführung in die Petrochemie der Eruptiv-
gesteine, Berlin.
T r ö g e r , E., 1935, Spezielle Pétrographie der Eruptivgesteine, Berlin.
268
ENOKATIONSKA NORMATIVNA SESTAVA ČIZLAKITA
MOLEKULARNORM VON CIZLAKIT
1. tabela
Tabelle 1
269
PRIMERJAVA ENOKATIONSKIH NORMATIVNIH SESTAV
ČIZLAKITA IN TILAITA
VERGLEICH DER MOLEKULARNORMEN VON CIZLAKIT UND TILAIT
2. tabela
Tabelle 2
kamenina št. 1 = čizlakit
kamenina št. 2 -- tilait, srednja vrednost petih analiz (Rosenbusch, 1923, str. 210,
analiza št. 6)
Gesteinsnummer 1 = Cizlakit
Gesteinsnummer 2 = Tilait, Mittelwert von fünf Analysen (Rosenbusch, 1923, S. 210,
Analyse Nr. 6)
270
PRIMERJAVA KATIONSKIH ODSTOTKOV MED CiZLAKITOM
IN POHORSKIM TONALITOM IN APLITOM
VERGLEICH DER KATIONENPROZENTE VON ClZLAKIT, TONALIT
UND APLIT DES POHORJE-GEBIRGES
3. tabela	Tabelle 3
kamenina št. 1 = čizlakit
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kamenina št. 3 = aplit. Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 1 = Cizlakit
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol am Pohorje (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
271
PRIMERJAVA ENOKATIONSKE NORMATIVNE SESTAVE
ČIZLAKITA S POHORSKIM TONALITOM IN APLITOM
VERGLEICH DER MOLEKULARNORMEN VON CIZLAKIT,
TONALIT UND APLIT DES POHORJE-GEBIRGES
4. tabela
Tabelle 4
kamenina št. l = čizlakit
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kamenina št. 3 -- aplit. Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer l = Cizlakit
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol am Pohorje (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
OSNOVNE SPOJINE ČIZLAKITA (po Niggli j evi metodi)
BASISVERBINDUNGEN DES CIZLAKIT (nach Burri, 1959)
5. tabela
Tabelle 5
v prvem primeru (a) predpostavljamo, da je modalni kalcit primaren, v drugem (b)
pa, da je sekundaren.
Im ersten Falle wird vorausgesetzt, daß der modale Kalcit als primäres Mineral
vorhanden ist, im zv/eiten Fall (b) aber, daß Kalcit sekundär ist.
272
STANDARDNA KATANORMA ČIZLAKITA V PRIMERU, DA JE KALCIT
PRIMAREN MINERAL
STANDARD-KATANORM DES CIZLAKITS WOBEI KALCIT ALS PRIMÄRER
MINERAL BETRACHTET WIRD
6. tabela
Tabelle 6
STANDARDNA KATANORMA ČIZLAKITA V PRIMERU, DA JE MODALNI
KALCIT SEKUNDAREN MINERAL
STANDARD-KATANORM DES CiZLAKIT WOBEI DER MODALE KALCIT
ALS SEKUNDÄRES MINERAL BETRACHTET WIRD
7. tabela
Tabelle 7
18 — Geologija 8
273
Cizlakit v nigglijevih parametrih
CIZLAKIT, DARGESTELLT IN NIGGLI-WERTEN
8. tabela	Tabelle 8
PRIMERJAVA NIGGLIJEVIH PARAMETROV ClZLAKITA S POHORSKIM
TONALITOM IN APLITOM
VERGLEICH DER NIGGLI-WERTE DES CIZLAKITS MIT DEM TONALIT
UND APLIT DES POHORJE-GEBIRGES
9. tabela	Tabelle 9
kamenina št. 1 = čizlakit, Cezlak pri Oplotnici (Nikitin, 1937)
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kamenina št. 3 = aplit. Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 1 = Cizlakih, Cezlak bei Oplotnica (Nikitin, 1937)
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol auf Pohorje (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
CIZLAKIT V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
CIZLAKIT DARGESTELLT IN DEN PARAMETERN ZAVARICKIJ
274
primerjava Čizlakita s pohorskim tonalitom in aplitom
v parametrih zavarickega
vergleich der zavarickij-parameter des cizlakits
mit dem tonalit und aplit des pohorje-gebirges
11. tabela
Tabelle 11
kamenina št. 1 = čizlakit
kamenina št. 2 = tonalit, Josipdol na Pohorju (Dolar-Mantuani, 1935)
kamenina št. 3 = aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 1 = Cizlakit, Cezlak bei Općotnica, Pohorje Gebirge
Gesteinsnummer 2 = Tonalit, Josipdol am Pohorje Gebirge (Dolar-Mantuani, 1935)
Gesteinsnummer 3 = Aplit, Slov. Bistrica (Dolar-Mantuani, 1935)
DRUŽINA DIORITOV V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
IN RAZMERJE DO ClZLAKITA (d)
FAMILIE DER DIORITEN IN DEN ZAVARICKIJ-PARAMETERN
UND VERHÄLTNIS ZU CIZLAKIT (d)
12. tabela
Tabelle 12
275
DRUŽINA GABROVIH DIORITOV V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
IN RAZMERJE DO CiZLAKITA (d)
FAMILIE DER GABRODIORITE, DARGESTELLT IN DEN Z AVAR ICK IJ-
PARAMETER. VERHÄLTNIS ZU CIZLAKIT (d)
13. tabela
Tabelle 13
GABRO VA DRUŽINA V PARAMETRIH ZAVARICKEGA IN RAZMERJE
DO CIZLAKITA (d)
FAMILIE DER GABROS, DARGESTELLT DURCH DIE ZAVARICKIJ-
PARAMETER. VERHÄLTNIS ZU CIZLAKIT (d)
14. tabela
Tabelle 14
276
TILAITOVA DRUŽINA V PARAMETRIH ZAVARICKEGA
IN RAZMERJE DO CiZLAKITA (d)
FAMILIE DER TILAITE, DARGESTELLT DURCH DIE ZAVARICKIJ
PARAMETER. VERHÄLTNIS ZU CIZLAKIT (d)
15. tabela
Tabelle 15
277
SREDNJE VREDNOSTI ANALIZ PERIDOTITOV, PIROKSENITOV, HORN-
BLENDITOV IN TILAITOV, PRIKAZANE V PARAMETRIH ZAVARI-
CKEGA IN RAZMERJE DO CiZLAKITA (d)
MITTELWERTE DER ANALYSEN VON PERIDOTITEN, PYROXENITEN,
HORNBLENDITEN UND TILAITEN, DARGESTELLT DURCH DIE ZA-
VARICKIJ-PARAMETER. VERHÄLTNIS ZU CIZLAKIT (d)
16. tabela
Tabelle 16
KAMENINE, NAJBLIŽJE ClZLAKITU GLEDE ZAVARICKEGA
PARAMETRA d
17. tabela	Tabelle 17
Kamenina št. 6jeiz Rosenbuschovega učbenika petrografije (Ro-
senbusch, 1923, Str. 210, primer 6, druge kamenine pa iz Trögerjevega
(T r ö g e r, 1935) in so enako oštevilčene.
278