FVatnini plaCana v gotovini Maribor, petek 23. avgusta 1935 »•v. 190 ,XVM MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UradniMvo in uprava. Maribor. Soapoaka «1.11 / Taloton uradnIMva 2440, upravo 24M lahaja razen nedelja In praznikov vaak dan < Volja maraino projaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 19 Din / Oglasi po oanlku / Oglasa sprejema tudi oglasni eddolak Jutra' „ Ljubljani < Poštni fiokoval rašus ŠL 11.400 JUTRA 99 jmtsieU Mr i n n———— Sila jugoslovenske misli ODMEVI POHORSKE DEKLARICIJE V NAŠI POLITIČNI JAVNOSTI. JLT ')SL0VfT'"'' KONČEPCUA JE JAMSTVO PAM^nfga UREJEVANJA VSEH SPORNIH VPRAŠANJ. JUGOSLOVENSKI NACIONALIZEM SE ZAVEDA SVOJE MOCl IN STOPA ENERGIČNO NA PLAN. BODOČNOST PRIPADA AKCIJI JUGOSLOVENSKIH NACIONALISTOV. — ŽIVAHNE PRIPRAVE V BEOGRADU. Odmevi v Beogradu Komunike jugosiovenske nacionalne sKupine je v vseh političnih krogih vzbu dil živahno zanimanje in v vrstah niiio-gobrojnih nacionalnih ljudi tudi v Srbiji živo odobravanje. Smatra se, da je pohorska deklaracija pričetek nove sveže akcije za zbiranje vseh iskrenih jugoslo-venskih elementov v državi brez ozira na njihovo politično dosedanjo pripadnost in zlasti tudi ljudi, ki so stali do sedaj izven obstoječih političnih organizacij. Kakor se zatrjuje, se že vršijo priprave za sklicanje širše konference, ki naj bi se vršila v Beogradu v prvi polovici meseca septembra. Kakor so tukajšnji nacionalni krogi obveščeni, je bil na konferenci na Pohorju izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo, stopiti v stik z vodilnimi krogi v drugih delih države. Vzroki akcije jugosiovenskega nacionalizma Ob nastopu sedanje vlade je sledilo najpreje opazovanje. To ic bila prva etapa. Potem so se jHijavila znamenja, ki so kazala in da!:, slutiti, da se vrši usmer jevanje političnih sil v dobo pred 6. januar 1929. To je moralo polagoma pri iskrenih Jugoslovenih zbuditi vtis, da gre za obnavljanje nekega stanja, ki je nam vsem v pra. žalostnem spominu. Sledila je druga etapa: Zbiranje mož in politikov, ki nosijo v svoji duši neporušlji vo zavest, da more biti edino pravilna tista pot, na katero je po tolikih bridkih izkušnjah stopil kralj Ujedinitclj. Ali je kila heroična in mučeniška žrtev našega velikega Gospodarja zaman postavljena °a oltar naše ljubljene domovine? Pohorska blagovest prinaša v naše notranjepolitično vrvenje novega, svežega zamaha. Ponosni mo-rhmo biti, da se je to veselo oznanilo pri pravljalo tukaj med nami v bližini severne meje, kjer se najjasneje in najživlje izgrajuje zavest o vrednosti tega, kar imamo in kar ni bilo tako lahko pridobljeno. Jugosiovenska blagovest se je raz glasila na granitnih tleh našega Pohorja. V granitni trdnosti in čvrstosti naše pohorske zemlje je zasidrana granitna iz-klesanost, jasnost in neskrušljivost pohorske blagovesti. V programu jugoslovenskih nacionalistov so zajeti vsi problemi naše notranje politike. Jugoslovenski nacionalizem poudarja vzvišeno misel narodnega in državnega edlnstva. Ta načela niso pri jugoslovanskih nacionalistih na odpoved a kor je morda to k?e drugje. Tudi ne prihajajo ta nedotakljiva in sveta načela prvokrat. Gre le za afirmacijo temeljnih načel notranje politike, ki so tako močna in silna, da so jih sedaj morale priznati celo skupine in struje, kjer se načelo o narodnem edinstvu ni smelo niti omenjati. Tudi spretna analitika ne more prikriti Canosse. ki so io morali doživeti ljudje, ki so doslej stali naprain načelom narodnega edinstva precej skeptično in nenaklonjeno ob strani. Načela, ki morajo zmagati V programu jugosiovenskega nacionalizma se ne izključuje možnost dekoncen tracije oblasti in decentralizacije uprave, marveč se ta načela izrazito poudarjajo. Slepomišenjem nekaterih drugih struj gle ge tega vprašanja so s tein poudarkom temeljito spodnešena tla. Hrvatsko vprašanje je v duhu pohorske blagovesti treba rešiti, toda ne preko okvira jugoslovenske misli ter osnovnih načel narodnega in državnega edinstva. Ti in drugi številni poudarjeni principi krijejo v sebi toliko tehtne in globoke pronlknjenostl v žive j>otrebe naše zemlje in naroda ter edine izhodne možnosti Iz današnjega stanja, da se bo moralo slejkoprej pokazati, da je edino načelom jugosiovenskega nacionalizma zajamčena končna zmaga v urejevanju naših notranje političnih prilik. Možje, ki jim moramo zaupati Na čelo tega močnega gibanja, ki prinaša v trenutno zmedenost in neurejenost načelno jasnost in brezkompromisnost, so se postavili preizkušeni politični voditelji in prvaki, ki so v našem političnem življenju izvojevali že marsikatero zmago. Sredi med njimi vidimo ministra dr. Kramerja, ki je vse svoje delovanje in sposobnosti posvetil zdravemu razvoju velike, močne in edinstvene Jugoslavije. Tudi mladina bo stopila na plan in se v čvrsto strnjenih vrstah priključila gibanju jugosloven skega nacionalizma. Mladina ne more več mirno in s prekrižanimi rokami stati ob strani. Tisti, ki so menili, da jo lahko pritisnejo ob stran, se hudo motijo. Naša mladina stopa za voditelji jugosloven skega nacionalizma. Pohorska blagovest je prišla kakor odrešenje. Ne sme več dolgo trajati, do postane v granitu naše zemlje zakoreninejena realnost. Padanje delavskih mezd narašča Spomladi leta 1934. smo doživeli v gospodarskem in socialnem pogledu izredno važen preokret v razvoju delavskih mezd. Dočim je vsa prejšnja leta sledilo naraščanju zaposlenosti delavstva vedno tudi naraščanje delavskih mezd, so začele spomladi leta 1934. delavske mezde kljub naraščanju števila zaposlenih delavcev rapidno padati. Tako so znašala v mesecu marcu 1934 pri 3312 zavarovanih delavcih pri OUZD v Ljubljani povprečne dnevne zavarovane mezde 0.40 Din, ki so se do julija stopnjevale pri 4403 zavarovanih delavcih na 0.77 Din. Padanje delavskih zaslužkov je bilo tako veliko, da so delavske organizacije izdelale več predlogov, oziroma osnutkov zakona o minimalnih mezdah. Če tega zakona danes še nimamo, bo več ali manj tudi vzrok tudi to, da se je padanje delavskih mezd koncem leta 1934. in v začetku leta 1935 precej zaustavilo. Tako je znašal letni diferencial povprečne dnevne zavarovalne mezde v septembru 1934 0.73 Din, v maju 1935 pa 0.22 Din! Kot podlago za razne predloge oziroma osnutke o minimalnih mezdah je OUZD v Ljubljani uvedel z 31. decembrom 1934 statistiko delavskih mezd ločeno za posamezne industrijske skupine in ločeno za mestno in podeželsko delavstvo. Po stanju dne 30. junija 1935 pa je zbral OUZD v Ljubljani podrobnejšo mezdno statistiko za vsak spol pose-Dej, za vsako postavko posla nevarnostne tabele posebej itd. Zelo verjetno je, da bo mezdno vprašanje v najbližji bodočnosti zopet postalo aktuelnejše. ker je padanje delavskih mezd zadnje tri mesece zopet začelo naraščati. Dočim je letni diferencial povprečne dnevne zavarovane mezde v rnaiu 1935 znašal 0.22 Din, je znašal meseca julija že 0.38! Kako je v 21.740 obraEh. Statistika OUZD sc nanaša na 21.740 obratov z 73.900 delavci brez vajencev (z vajenci bi se zvišalo število oseb na 82.587). Na »mesta« odpade 9654 obratov z 35.179 delavci, na »deželo« pa 12.086 obratov z 38.721 delavci. V mestih imamo 18,384 moških in 16.795 ženskih, na deželi pa 26.563 moških In 12.158 ženskih delavcev. V mestih imamo sko-rej pariteto med spoloma, dočim na deželi,, odpadeta povprečno dva moška na eno žensko. Povprečna zavarovana mez da znaša v mestu pri moških 30.76, pri ženskih 20.02 Din, na deželi pa pri moških 25.07. pri ženskah pa 17.46 Din. Mezde v mestu in na deželi. Diferencijačija mezd po spolu je v mestih večja nego na deželi. Razlika med povprečno dnevno zavarovalno mezdo moškega in ženskega člana znaša v mestih Din 10.74, na deželi pa samo Din 7.61. Mezde moških so povprečno za 50°/oov višje od ženskih mezd. Moški delavec zasluži dnevno v mestu povprečno Din 5.69 več kakor pa na deželi; pri ženskah znaša ta razlika med mestom in deželo samo 2.56, to je pri- bližno polovico manj. Od splošnega načela, da je mestno delavstvo povprečno boljše plačano kakor podeželsko, tvori izjemo nekaj industrij. Tako n. pr. ima kemična industrija v mestih 276 moških delavcev s povprečno dnevno zavarovano mezdo Din 31.54, na deželi pa 1161 moških delavcev s. povprečno dnevno zavarovano mezdo Din 36.77, Skoraj isto razmerje je tudi v papirni industriji in v industriji kamenja. Kako je v Mariboru. Najvišjo zavarovano mezdo imajo moški v Ljubljani, in sicer Din 31.95 dnevno, najnižjo pa v Murski Soboti, namreč Din 19.50 dnevno, katera je za tretijno manjša. Najvišjo zavarovano mezdo imajo ženske v Tržiču, in sicer Din 24.71 dnevno, najnižjo pa v okolici Ptuja, namreč Din 12.39 dnevno, katera je za polovico manjša. V mestu Mariboru je 2564 obratov, ki zaposlujejo 6159 moških in/5384 ženskih ter znaša povprečna zavarovalna mezda pri moških Dih1 29.99, pri ženskah pa 22.04. V mariborski okolici je 674 obratov, ki zaposlujejo 2053 moških in 471 ženskih iit znaša povprečna zavarovalna mezda pri moških Din 27.35, pri ženskah pa Din 15.55. V podatkih o obratih in zaposlitvi niso vračunani rudarji, železničarji, poljedelski delavci in deloma trgovski nameščenci, ki niso zavarovani pri OUZD. Zavarovana mezda je za okrog 20% manjša od faktičnih zaslužkov, deloma radi sistema lestvice mezdnih razredov, deloma radi nepravilnega prijavljanja faktičnih zaslužkov. V katerih industrijah nazadujejo mezde. Povprečna dnevna zavarovana mezda moških in ženskih skupaj je v zadnjem tromesečju, to je od 31. marca do 30. junija 1935 narastki v mestih za 0.20 Din, na deželi pa padla za 0.01 Din. Radi se-žijc bi morale mezde narasti v mestih kakor na deželi, in sicer v znatnem obsegu, ker so sezijski delavci povprečno za kakih 50 odst. boljše plačani od ostalih delavcev. Majhen prirastek mezd v mestih in padec mezd na deželi pomenita, da delavske plače z ozirom na prejšnja leta še vedno padajo. Od 28 industrijskih skupin izkazujejo napredovanje mezd v zadnjem tromesečju v mestu in na deželi obenem samo štiri industrije, in sicer kovinska industrija, pridelovanje lesa, gradnja železnic, cest itd. in občinski obrati. Sledeče Industrije pa izkazujejo nazadovanje mezd v mestu in na de želi obenem, in sicer javni promet, zasebni promet, papirna industrija, grafična industrija in hišna služinčad. Vseli ostalih 18 industrijskih skupin pa kaže ravno obratno razvojno tendenco med mestom in deželo. Napredovanje mezd v mestih^ odgovarja nazadovanju mest na deželi in obratno. To je znak, da mezdno vprašanje pri nas ni urejeno niti v pogledu višine mezd, niti v pogledu br dočega razvoja delavskih zaslužkov. IVIali Staoiskf pred sodniki Danes dopoldne ob 10.30 se je pričela pred mariborskim okrožnim sodiščem kazenska razprava proti 48letnemu bivšemu trgovcu Pavlu Cvenku, katerega je državno tožilstvo obtožilo zaradi goljufij, ki jih je izvršil v 14. primerih. — Kazenskemu senatu je predsedoval okr. sodnik g. dr. Tombak, prisednika pa sta bila okrožna sodnika gg. dr. Čemer in Kolšek, obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik, obtoženca pa ex oflo g. dr. Kupnik. Pri razpravi je Cvenkl odločno zanikal vsako krivdo goljufije ter povdaril, da ni imel namena kogar oškodovati. Na posamezna vprašanja predsednika je odgovarjal Cvenkl zelo arogantno ter se je sploh zelo drzno ponašal. Po enournem razpravljanju je predsednik preložil razpravo za nedoločen čas, in sicer zaradi tega, ker je obtožen? Cvenkl izjavil, da v nekaterih točkah obtožnice ni bil zaslišan. §km v svet Vesoljna zmešnjava Italija prekinila odnošaje z Abesinijo? — Podrobnosti v atentatu na italijanskega konzula Falconija — Baje se je sam ranil PARIZ. 23. avgusta. Mavas doznava, da je italijansko poslaništvo v Adis Abe-bi i/dalo službeni komunike, v katerem se naglasa, da se je konzul Falconi slučajno sam ranil, ki je pregledoval svojo puško. ' BERLIN, 23. avgusta. Tukaj se širijo vesti, da je Italija prekinila diplomatske odnošaje z Abesinijo, in sicer zaradi aten tata na italjanskega konzula. ADD1S ABEBA, 23. avgusta. Havas poroča, da je bil italijanski konzul baron Falconi ranjen s streli iz samokresa, ko je potoval po Abesiniji. Konzul je bil ranjen v bližini Debrmakosa, kjer se je nahajal na lovu. Streli so ga zadeli v rame, vendar rane niso smrtnonevarnc. RIM, 23. avgusta. Ob priliki atentata na barona Falconia je Mussolini sklical sejo direktorija. Kakor se doznava je Mussolini že dobil vsa poročila, v enem pa se pOroča, da je dal Mussolini poveljniku vseh italijanskih čet v vzhodni Afriki generalu • De Bonu vse potrebne in-strukcije. ADDIS ABEBA, 23. avgusta. DNB po-roča: Italijanski konzul baron Falconi je imel konzularno jurisdlkcljo za oblast Gadiama. Že pred enim mesecem je poskušal priti iz Addis Abehe na službeno mesto, toda zaradi visokega vodnega stanja reke Nila sc je zopet moral vrniti. V njegovi družbi so bili nekateri nameščenci italianskega poslaništva, ki sc mu bili dodeljeni kot spremljevalci. Eden od konzularnih slug je izjavil in trdil, da sc je konzul sam ranil!. V abe-slnjski prestolnici mislijo, da smatra Italija ta incident kot najtežji mednarodni slučaj. LONDON, 23. avgusta. »News Chroni-cle« registrira vest o tem, da bo Anglija v slučaju italijansko-abeslnske vojne zaprla Oibraltarsko ožino. MADRID. 23. avgusta. V Španiji sc širijo vesti, da namerava Anglija zapreti Oihraltarsko ožino. LONDON, 23. avgusta. Angleška admi raliteta izjavlja, da Anglija ne n amerava zapreti Gibraltarske ožine. PARIŽ, 23. avgusta. Tukaj vlada za izredno sejo angleške vLde izredno veliko zanimanje. »L’ Oeuvre« javlja iz Lon dona, da se bo seja angleške vlade vsekakor zaključila z navdušeno manifestacijo v korist pakta Lige narodov. Naravno je, da bodo manifestacije zgubile mno-go na vrednosti, če sc bo doznalo, da se morajo zaključki smatrati za običajni Volilni manever. Pravzaprav tii enega an gleškega ministra, ki bi bil prepričan, da so oti Itafii' mogoče kake sankcije, ne da bi se izzvala splošna vojn- Že samo zapiranje Sueškega prekopa bi rodilo strašne posledice. Sankcije so abs 'no n^vveriljive, če Anglija noče, da bi se zapletla v vojno z T' ':!o in tako zzrala splošno klanje. »Echo de Parls« piše, da bodo današnji ali jutrajšnji zaključki angleške vlade imeli historični značaj in ie od njih odvisno, ali bo Evropa ostala brez posfofii- ItaMiansko-ohosinskega konflikta. Angleški ministri ne smejo pozabiti. da je Italija naglasila, da bo smatrala zar'■ -ga prekopa za casus belli. »Matin« zastopa mišljenje, da je od zaključ' iv angleške vlade odvisna usoda Evrope. LONDON. 23. avgusta. Neka velika londonska banka je odpovedala italijanskim bankam, podjetjem in ustanovam vse dosedanje redne kredite. LONDON, 23 avgusta. Tukajšnji listi trdijo, da bo angleška vlada najkasneje do jutri ukinila prepoved izvoza orožja in municije v Abesinijo. Ta odlok se bo v Abesiniji sprejel vsekakor z velikim veseljem, ker je Negus pred nekaj dnevi izjavil da mu je zadržanje Anglije v vprašanju Izvoza orožja povsem uera. zumljivo. Negus je nadalje izjavil, da je prepričan, da bo Abesiniia izvojpvala veliko zmago nad Italijani, če bo Abesinlja oskrbljena z dovoljno kollč’ —oleijC. HUktifotsIta Od mrtvih vstali Veliko veselje po procesu Množice so oblegale gostilno „Pr' Prleki", kjer so se takoj po procesu okrepčali vsi trije oproščenci v objemu svojih naj* dražjih - Dobri ljudje so jih obdarovali z denarjem in obleko V Španiji: premikanje čet MADRID, 23. avgusta. DNB javlja: Ob priliki pokreta španskih čet je španski vojni minister izjavil novinarjem, da ni nobenega razloga za vznemirjenje. Mi nister je naglasil da gre le za pokrete, ki so v zvezi z novim zakonom o ureditvi a * > ’' r> > 'j GIBRALTAR, 23. avgusta. Iz Cadita ie semkaj prispel 21. pešad j.ski polk, ki kampira blizu svetilnika na otoku Las. Palrnas. Dan s pričai;i..e prihod na-, dahnili et iz Seville in Malage. V Albanija punt VODJE A BANSKIH PUN1ARJEV V IT1 ni. RIM. 23. a *'a. Tz Baria javljajo, da - i sc tam izkrcali štirje an—* eml-grantje, ki so tla -ri-.neil iz Albanije z neko ma'.» bark- n’imi je ♦'•hi si vsi albanski minist.sk; Kosta Klečerl. V Rusiji mobilizacija Nil KV A, 23. . Dane:, se je ob rila naredba komisarja za vojsko Vo-• ošilova, v kateri sc pozivr.T ' zasta-••(> vo.i;v ’ ■ obvezniki letnika 1913 in s tare j'ih letnikov, ki se morajo v 1. senterr’"' r' ■ 1- oktobra iu\ iti posamez-iv"i novehn" -n. Nemčija: zahteva kolonije BERLIN, 23. avgusta. V današnji šte-vllkl »Germanie«’ je objavljen velik članek o kolonialnem problemu. List zastopa ije, da se je v sajr’-’ mirovni pogodbi napravila velika pogreška s tem. ker so re na eni strani Nernč’" odvzele knr "ije, na dri' "" n’ .?• lija ničesar dobila v kolonialnem področju Italija rabi danes kolo > in ji nikdo ne niorc tega odrekati. Tta!>D ~reobljude-na in njena industrija rabi nova tržišča. Ne sme se pa pri tem pozabiti, da je v Evropi t"d! veliki ne» - fc; y tako rabi kolo-’ - n«* -r""-' -"f R® hitro spremenijo klavzule versajske pogodbe, v katerih jr govora o kolonijah, da ne bi kolonijsko vprašanje izzvalo nove S’ ofr vojne. V ospredju zanimanja je bil te dni senzacionalni proces Markucijev. ki se je končal z oprostitvijo vseh treh obsojencev Ivana in Jožefa Markucija ter Mihe Zemljiča, ki so sedeli po nedolžnem sko-ro deset let v temni ječi. Deset dolgih let življenja je zalije izgubljenih. Kdo jim bo povrnil stroške, kdo jim bo povrnil škodo, kdo jim bo povrnil teh deset let življenja? Znano je. da so bili vsi trjje obsojeni na smrt na vešalih in da so bili pozneje pomiloščeni. Kdo naj opiše duševno trpljenje teh treh revežev? In tisti smrtni strah L V smrt na vešalih! Potem pa dosmrtna težka ječa! In vse po nedolžnem! Po razglašeni obsodbi se je zbrala pred sodiščem ogromna množica ljudstva. Vsi trije oproščenci so bili takoj izpuščeni na svobodo in jih je njihov branitelj dr. Koinavli odpeljal z avtomobilom. da bi se tako izognili radovedni množici. Živčno popolnoma uničenega Zemljiča je branitelj najprej peljal k zdravniku g. dr. Majcenu. ki ga je zastonj pregledal in ugotovil, da ima popolnoma strte živce. Muči ga tudi hud revmatizem, ki si ga je napasel v kaznilnici. Nato je odpeljal vse tri oproščence v gostilno »Pr’ Prleki«, kjer jim je odvetnik dr, Lašič naročil kosilo in okrepčilo. V gostilni so se zbrali tudi vsi sorodniki in otroci Mihe Zemljiča. Kmalu so zanje zvedeli ljudje in se pričeli v gručah zbirati pred gostilno. Vsak bi jih bil rad videl. Ljudem so se tako smilili, da so pričeli zanje zbirati denar. Prva med usmiljenimi srci sta bila odvetnik Lašič. ki jc dal vsakemu Sto dinarjev in gospa Kraljeva, ki jim je prinesla 60 dinarjev. Naravnost pretresljiv je bil pogled na nedolžne otroke, kako so krčevito, objemali svojega očeta, o katerem so mislili. da so ga za vselej izgubili. Hčerka Micika je neprestano božala očetu roke in jih močila s svojimi otroškimi solzami. Joža Markuci je bil živahno razpoložen in se je vsakemu nasmehnil. Ivan Markuci pa je šel po slovo k patru v kaznilnico. Ko se je vrnil, je bi) prav tako, kakor oba njegova sotrpina, deležen vsesplošnega pomilovanja. Tudi so dobri ljudje darovali oproščencem nekaj obleke. Vsi trije so veliki reveži: Nimajo doma. nimajo ničesar, čeprav so bili nekoč imoviti ljudje. Hudobni jeziki in pa sovraštvo jih je spravilo ob vse, tako. da so danes odvisni od usmiljenja svojih sorodnikov. Ko so bili v .gostilni »Pr* Prleku«, jih je obiskal tudi naš poročevalec. Zaradi prevelikega veselja mu sploh niso mogli odgovarjati na nekatera vprašanja. Le Joža Markuci je dejal, da je bilo najstrašnejše to. vedno študirati in misliti, zakaj smo po nedolžnem zaprti in pa tista strašna^ negotovost, ali bomo kedai oproščeni. Se je pravica na svetu, je rekel Ivan Markuci. in tudi Miha Zemljič je potrdil njegovo izjavo. Ivan bo šel k svoji hčerki Rozini, poročeni Kraner. K njemu se bo morebiti preselila tudi njegova žena Ana. ki služi že nekaj let pri nekem posestniku pri Sv. Treh kraljih. Ubogega Zemliiča bodo vzele pod streho z njegovimi nedolžnimi otroci njegove sestre. Zemljičeva žena služi namreč v Franciji in se bo prav golovo vrnila k svojemu možu. Največji siromak .ie prav za prav Jože Markuci. On nima ne doma in ne žene. Sicer tokrat njegova žena Ivanka ni pričala zoper njega, vendar pa pravi, da k njej ne gre. ker mu je napravila v življenju preveliko krivico. Greha, ki ga je storila, ji ne bo mogel nikdar odpustiti. Ko so čakali v gostilni na avlo. s katerim so se skupno s sorodniki odpeljali proti domu. se ie zbralo pred gostilno nad tisoč oseb. Vsak jih je hotel videti, prav vsakdo jih je pomiloval. Branitelj odvetnik dr. Komavli je našemu poročevalcu izjavil, da so prvo zadoščenje že dobili, toda priti mora še drugo in tretje. Kakor torej izgleda. proces še ne bo tako kmalu končan, ker se obetajo v kratkem nova senzacionalna odkritja. kB« MmMetstd Bodočnost slavnega kolodvora v Mariboru Potreba po renovlranju postajnega poslopja In zgraditvi otočnih peronov — Kaj je z obmejnim kolodvorom Ko jc stekla skozi naše kraje bivša jiižna železnica, je nastal velik preobrat tudi v gospodarskem razvoju starega Maribora. KONEC BOJA MED MARIBOROM IN PTUJEM. Značilnega boja med Mariborom in Ptujem za napredek je bilo konec. Maribor je dobil z glavno železniško progo direktne zveze z ostalimi centri, dočim je Ptuj ostal ob strani. Kako velikega gospodarskega pomena je bila za Maribor otvoritev železnic, pa nam najboljše kaže dejstvo, da šteje današnji Maribor približno 15krat toliko prebivalcev, kakor jih je imel pred železnicami, Ptuj je zrasel kvečjemu trikrat. Južna železnica je čez noč dvignila trgovino, s katero se je pečal Maribor. Postal pa je obenem Maribor važno in prometno izhodišče vsega Dravskega polja in Slovenskih goric na sever in na zahod. .Z železnicami je dobil Maribor dva kolodvora, glavnega in koroškega. Naglo se je pričelo preobraževati vse njegovo življenje. Mimo za Maribor tipične industrije, so zrasle takrat na koroškem kolodvoru velike železniške delavnice in kurilnica. Prav ti novo nastali obrati so kaj kmalu spremenili tudi zunanjo podobo mesta. VAŽNOST OBEH KOLODVOROV. Kakor takrat sta tudi še danes oba kolodvora važna činitelja v življenju našega mesta. Važen je zlasti glavni kolodvor. ki mu jc že stara železniška uprava posvečala največjo pozornost. To nam potrjuje dejstvo, da jc še danes postajno poslopje v Mariboru najobsežnejše in da južno železnica ni v nobenem drugem kraju, niti v Ljubljani ne. zgradila tako dolgega perona. Znano pa je, da je nameravala zgraditi v Mariboru celo najmodernejši kolodvor s takozva-nimi otočnimi peroni, kakor jih imajo Jesenice ali druge postaje okrog Dunaja. Na te perone nas danes spominja le še razporeditev železniških tirov in pa »rampa« na glavnem kolodvoru. Se leta 1908. jc železniška uprava resno mislila na gradnjo takih peronov v Mariboru. toda svetovna vojna je prekrižala realizacijo načrtov in Maribor bo moral najbrže še dolgo čakati, preden bo dobil otočne perone in moderno zunanje lice. P^A S~"'T«pdporniki akcije za zgraditev v Mariboru sc je sedaj tudi g. Jernej R./fciec'za pobiranje prrsp'v kov .--s >z glaoe In oratn čal življenje — Drobci lobanje D metrov daleč pri preiskovanju mrtveca naš« listek. Na listku je bilo sporočilo, da se piše Ivan Juhart, doma iz Selnice ob Dravi in da je delavec pri elektrarni na Fali. Poizvedovanja pri omenjeni elektrarni so ugotovila, da je bil Juhart, ki je star 53 let, nad 20 let kot delavec uslužben pri elektrarni na Fali. Že dalj časa je bolehal na neki bolezni, ki je nastala naj hrže zaradi infekcije, in sicer je imel na glavi rane, ki so se mu pred dnevi zopet odpirale, tako da je vsem zatrjeval, da ima raka. Včeraj je zaprosil od vodstva podjetja bolniški listek, da bi obiskal zdravnika. Kakor so ugotovili je bil danes dopoldne pri zdavniku, ki ga je napotil v bolnišnico. To je najbrže na njega tako vplivalo, da je sklenil končati svoje življenje. 'T-srečnega moža, ki zapušča ženo v mrtvašnico na magdalen-so spravili v mrtvašnico na magdalenskem pokopališču Kinin *. . 29-letna v Spesovem selo stanujoča tkalk. K. K. je zavžila preveč kinina, kakor je bilo potrebno in se je 'struniln. Zdravi se v bolnišnici. Planinci, ki so slikali blagoslovitev »Planinskega doma« pri Sv. Treh kraljih, naj pošljejo po eno sliko z naslovom na podružnico SPD Slovenska Bistrica. Krava ga je skoraj ubila. Včeraj zjutraj se je pripetila 71etnemu pastirčko J. Bračku iz Pivol pri Hočah zelo nenavadna nesreča. Pastirček je na travniku posel kravo. Dečko je imel kravo privezano na vrvi, kisi jo je omotal okoli roke, kar pa je postalo zanj usodno. Kravica se je nenadoma splašila in podrla malega pastirčka na tla. Žival je nato vlekla več metrov za seboj in je sreča, da se je vrv utrgala, ker bi si bil pastirček razbil glavo. Pri vlačenju po tleh je utrpel zlomljenje desne roke, na kateri je bila vrv. Ubogi pastirček se zdravi v mariborski bolnišnici. Zastrupljenje. Včeraj opoldne je v sa^ momorilnem namenu izpil 481etni delavec Adolf Hlebše s Pobrežja večjo količino solne kisline. Strup je pričel takoj delovati in so morali naši reševalci obupanca takoj prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franc-Jozefove grenčice. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši dne 24. tm. ob 20. uri v restavraciji »Novi svet«. Udeležha obvezna. Vabljeni so tudi vsi ostali gg. mornariški oficirji, podoficirji in mornarji, ki še niso včlanjeni. Na sestanku se bodo obravnavale zelo važne stanovske zadeve. Drž. trgovska akademija v Mariboru — pričetek šolskega leta. Popravni, dopolnilni, privatni in završni izpiti se pri-čno 26. avgusta ob 8. uri po razporedu, ki je objavljen na deski v veži šol. poslopja. Vpisovanje za novo šolsko leto bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. — Prijave za I. razred sprejema ravnateljstvo do 30. avgusta. Dne 1. sept. bo objavljeno na uradni deski, kdo je sprejet ali ne v I. razred. Nesprejeti dobe dokumente nazaj pri šol. slugi, sprejeti pa se vpišejo 2. in 3. sept. Z rednim poukom se prične dne 5. septembra ob 8. uri. lemiske Moviee Zvezna Strelska družina na Teznem. V nedeljo redna ostra strelska vaja Udeležba dolžnost. Kolo sl je izposodil. Ko se je mudil električar R. pri brivcu D. v Maistrovi ulici, si je neznan ljubitelj tujih koles izposodil njegovo kolo in se odpeljal ne-znanokam. Šele pozno v noč se je spomnil, da mora vrniti kolo in je isto pustil precej pokvarjeno na cesti pred gostilno Barič, kjer se je kolesa usmilil gostilničar in ga vrnil lastnike. Lahkoatletski dvoboj Anglija — Jugoslavija 7:1 V Zagrebu se je vršil pred 3000 gledalci lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Anglije in Jugoslavije, ki se je končal z zmago Anglije v razmerju 7:1.. V naši reprezentanci, ki je bila boljša kakor pove rezultat, je tudi nastopil Mariborčan Hofer (Rapid), ki se je v teku na 800 m plasiral na tretje mesto. V posameznih disciplinah so se dosegli naslednji najboljši rezultati: Tek na 40Q[m; Ivanovič (J) 55.3; 2. Small (A) 57.2. Tek 100 m: 1. Holmes (A) 11 sek.; 2. Duncan (A). 11.2; 3. Bauer (J) 113. Tek 800 m: 1. Stothard (A) 1:58.8; 2. Nikhazi (J) 2:01; 3. Hofer (J) 3:03.4. Skok v daljavo: 1. Duncan (A) 689 cm; 2. Novakovič (J) 658. Tek 400 m: 1. Blake (A) 52 sek.; 2. dr. Jamnicky (J) 53. Tek 200 m: 1. Holmes (A) 22.6; 2. Bauer-23.5. Tek 150(1 m: 1. Lovelock (A) 4:07.6; 2. Ward (A) 4:13.6; 3. Goršek (J) 4:18.6. Štafeta 4x100 m: 1. Anglija 44.2 sek.; 2. Jugoslavija 44.6. Izven dvoboja so bila tekmovanja v metanju kopja in krogle, in sicer je Miloš (J) vrgel kopje 54.88 m, Kovačič pa kroglo 14.01 m. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 25. t. m., in sicer se bosta srečala v Zagrebu Concordija in Jugoslavija, v Beogradu Gradjanski:BASK in v Sarajevu BSK:Slavija, Tour de Roumanie. Včeraj je odpotovala v Rumunijo jugoslovenska kolesarska reprezentanca, ki bo sodelovala ori velikih mednarodpih kolesarskih etapnih dirkah okrog Romunije. Naša reprezentanca je sestavljena iz 6 kolesarjev-dir-kačev, in sicer so v reprezentanci Bru* no Faninger, Stjepan Grgac, Rudolf Fi-ket, Stjepan Ljubič, Drago Davidovid (vsi Zagreb) ter Franc Abulnar (Ljubljana). Jugoslovenski plavači v Trstu. V Trstu se je vršil med splitskim Jadranom in Triestino plavalni miting, ki se je končai z zmago domačinov v razmerju 09:60 točk. Jugoslavija češkoslovaška. Nogometna reprezentančna tekma bo 6. septembra v Beogradu. Mursko-soboški šport. Preteklo nedeljo je gostoval v Murski Soboti SK Grad lanski iz Čakovca, ki je odigral proti ŠK Muri prijatelsko tekmo. Tekma se ie končala s 4:1 (2:1) v korist Mure. V nedeljo 25. t. m. bo prvo moštvo ISSK Maribora v Murski Soboti odigralo prijatelji sko tekmo proti SK Muri. Olimpijada visokošolcev, ki se je vršila v Budimpešti, je končana. Končno stanje točk je sledeče: 1. Madjarska 481. 2. Nemčija 465. 3. /nglija 146, 4. Češkoslovaška 102, 5. Francija 101, 6. Japonska. 88. Jugoslavija pri tem tekmovanju ni nastopila. JUom Mesti Takse na lepake. Finančno ministrstva je izdalo pojasnilo o plačevanju taks za male lepake (plakate), ki se nabijajo na javnih prostorih. V smislu tega pojasnila se mali trgovski lepaki, nabiti na mestu, kjer je bila trgovina in ki javljajo preselitev trgovine, ne smatrajo kot plakati materialne koristi v ožjem pomenu in ne plačujejo takse t. 1 tarife št. 8 \t taksne tarife v znesku enega dinarja* Ta točka zadeva male napisane objave, ki se lepijo na okna, zidove, vrata ali drugam in imajo začasen pomen. Te objave plačujejo torej en dinar. Po točki 2., št. 8 taksne tarife se plačuje za napisne ali naslikane objave, obešene ali izdelane na vidnih mestih in trajnega pomena enkratna taksa 60 do 500 dinarjev. Vreme. Temperatura 18.0, barometer 741.6, reduciran na ničlo 739.4, maksimalna temp. 22.5, minimalna 13.0, vlaga 88. Med brezposelnimi. »Ti torej spiš pod tem drevesom? Saj si mi pravil, da imaš zrniraj moderne* in komfortno stanovanje.« »Seveda ga imam, kakor vidiš: voda plin.* ... MARIJ SKALAN ROMAN Sida Sitauma Smrt Adolfa Rogana, ki ga je zadela kap zaradi razburjenja spričo Ervinovega sklepa poročiti se z njo, ji je s soodgovornostjo, ki jo je čutila, vrgla okoli vratu novo zanko in povlekla v tisto stran, proti kateri jo je tako nepričakovano vrgla zlohotna igra usode. In ko se je Danilo odpeljal v Roganovem avtomobilu, je razločno čutila, da izginja v zasneženi dan prv. dejanje njene življenjske igre. Instinktivno je iztegnila roke proti oknu, ko da bi hotela seči tja do tistega izginjajočega dejanja in ga zadržati. Toda kdo naj zadrži dogodke, ki so le pojmi našega dojemajočega razuma, samo to in nič drugega? S smrtjo Adolf Rogana je vstajala pred njo dokončna nova pot. Čutila je, i'. bi morala oditi doli in biti v tisti težki uri opora Ervinu, a vendarle ni mogla. Opora? Sama jc tako potrebovala opore, da se je brez nje rušila. Kako naj tolaži njega, ko še sama sebe ne more? Kako naj mu vlije v dušo vere. ki je sama nima in je njeno življenje brez nje tako strahotno prazno ... Na telefonično obvestilo o očetovi smrti je pridrevel v Hrušnico Evgen Ro- nega zavoda, da pokojnikovo truplo v Maribor. Delo v tovarni je počivalo, na upravnem poslopju je vihrala velika črna zastava in oznanjala Jasni-ški dolini, da se za vedno poslavlja od nje mogočni vrinjenec in zapušča z vseh vetrov nagrabljene milijone svojima dve ma sinovoma, Evgenu podjete v Mariboru, Ervinu v Hrušnici in Silanovino. Toda njeno plahutanje v ostrem januarskem vetru ni vzbujalo žalosti ne med delavstvom ne med ostalim prebivalstvom. Nobena sožalna misel, nobena solza ni spremila Adolfa Rogana na njegovi poti iz Hrušnice v Maribor. Narobe, njegov zadnji odhod je bil vsem kakor oddih po nečem težkem, kar je popustilo in ne pritiska več na duše in telesa pohorskega ljudstva. Adolfa Rogana ni nihče ljubil. Milijoni denarja, ki so mu mogli dati vsega, česar si je želel, mu le enega: ljubezni in sočustvovanja niso mogli dati.., Enako hladen je bil tudi na zunaj tako pompozni pogreb v Mariboru. Velike, celo- in pol-stranske osmrtnice, nekrologi, zvonjenje, petje pevcev, govorjenje govornikov, vse jc bilo sama zunanja oblika gan in popoldne je prispel tudi že avto- j brez globine, brez duše. In ko je težek furgon mariborskega Mestnega pogreb-1 kamen zaprl ponosno novo grobnico, je življenje Adolfa Rogana izginilo, kakor da ga nikoli ne bi bilo. O njem je mrzlo govoril samo še napis na črnem mra-morju... Samo energija Ervina Rogana je bila zopet zlomljena. Enkrat samkrat se je pognala kvišku kakor voda iz na novo izvrtanega artezijskega vrelca, ob tistem prvem usodnem dvoboju z očetom, ki se je končal s tako nepričakovano smrtjo. Na njegovo rahlo, za ostri življenjski boj nesposobno dušo je legla ka kor mora težka zavest krivde. Ta zavest ga je mučila podnevu In ponoči. Iz neznanih temnih globin se je režal proti njemu spačeni obraz vesti in zlobna usta so nenehoma ponavljala: »Umoril si očeta. Morilec!« Zaman se je otepal, zaman jc ponavljal zdravnikove besede: »Tolaži naj vas zavest, da bi se bilo to zgodilo prej ali slej v vsakem primeru.« »Morda bi se res bilo,« je šepetal spačeni obraz, »a kdo ve kdaj? Oče bi lahko še dolgo živel, da ga nisi udaril naravnost tja, kjer ga je najbolj zabolelo, v njegov gospodovatlni nagon.« »Čemu je bil tak? Zakaj je poznal le samega sebe? Zakaj mi je uničeval mlado življenje?« »Čemu ... Zakaj... Bil je tvoj oče. Kljub vsemu in spričo vsega.« V tem jedkem, vztrajnem boju so mu še bolj opešale moške moči in da ni bilo v ujem ljubezni do Side. ki je bila gonilna sila vsega njegoVega bistva, bi bil Ervin Rogati prav gotovo čisto omagal. Sida mu je bila sedaj edina zvezda rešnica. Razločno je čutil, da bi se brez nje ladja njegove usode razbila ob čereh na drobne kose. Vendar je bil preplah in preneroden, da bi se je oklenil kakor se oklene moški ženske, da v objemu zagorita v mogočnem plamenu iz-živetja. Njegova ljubezen je bila samo svetloba brez toplote, brez vročine, zato Side ni mogla vneti. Ob njej ni čutila sproščevauja, ampak mučno tesnobnost, ki jo je bolela duševna in telesno. In dasi je dr. Frangeža sovražila, je vendar nehote ob vsaki najmanjši priložnosti naskrivaj primerjala Ervina Rogana z njim. Rezultat jc bil vedno isti: Danilo je moški. Ervin je lutka. Zavest, da jc s smrtjo starega Rogana Silanovina rešena, je ni osrečevala. Bili so trenotki, ko si je želela biti popotnica brez doma in bleska bogastva. Bila bi svobodna; sama bi si določala pot — kamorkoli in kakorkoli. Morda bi se čez gležnje pogrezala v blato, morda bi iz umazanih globin vsrkavala opoj življenja. a vsaj vsrkavala bi ga. Koliko jih živi tako! V neprestanem bojij za jutrišnji dan, v negotovosti večera ob jutru in jutra ob večeru. Milijone štejejo njihove čete in doma so povsod, na vseh petih celinah sveta, v velikih mestih in pozabljenih vaseh. (?e bo narlalievnln P deide m dteitte vsm