ZasfiieHovani PoPaH fle 1 a na eanaia caticžc. Pod zgorajnim zaglavjem je prinesel »Jugoslovan« od 6. oktobra t. 1. izpod peresa dunajskega dopisnika o g. Poljšaku naslednje: Dvorni svetnik in primarij Rudolfove bolnice na Dunaju dr. Funke je imel dne 1. t. m. ob 4. uri popoldne svoj. prvo predavanje v zimskem semestru o zdravljenju neoperath - ib rakov, ^arkoma in kostne tuberkuloze. Predaval je na kliniki prof. Eiselsberga pred zdravniki iz raznih delov sveta, kajti njim je bilo to predavanje v prvi vrsti namenjeno. Došli so oficijelni zastopniki Litve, Estonske, Češke, Finske, Rumunije, Holandske, Švedske, Norveške in menda tudi Jugoslavije, neoficijelno pa še Venezuela po vseuč. prof. in bivšem ministru dr. Riveru Saldioca, Indija, Kitaiska, Arabija, Francija, Anglija ter veliko znanih kliniških in drugih zdravnikov dunajskih. Pred tako odlično družbo iz vseh delov sveta je prof. Funke predaval o svojih nad 201etnih izkušnjah na polju raziskavanja raka in nekaterih sličnih boležnih. Omenil je na kratko vse, kar je db zdaj dognala raziskovalna znanost. Naglašal pa je, da se od vseh doslej znanih 80 metod zdravljenja niti ena še ni obnesla. Ko je odpravil vse te metode, je dejal, da je on videl samo dva bolnika dozdevno ozdravljena, ali že ta dva ni.ta bila znanstveno dokazana. Ta grozna bolezen se razširja čedalje bolj, čim bolje se ljudje hranijo, toliko več je raka. Zdravnikova naloga j« bila v glavnem ta, da bolnikom vsaj bolečine lajša. Ozdraviti bolezen pa doslej ni bilo mogoče. Sele bd slovenskega učitelja Alojzija Poljšaka smo dobili sredstvo, o katerem je mogoče reči, da ima bodočnost (»es hat den Anschein, als ob diesem Mittel die Zukunft gehorte . . .«). To sredstvo je Poljšak imenoval »abjinin« in sestoji prav za prav iz več ma_il. Najprej je opisal sestavo tega sredstva, način uporabe in uspehe, ki jib je predavatelj doslej že imel in ki so ga vspodbujali, da je čedalje z večjim interesom uporabljal to sredstvo. Opazovanja so mu utrjevala prepričanje, da je s tem sredstvom na dobri poti. Je tu več mazil: z enim se rak docela izčisti, nagniti deli se razkrojijo in izločijo, ne da se pri tem kakoikoli oškoduje zdrava okolica, nato se šele začne _ drugim mazilom zdravilni proces. jUspehi so naravnost presnetljivi, ka^kor bomo pozneje videli na ozdravljenih osebah, ki so rade prišle, da pokažejo uspehe tega Poljšakovega sredstva pred celim zboror' tujih jdm ljudi. Tega sredstva pa se ne poslužuje samo on v Rudolfovi bolnjci, marveč še več drugih zdravnikovodličnega slovesa, kakor docent dr. Aschner, prof. Riese, prof. Scherber, prof. VVerner, primarij MuratL. prof. Kerl, prof. Pichler, prof. Nobl in drugi. U.pehi so odlični, kakoršnih doslej še ni biJo. Predavatelj je izjavil še, da" je opravičeno upanje, da se posreči na tej podlagi tudi zdravilo za raka v notrajnosti, kjer z mazili ni mogoče blizu. In povedal je tudi vsem navzočim veselo vest, da bo kmalu otvo.jeno na Danajc ztlravilišče, kjer bcdo snrejemali težke bclnike za notranje zdravljenje in kier se bodo mogli zdravniki iz vsega sveta pripravljaii za zdravljenje s Poljšako- vo metodo in njegoviml zdravilL To ve_t so sprejeli poslušalci s posebnim zadovoljstvom. Povedal je tudi, da je Poljšakovo sredstvo na Dunaju pravilno registrirano in torej priznano. (To se je zgodilo na podlagi odličnih spričeval tele vrste znanib evropskib kapacitet. Videl sem tudi sam ta izpričevala v originalu, ki pričajo, kako nlzkotno in smežno je bilo ravnanje nekaterih našth ljudi, ki so končno dosegli, da je moral Poljšak iti v tujino, kjer se osamljen bori za najbolj nesrečno človeštvo in kon.no za svojo čast in za svoj obstanek.) Predavanje prof. Funkeja je trajalo skoro dve uri. Na koncu pa je pokazal nad dvajset obolenj za rakom, veeinoma že docela ozdravljena, ali v štadiju zdravljenja, da se je videl celi proces zdravljenja. Videli smo več obolenj raka na ženskih prsih. Nekatera so bila že uprav strašna. Rak je segal že globoko v notranjost in grozil z neizogibno in strahotno smrtjo. Ali zdaj samo še rdeCa pega kaže, kje je bil rak. Mnogi zdravniki so kakor neverni Tomaži otipavali to mesto in vprašali, če kaj boli. Videli smo ozdravljeno bolezen na raznih delih telesa, da, celo v ustih in pod očesom zunaj in znotraj, na lobanji, na čelu, na kolenu, da, celo na podplatib. Fotografije pa so kazale, kakšen je bil rak pred "dravljenjem. Strašni so bili nekateri pogledi na razjedajo^ega raka. Videli smo celo ozdravljenega raka na dveh moških spolovilih. Zdaj sta možaliarja zdrava. Ali niso to čudeži? In vsi navzoči odposlanci znanosti in razislvovanja so rekali: eto čudeži! Videli smo grda obolenja sarkoma na nogab itd. ^vema bolnikoma so zdravniki hoteli nogo odrezati, ali prišel je Poljšak s svojimi mazili, in zdaj je noga ozdravljena, moža hodita in se počutita tako dobro, kakor da nista nikdar imela take strašne bolezni. Videli smo ljudi z ozdravljeno kostno tuberkulozo. Izpod kolena do členov je že razjedala nogo, ali zdaj je vse lepo zaceljeno in zdravo. Neka m^ada žena je pokazala gvoj dovolj lep nosek, nič se ni poznalo, da ga j. še pred meseci manjkalo do polovice, kakor nam Ja pokazala fotoerafija. Neki ženi so operativno že odrezali desne nrsi, ali raka niso ugonobili, ta je dalje raziedal v globino, in sti_Sna smrt bi ženo rešila daljnega trpljenja. Zdaj je žena zdrava. Rešitelj je bil naš v domovini preganjani in zasmehovani Poljšak. Neki znamenit zdravnik je tlesknil _ rokami in zaklical: »Kako je mogoče, da je lajik iznašel tako čudežno zdravilo, kako je mogoče, da je lajik mogel priti do takih svetovnih kapacitet, ki so mu dovolili na klinikah in državnib, institutih preizkušati neko neznano zdravilo? Kaj takega ne pozna zgodovina!« (Tisti zdravniki, ki so Poljšaku sprva dovolili, da je mogel v Mariboru preizkušati svoje zdravilo, imajo s tem največje zadoščenje, prokletstvo pa bo zasledovalo tiste zavidne kratkovidneže, ki so ga od tam pregnali-) Hvaležni moramo biti dunajskim znanstvenikom, ki so našega Poljšaka ne le povsem rehabilitirali, marveč mu napravili gladko pot do velikanskih uspehov do slave in tudi do blagostanja. V domovini bi lahko umrl v bedi in zaničevanju, kakor se je sicer zgodilo že mnogim velikim možem, ki so postali veliki šele dolgo potem, ko so siromaki poginili ... A. G.