AVE MARIA
OCTOBER, 1934
AVE MARIA
published monthly by
The Slovene Franciscan Fathers,
Lemont, Illinois
in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy
Cross
Subscription Price: $2.SO per annum
Naročnina $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00
AVE MAR [A
P. O. B. 608, Lemont, Illinois
Entered as second-class matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorised on August 29, 1925
Naročite se na
"AYE MARIA"
ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok ' zvestobe ka,toliški Cerkvi.
Vsak naročnik
NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MISLI MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLARJI, KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠEGA LISTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ZA ZGRADBO KRISTUSOVEGA DUHOVNIŠTVA. ZATO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, DA BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAKE-KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TVOJA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBROD1 SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO DIJAKOV, KI BI RADI ŠTUDIRALI, PA NIMAJ0 SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU TUDI ŠOLA IN VZGOJEVALIŠCE IDEJALNI^ FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTAR-JA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAŠ LIST UTIRA P0T TEM ŠTUDENTOM.
AVE MARIA
C)ktuberska štev. 1934-
Nrtbožni mesečnik.
Letnik <XV1.
Za naš jubilej.
P. Hugo Bren, O.F.M.
V zgodnji spomladi 1. 1909 je bilo. Mladi J11 agilni izšeljeniški misijonar Rev. Kazimir Za-J"ajšek, O.F.M., ki je pravkar ustanovil "Druž-
0	8V. Rafaela" za varstvo ameriških izseljen-.6v> je imel dosti prilike tam na newyorskem
''s Islandu gledati vsa grenka razočaranja |J0vih priseljencev, ki so se takrat vsipali v to e*elo. Mislijo si, da plovejo proti deveti de-vsestranske sreče, o kateri so v domovini ko sladko sanjali. Kot Krištof Kolumb so jo Veseljem pozdravili, ko so zagledali njene pr-"lotne obrise. Kip svobode, ves v zlatu, jim J<| Pred newyorško luko klical: Dobrodošli v deželi!
^ A. glej razočaranje! Niso še stopili na su-., > že so padli v roke raznim komisijam, ki so jj^1 s tistim hladnim, oh, tako hladnim ameri-^11,11 mirom, začeli izpraševati vest odkod, kam, ^mu itd. Zdelo se jim je, da stoje pred "kr-*v« rihto". Oddahnili so se, če so to skušnjo prestali. A prišlo je novo razočaranje. 5 e*to v objem svojcev, znancev, prijateljev, ki J>h zvabili sem, so morali na Ellis Island,
1	* solza, kjer so včasih po cele tedne čakali jj, smrt obsojena živina v klavnici, nevede, ^ bodo napotili dalje, ali poslali nazaj, od-
so prišli. T' •
v 1 >sti, ki so se jim končno odprla ameriška so vsi blaženi kot uboge duše zapuščali v'ce in hiteli na vse vetrove sreči naproti. Je izseljeniški misijonar začutil, da se '>l\ na	solza. Vsa mogoča krajevna
^U*1* S° vse"Jova'' njih potni listi. Mnoga so Q	komaj znana. Rekel je temu, dejal je
(j^*^11: "Pa zakaj tja? Tam ni Slovencev, vsaj Ij^j. 1	Nimajo lastne cerkve in je najbrž ni-
ne bodo imeli. Kam boš hodil v cerkev, k
svetim zakramentom? Bojim se, da boš za kruh prodal vero. Rožni venec in mašna knjižica bosta morala morda kmalu narediti prostor dolur-
■ m tt jem.
A vse očetovsko prigovarjanje je bilo navadno zaman. Kaj hočet'e, so se običajno glasili odgovori, tam imam očefa, brata, sestro, prijatelja, znanca. Ta in ta mi je poslal karto in mi pisal, da se tam dobro zasluži. In odhajali so. Misijonar pa je žalosten gledal za njimi. Temne slutnje so ga obdajale, da mnogi njih zavijajo na pota zgubljenega sina, katerih se bodo enkrat prav tako kesali, kot se jih je on, pa jim morda ne bo dana milost kot njemu, da bi se še kedaj vrnili v Očetovo hišo.
Ta moreča misijonarjeva skrb je spočela vzvišeno misel, ki je kmalu dozorela v sklep: Tem ljudem moramo dat'i vsaj tiskanega milijonarja, sicer se jih bo mnogo za vero in narod zgubilo, kot že toliko drugih pred njimi. Takoj je začel snovati načrt za uresničenje te velike, odrešilne misli. In marca 1909 je stopil pred slovensko javnost z nabožnim listom — Ave Maria ! Mariji je v njem veljala prva pesem "Ave Maria" in prvi članek pod istim naslovom. V tretjem članku z naslovom "Nov list", pa jo s sledečimi besedami uvaja:
"Nov list! — in sicer nabožne vsebine; in to za Ameriko — kolik pogum, morda kolika predrznost! Vendar — tu je, glejte ga! Res je bilo treba za t'o velikega poguma. Vendar, zaupamo na pomoč božjo in Marijino. Poskusimo, morda bo šlo! Da je pa tak list silno potreben za ameriške Slovence, o tem smo gotovo vsi prepričani. Zato, naj bo v božjem imenu! Mi bomo delali, bomo žrtvovali, če bo treba, veliko 'žrtvovali, pri tem pa pridno prosili pomoči od
palrone lista — Marije. Za njeno čast gre, za dušni blagor slovenskega ljudstva — ki je njeno ljudstvo, gre. Gotovo ne bo odrekla svoje pomoči."
In je ni odrekla! Petindvajset' let že Ave Maria redno roma po slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika. Nobena naselbina, četudi morda obstoječa iz ene same samcate družine sredi morja tujcev, ali sredi kake goščave, ji ni premajhna ali preoddaljena. Živega misijonarja svojega rodu morda že leta ni videla. "Ave Maria" jo obiskuje vsak mesec. Dolga leta jo je obiskovala celo vsakih štirinajst dni. Materinsko prigovarja našim rojakom: "Ne zabite, otroci Marijinega naroda, ste in jaz bi rada, da bi to tudi ostali." Po Mariji je najkrajša pot' k Jezusu.
Da njeni misijoni niso bili brezuspešni, o tem glasno priča sama. Berite stotine in stotine dopisov iz raznih naselbin, raztresenih po njenih letnikih in prepričali se bote, da ni misijonarila /.a&tonj. Ti nam razodevajo, kako težko so jo mno0okje pričakovali, kako veseli so je vsakokrat bili, ko je prišla, in v koliko tolažbo in bodrilo jim je vselej bila, posebno še onim, ki jim ni bilo dano nedeljo za nedeljo božje besede čuti v sladkem materinem jeziku. Koliko takih se ima prav njej zahvaliti, da so sredi mrzlega l'u-jega sveta ostali zvesti Bogu in Mariji. O njenem celotnem misijonskem uspehu, seveda ne govori nobena človeška kronika. Zabeležen je le v "knjigi življenja", v kateri je vse zapisano. Le toliko smo upravičeni trditi, da ji mora vsak, kateremu je kaj na tem, da ostane naš tukajšnji narod zvest Bogu in Mariji, dati hvaležno priznanje.
Toda njen misijon še zdaleka ni završen. Mi t-icer umiramo in zadnje čase vedno hitreje u-miramo. "Ave Maria" bi nam vedela o tem povedati žalosfne zgodbe. Na koliko vrat, ki so se ji nekdaj tako rade odpirale, zdaj zastonj trka. Morda se ji pokaže na pragu cvetoč obraz, na katerem se pa takoj vidi, da mu ni dobrodošla kot nekdaj. Vpraša po materi. A dobi hladen odgovor: "Mama so umrli, mi, njeni otroci, te pa ne razumemo. Good bye!" In žalostna gre naprej, da pri drugih vratih zopet kaj podobnega sliši. Da, mi kot narod umiramo. S tem pa ni rečeno, da bomo jutri ali po-jutranjem umrli. Kajt'i narodi ne poznajo nagle smrti.
"Ave Maria" lahko dočaka še svoj zlati misijonski jubilej, preden bo napisala posmrtnico
svojemu takajšnjemu narodu. Še je potrebna-In zdi se, da bo na potu proti svojemu zlatem" misijonskemu jubileju, vedno bolj potrebna. je pred 25 leti nastopila svojo misijonsko Pot| so jo zlasti potrebovale one naše naselbine, jim je nadomeščala slovenskega nedeljske!?8 pridigarja. Na poti proti njenemu zlatemu m1 sijonskemu jubileju pa jo bodo polVebovale tu di naselbine, ki so bile dosti močne, da so »' zgradile lastno cerkev in vzdržujejo lastnega duhovnika svoje krvi.
Niso Ii tudi te nekdaj procvitajoče narodne župnije začele umirati? Zgledi kažejo da. ^ to je šele začetek. Sledile bodo druga za go. Narodne župnije hitreje umirajo kot narod. To priča zgodovina narodov, ki so p«"lS pred nami v to deželo. In kaj potem? Vp«"a šajte one naše župnije, ki so prve postale žrteV smrti. Kako milo starejši tožijo o svoji duhov'1' zapuščenosti. Bolj jih boli kot v začetku, ko s° morali zahajati v tujerodne cerkve.
Razumel«1
njih bol. Kajti v nekdaj domači, zdaj tuji c«r kvi, jim vse od altarja do vrat kliče: Delo tvoj1 rok sem in sad tvojih pristradanih centov. Ka^0 bi to ne bolelo, skelelo!
Ko se to zgodi še v večjem obsegu kot dosl®^ in t'o je neizogibno, tedaj se bo za "Ave Mar1.)0 odprlo novo misijonsko polje po naselbina'1' kjer so jo prej, ko so imele še; živega domače# misijonarja, lažje pogrešale kot manjše na*" bine brez narodne župnije. Jim bo li sladila V grenke ure? Jih bo li tolažila in bodrila v ^ duhovni zapuščenosti? Kar se nas tiče, ^ lahko damo to zagotovilo. Kar je obljubil nje(1 ustanovnik in prvi urednik, Rev. Kazimir krajšek, to obljubljamo tudi mi: "Mi bomo &e lali, se bomo trudili, bomo žrtvovali, če bo 're ba, veliko žrtvovali," da jim jo dotlej ohrani1*10
A njena ohranitev ni odvisna samo od n9^ Vsak list je prav za prav kompanija, obsfoJ ^ iz izdatelja in naročnikov. Tudi "Ave Izdajatelji so, kot rečeno, pripravljeni na ^ osebne žrtve. Pripravljeni bi bili tudi na
v	.....	pO'
materialne žrtve, ko ne bi sami bili boja za _
r I1'
stanek. Kajti "Ave Maria" jim ni kot f&rrnJQ. molzna krava, ki jo toliko časa drži in redi, kler mu daje gotovo količino mleka. So«e ^ ka jim je za duhovni apostolat med našim kajšnjim narodom. Vprašanje je, če je tud< rod kot kompanijon pripravljen kaj žrl'"0^ za njeno ohranitev v isti namen. Dolgo sm° ^ lašali mu povedati, da, če se tudi on ne zavza
zanjo, ji zna pred, 30. letom obstoja zapeti mrtvaški zvon. Danes jim povemo.
Da se to ne zgodi, ne prosimo podpore zanjo, četudi živimo v dobi "reliefa". Gotovo bolno tudi za to hvaležni. A pred vsem prosimo 'iste, ki so ji kljub težkim časom ostali zvesti, da ji ostanejo zvesti tudi zanaprej, zvesti naročniki, a tudi zvesti plačniki. Glavni namen naše kampanje je, pritegniti v krog njenih naročnikov one, ki so doslej stali ob strani. Ne more-nio si misliti, in dosti žalostno bi bilo, ko bi morali misliti, da je vse, kar še katoliško misli in čuti med nami, zbrano okrog Ave Marije. Ko bi bilo, bi morala ona imeti desetkrat toliko naročnikov kot jih ima. Vsaj petkrat toliko bi jih tudi v resnici imela, ko bi se naš še katoliško mileči narod zavedal njenih zaslug v preteklosti >n njenega pomena za prihodnjost.
Da to zavest vzbudimo, smo sklenili celo njeno srebrno jubilejno leto posvetiti kampanji
naročnike, katero s tem otvarjamo. Začne s praznikom našega sv. očeta Frančiška 4. oktobra. Završila, se bo isti dan ob letu. Drugim 'istom in Jednotam je kampanja, če že ne nekaj vsakdanjega, vsaj nekaj vsakoletnega. "Ave Maria" sploh ne vem, kcdaj je imela zadnjo, čeravno že deset let živim z njo in delam zanjo. Vsaj za svoj srebrni jubilej jo zasluži.
Pri običajnih naših kampanjah tekmovavce Podžigajo obljubljene premije, ali v denarju, r*li v blagu, ali v časti. Vsega tega mi ne ob-Uublj amo. Zavedamo se, da gre za apostolat dobrega, nam tako potrebnega in edinega tiska, ^ač pa bomo tistim, ki se bodo kampanje ude-'ežili, njih trud nagradili z duhovnimi dobrotami. Naša tukajšnja mladina bo skozi celo ju-
bilejno in kampanjsko leto za tekmovavce o-pravljala pred Marijo Pomagaj devetdnevnice. Poleg tega se bo zanje opravilo 15 sv. maš. In sicer po tri: v Lemontu pri Mariji, pri Mariji Pomagaj na starokrajskih Brezjah, v Lurdu, v Pary le Monial, izhodišču in središču češčenja presv. Srca Jezusovega, ter na oltarju Žalostne Matere božje na Kalvariji v sv. Deželi. V devetdnevnice bodo vključeni vsi, ki. bodo pridobili vsaj po enega novega naročnika, v oboje pa oni, ki bodo pridobili vsaj tri. Onim, ki bodo najbolj uspešni, se bomo še posebej oddolžili. Zavedajte se pa, da če delate za Ave Marijo, delate za misijonarja, ki je že 25 let uspešno misijonaril med vami samimi in je z isto vnemo pripravljen delati še 25 let. Če ga na katerikoli način podpirate, delate zase in za svoje brate in sestre, ki so njegovega misijona morda še bolj potrebni kot vi. S tem bote postali tudi delničarji vseh njegovih uspehov.
In zdaj na delo! Na delo po boljševiškem vzorcu. Kajti, otroci tega sveta so v svojem rodu modrejši, kot otroci luči. Oni imajo tako-zvane celice. Vsak boljševik se zaveže, da bo v svojem krogu pridobil vsaj tri nove člane. To je boljševiška celica, ki se hitro razrašča. V tem je skrivnost njih uspešne propagande. Otroci luči, učite se od njih! Vsak naj sklene, da ne bo prej miroval, dokler ne ustanovi svoje celice — treh. Potem bo uspeh kampanje zagotovljen. Potek kampanje bo do nadaljnega vodil nadpisani, s svojim posebnim štabom. Nanj naj se obračajo vsi, ki se bodo kampanje vdele-ževali in v vseh zadevah, ki se je tičejo.
Z M arijinim blagoslovom in pomočjo: Naprej!
Evharističnemu Kralju.
M. Elizabeta.
Evharističnemu Kralju pestrost travnikov, cvetov, Poljsko cvetje v divnetn žaru, rosnih juter blagoslov!
Evharističnemu Kralju spev šumečih rek, večno petje temnih logov, gorskih pesmi jek!
Evharističnemu Kralju zlati blesk neba, solnca blagodejni ogenj, biserni smehljaj zvezd«!
Evharističnemu Kralju lepih duš skrivnost, inučeništvo svete Cerkve, večne večnosti sladkosti
Program Jezusa kralja.
j.
' N sam ga je oznanil z gore množicam zbra-
nega ljudstva, ki ga je poslušalo s pritajeni nim dihom.
Ogenj so razpihovale njegove besede v dušah nekaterih — na obrazu drugih je bilo videti pomilovalen nasmeh.
"On je tisti, ki so po njem že davno hrepeneli in koprneli narodi. On je Odrešenik, Osvoboditelj," so govorili eni. "Blaznež je, sanjač je, so trdili drugi ter zmigajoč z ramami odhajali od-njega.
In tudi danes je Kristusov program enim blesteč ideal, drugim smešna blaznost, po tem, katerega gesla se drže: "Z Kristusom" ali "proti Kristusu!"
Naše geslo je: "Za Kristusa!" Zato se tudi zanimamo za njegov program, ki je življenski program vseh, ki se resnično, dejansko in resnobno trudijo za popolnost in se bore za Boga.
Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Svet seveda govori drugače: Blagor bogatim, imovitim, mogočnim, veljakom, ki morejo vladati in zapovedovati, ki imajo odprto pot do vseh užitkov in naslad.
Toda Kristus Gospod ne menjava svojega programa. On vztraja pri svojem: "Blagor ubogim v duhu." Tisoče in tisoče je že navdušila ta beseda, odtrgala njih srca od sveta in jih sprostila za Boga.
Mlad rokodelski pomočnik je bil na potovanju. Veselo in svobodno je šel svojo pot. Na vprašanje: "Zakaj si tako vesel na svoji poti?" je odgovoril: "Katoličan sem, katoliški kristjan, česa še potrebujem?"
Ubog v duhu!
*
Svetovna vojna ji je vzela sina, bankerot jo je spravil ob vse imetje. A žena ne plaka, ne tarna, ne obupava, marveč smehljaje se pravi: "Ljubi Bog je že vse prav ukrenil."
Uboga v duhu!
Lastni svak jo je pregnal iz svojega gradu, brez strehe je tavala v hudi zimi, ponoči, s svojimi otroki po ulicah mesta Eisenach. Iz hvaležnosti
O.
za to, je poprosila frančiškane, da so ji zapeli: '"le Deum — Tebe, Boga hvalimo!'!'
Uboga v duhu!
*
Frančišek, sin bogatega Petra Bernardone-ja, je ljubil denar, veseljačenje, mehkužnost in posvetno slavo in čast. — Naenkrat, nenadoma se je odtrgal od vseh zemeljskih stvari, za nevesto si je izvolil uboštvo, tako, da je mogel resnično moliti: "Moj Bog je moje vse."
Ubog v duhu!
*
Nimajo veliko, vprav toliko, da se morejo skromno preživljati in obdariti tega in onega siromaka, ki potrka na duri, s koščkom kruha.
Zraven stanuje bogat sosed, ki živi razkošno in v izobilju. A oni ne gledajo z zavistjo "čez plot v tuji vrt." Ako jih kdo opomni na njihovo skromnost in revščino in jim kaže bogastvo sosedovo, porečejo: "Imamo, hvala Bogu, česar potrebujemo, zadovoljni smo s tem malim, kar imamo."
Ubogi v duhu!
*
Imajo dobrine tega sveta in vesele se vsega, kar je lepo na zemlji. A svoje bogastvo uporabljajo za dobra dela in hrepene po večni lepoti, ki presega vso zemsko krasoto.
Ubogi v duhu!
*
Ponižno kleče pred Bogom in molijo Očenaš. Z otroškim zaupanjem priporočajo sebe božji pi'e" vidnosti. "Ti si. modrejši in močnejši kot mi i" dobro veš, kaj je nam v korist, stori z nami, kakoi' je tvoja volja!" Tako molijo.
Ubogi v duhu!
*
Zgledi "uboštva v duhu" se dajo postoteriti-Poglej in poišči sam v svoji okolici take "uboge V duhu"; njih zgled naj ti bode v vzpodbudo, in skušaj ga posnemati!
"Blagor ubogim v duhu!" Duše, ki se dajo nasititi z dobrinami, z bogastvom tega sveta, duše, ki si žele krajev nebeške sreče, duše, ki otroškim zaupanjem imenujejo Boga svojega Oče-ia in so docela zadovoljne z nje voljo, "njih je beško kraljestvo".
Rožnivenski rubini.
N. N.
ASI ,ie bil Father Tim sicer jako mirne na-rave, je jako nerad slišal, če kdo ni spoštlji-i.'.bi vo govoril o Materi božji, ali se celo ž nje norčeval. In dogodek, ki ga hočem pripovedovati, začenja se o tem, kako se je Father Tim resnično razjezil. Povem, kako se je to zgodilo. Jack Kilduff, ki je bil potovalni zastopnik in agent neke newyorske tvrdke s pohištvom, je ravno pokadil smodko in pričel pogovor z dvema skrivnima prodajalcema žganja (bilo je to še začasa prohibi-cije). Sedela sta oba dva ravno nasproti Fathra Tima. Jack se je posadil blizo Fathra. Govorili so o tem in onem, in ko jim je potekla snov za nadaljne pogovore, je Jack sedel k oknu in gledal Pokrajino, roko je pa imel v žepu. Kdor ga je pa natančneje opazoval, je videl, kako se mu gibljejo ustnice. Čez nekaj časa je pa vzel i/, žepa rožni venec, kajti to je bilo, kar je ves čas držal v žepu, in poljubil križek. Imel je navado, da je na potovanju rad molil rožni venec. Eden agentov za opojne pijače se je ozrl v njega, ravno ko je deval Jack rožnivenec v žep in rekel: "Jack, ima Pa to jako pripravno urejeno .zdravilne krogljice ima navezane na žici, da bi se mu ne raztresle, še škatljice ne potrebuje. Kaj, Jack, ali ste morda bolan? Ali želodec ni v redu?"
"To niso nikake zdravilne krogljice," ga je pričel poučevati njegov tovariš. Glas pa in nje-povo vedenje sta pa jasno pokazala, kakega mišljenja je. Pa je nadaljeval: "Če li zdravnik predpiše kake krogljice, jih ne daš na vrvico ali kako verižico. To-le je pa verižica, kakoršno rabijo katoličani, kadar molijo, kakor ti je morda znano, to svojo gospo. He, Jack, zakaj se vendar že enkrat ne otreseš tega mračnjaštva? Človek, ki proda za svojo tvrdko v tednu za $25.000 blaga, hi bil pa že lahko tako razsvitljen, da bi pustil tako malikovanje, ki je bilo v modi v 12. stoletju. Pri izobražencih se je pa to že preživelo.
Father Tim je sicer vedno rekel, da ni vi'edno, da bi se človek v vlaku razgovarjal in Prepiral o verskih stvarih, ker to tako nič ne polaga in nič ne koristi. To pot je pa kaj hitro zaprl svoj brevir, ki ga je ravnokar opravljal; niti zaznamenoval si ni. kje je nehal, kakor je to v<?dno storil, pa je prijel žganjarskega agenta, t>redno je Jack Kilduff spregovoril.
"Resnico ste povedali, da katoličani častimo devico Marijo. Ali pa veste, da so take trditve, kakor so ravno vaše, surovo žaljenje in sramote-vsakega dobrega katolika, ki je nekoliko učen ln omikan?"
"Mi je žal, gospod, da ste postali naenkrat tako nervozni. Kar sem pa rekel, je pa le resnica."
"Pa dokažite to," je odvrnil Father Tim tako hitro, kakor da bi bil ustrelil.
"Toda čemu to treba dokazovati. Saj vsak to ve."
"Kaj? Vsak to ve?" je dejal s sarkastičnim nasmehom Father Tim. "To je pa res lep dokaz. Jaz na primer sem eden od teh, ki tega, kar vi trdite, ne vedo. in tekom svojega življenja, saj bote menda verjeli, sem se sešel z mnogimi, ki bi za kaj takega tudi potrebovali in zahtevali dokaz. Torej ta dokaz, češ, da vsakdo to ve, pri meni ne velja. In Jack Kilduff, ki je katoličan, pa je da nes to tudi prvikrat slišal."
Jack se je pa prav prijazno nasmehnil in rekel : "Father, le pošteno mu jih nasolite, mu ne bo škodovalo."
Ko je agent to slišal, je začel takoj dvomiti o svoji bogoslovski učenosti. Pri sebi je že nati-homa klel in želel, da bi te stvari sploh ne bil načel. Da bi pa sedaj odnehal, bi bila pa prevelika sra mota! Sopotniki so že začeli dajati časnike na stran in nehali brati, čakali so, kaj bo on na to odgovoril! Malo je obrnil jezik v ustih, nato pa dejal s korajžo, kakoršne imajo taki agenti dovolj: "Pojdite v katerikoli hočete katoliško cerkev, pa bote videli, kako katoličani Marijo molijo. Povsod bote našli njeno soho na oltarjih."
"Kakor vidim, nosite vi tudi v gumbnici no ko ..podobo, nek znak, ali kaj je to."
"To je znak mojega društva, mojega kluba, kojega član sem," je odgovoril.
"No, ali vi molite ta znak, ki ga nosite in ga kažete tako javno?"
Agent je mesto odgovora nadaljeval: "Kato ličani pa prinašajo k Marijini podobi cvetlice in pred njo prižigajo sveče."
"In ko bote vi umrli in ležali v krsti, vam bo postavila morda vaša tašča sveče okoli nje, dala vam vence cvetlic. Kako se lahko napihujete radi tega, ker t.o po vaših besedah pomeni ,da vas bodo molili."
Vsi so bučili v smeh, agentu pa ni bilo na smeh. Znova je začel:
"In če dobe košček kake cunje, kakšen kamenček. ali kaj drugega, česar se je dotaknila, smatrajo to za velik zaklad."
"Spomnite se vojne ladje Maine! (Potopljena je bila v ameriško-španski vojni; ko so jo dvignili, so mnogi nosili koščke od nje v spomin.) Gotovo je vam znano, da imajo ljudje košček rjastega železa od nje, ali košček lesa za jako drag
spomin, da to ljudje za drag denar prodajajo in kupujejo."
"Toda katoličani Marijo molijo," je dejal iezno agent. "Moliti smemo le Boga. in nikogar drugega."
"Povejte mi vendar, kaj z besedo "moliti" mislite, kaj pod molitvijo razumete?" je rekel Father Tim.
"Kaj — no kaj pri tem mislim? Mislim: prositi za kako reč; za razne stvari prosimo."
"Vi torej trdite, da smemo prositi za kaj erlinole Boga in nikogar drugega?"
"No, ravno tako ne mislim. Jaz mislim —"
"Vsa vaša težkoča, dragi gospod," je rekel Father Tim, "obstoji v tem, da ne veste, kaj mislite, in da v svojo lastno nesrečo nimate dovolj razuma, da bi molčali, dokler ne bote vedeli, kaj pravzaprav mislite, in kaj bi morali pravzaprav govoriti. V navzočnosti navzočih gospa in gospodov ste obrekovali katoliško cerkev, češ, da malikuje, ali kakor se to naziva ,predbacivali ste cerkvi "idololatrijo", češ, da molijo katoličani Marijo, da jo časte kakor Boga, da ji dajejo čast, kakršna gre le Bogu. Tako predbacivanje je laž vstal bom proti vsakemu, ki bi kaj takega trdil in mu povedal, da take laži ne bo nikoli dokazal, nikoli dokazati ne mogel. Ravno nasprotno: Pokažem vam črno na belem, da bi vsak, ki bi molil Devico Marijo, po naukih katoliške cerkve zakrivil krivoverstvo, da bi bil radi tega izobčen iz cerkve, ali kakor pravimo: "ekskomuniciran".
"In vendar, dasi cerkev Device Marije ne moli, to je: da ji ne skazuje božje časti, jo ona vendar časti, to je pa popolnoma drugačna stvar. Tn zakaj jo časti? Zato ker cerkev ljubi Jezusa Kristusa, ki je Marijin Sin, in ona je njegova Mati. Ko bi vi meni rekli, da me imate radi, pa bi se grdo obnašali napram moji materi, bi na vašo trditev, d/i me imate radi, mnogo ne dal. Smatral bi kratkomalo vaše besede za laž, za hinavščino. In gotovo ne bote trdili, da je Kristusu Gospodu vseeno, kako se obnašamo proti njegovi materi. On je ta Bog, ki nam je dal tudi vam znane zapovedi ! Spoštuj očeta in mater! On sam ni nikoli ravnal proti tej zapovedi! On je rekel nam vsem: Zgled sem vam dal, da bi ga posnemali. Vi sami častite matere slavnih mož. Naše Zd. države časte matere teh vojakov, ki so dali svoje življenje za nje, ki so padli v vojni, imenujejo jih "gold star mothers", primerjajo jih zlatim zvezdam, to njihovo nazivanje je oficijelno, uradno. Zakaj bi torej mi katoličani ne smeli častiti Matere Boga? Vi in drugi spoštujejo kraj, kjer je bil Kristus rojen! Zakaj ne bi častili nje, ki
mu je na tem kraju dala življenje? Zdi se mi nerazumljiva uganjka, da imajo ljudje, ki so sicer v drugih zadevah jako pametni in razumni, prav nekak strah, da bodo užalili Kristusa, ker bi ča stili njegovo mater!"
"Toda —", je dejal agent, ki je dobro pazil na vsako besedo in mislil, da mora sedaj nekaj Father Tim-ovih besed porabiti za se in tako rešiti svojo čast: "Katoličani store več, kakor da bi ji skazovali samo čast, oni k nji kratkomalo molijo. Oni jo prosijo, da bi delala čudeže, da bi ozdravila smrtne rane, zravnala polomljene kosti in delala še druge stvari, kakršne more le Bog. In to je gotovo malikovanje."
"Da, bilo bi to tako, če bi jo prosili, da na.1 bi vse to storila iz lastne moči. Toda če jo prosimo, da bi ona pri Bogu, ki edini more kaj takega storiti, prosila za to, to gotovo ni nikako malikovanje. Moliti k Materi božji pomenja: moliti k Bogu po nji, z njeno pomočjo, s pomočjo njene priprošnje. Katoličani molijo k Mariji, da b' dopadli njenemu Sinu, to pa ne pomeni, da bi ji s tem skazovali tako čast, kakor gre edinole Bogu, da bi jo častili kakor samega Boga. Bog sam ho če, da tako delamo. Sam je za to poskrbel, da ne bi bilo iz evangelija izpuščeno, kar stoji lam o Materi božji, saj je vam znano, kaj se je zgodilo v Kani Galilejski, da je bil to prvi čudež, ki ga jp storil Kristus, in to še prej, predno je pričel s Čudeži, na priprošnjo svoje Matere. To pripovedovanje v evangeliju ni nikakor slučajno, ima svo.1 vzrok, če verjamemo v evangelij ko v božjo besedo. Z eno besedo: Bog sam nam o tem kaže, da je to njegova želja, da bi Marijo klicali na pomoč, da bi ona prosila za nas tako, kakor je prosila takrat. Otrok, posebno sin, se zateče rad k materi, če bi rad kaj imel od očeta, in tako delamo tudi mi, Marijini otroci."
"Vse to je sama sentimentalnost in ostanek srednjeveških praznih ver. Bog je oče nas vseh, ne potrebuje nikakega posredovalca ne posredtr valke, da bi nam dal nekaj, kar nam dati hoče, je rekel zopet agent.
Saj vam je znano, kaj človeško srce tako pogosto potrebuje. Ali ste kedaj pomagali revežu, da bi vstal iz grehov, ali ste ga pustili, če zopet padel v stare napake, če ni držal svojih obljub? Ali ga niste vedli nazaj v očetovo hišo-Katoliški duhoven dela to dan za dnevom. ^ skušnje ve, da je mnogo grešnikov, ki končno, so padli zopet in zopet v greh, popolnoma obupaj0 in ostanejo zakrknjeni v grehu, misleč, da ni nikakor mogoče, da bi se poboljšali. Ves svet ji11 ne more pripraviti do tega, da bi Boga znova Pr0"
za odpuščenje grehov m za usmiljenje, katero so tolikrat zlorabili. Toda beseda "Mati" je tako ljubeznjiva, polna nežnosti in ljubezni, ta be-,s<?da znači odpuščanje, pomeni, da je pozabljena y8a nehvaležnost zabredlega otroka, beseda "mati" •,e mnogokrat edina rešitev, ko sklenejo roke in fi'osijo: "Marija, Mati Jezusova, prosi svojega ^iiia za me!" Tz skušnje ve duhoven, da nikdo, ki se je s pravim kesanjem nad svojimi grehi in z 1'esno voljo, da se poboljša, zatekel k Mariji, nc liore reči, da ga Marija ni uslišala. Razlagajte to. kakor hočete,, je pa to tako, je to dejstvo, 'n moje prepričanje je, da si hudič ni mogel izmisliti večje laži v škodo človeka, kakor ravno to, ('a bi mu na ta način ukradel edino zatočišče, iarijo pomočnico v rešitev duše. Zato razširja trosi to laž, češ, da jo češčenje Marije žaljenje »icnega Sina."
"Sedaj pa pride moja postaja. Z Bogom, gospoda!" — In ko je vzel v roke svoj potni kov čeg, je hitro še dostavil: "Nekateri razsvitljenci mislijo, da ima vsak pravo, da se z njim pošteno in pravično ravna, samo katoličan nima te pravi ce. Po njihovih mislih katoličan nikoli nima, in ne more imeti prav. Nobenemu ne očitajo zločinov, nikogar drugega ne obrekujejo, o drugih ne lažejo, razen da imajo za to silne vzroke. Glede katoličanov pa mislijo, da jim je vse dovoljeno. Očitati jim krivoverstvo, to ni nič hudega po nji hovih mislih. Katoličan je malikovalec, poln praznih vraž, veruje svojemu duhovnu kar na sir po; še vesel mora biti, da ga puste živeti. Toda hvala Bogu, katoličan si tudi več ne da vsega do-pasti." — To je rekel Father Tim in skočil s stop nice železniškega voza. Agent ni rekel ne bev nr mev, tudi njegov tovariš nič, pa Jack Kilduff je tudi molčal. Mislil si je pa: Dobro jima je dali
Zlate besede sv. Salezija.
j. o.
^njAKO-LE pravi: "Sv. maša je sonce vseh du-	šujete, zakaj ne rabite te oblasti? Zadržka, hvala
i K* hovnih vaj, je brezdno božjega usmiljenja,	Bogu. ni nobenega. Dajem Vam torej ta dar in
je vir božje ljubezni, duša pobožnosti, dra-	Vas prosim, da ne pozabite pri oltarju onega, ki
g°ceno sredstvo za dosego milosti."	Vam v božjem imenu izreka danes to prošnjo.
Vselej ga je bolelo, če je kateri duhovnik po 'hkratnem običaju le redko daroval sv. mašo. Ne-mladega duhovnika, ki ga je sv. Frančišek cenil, kateri pa je maševal le ob nedeljah in Vznikih, jo vzpodbudil k vsakdanjemu maševa-hJ" tako le:
Prinesel mu je krasno, z žametom prevlečeno s<f*tljico, ki je bila bogato z zlatom in srebrom ^ita. Preden mu je škatljico izročil, ga je ta-(>le nagovoril: "Imam veliko prošnjo do Vas, ki je gotovo ne boste odrekli, ker gre za čast in , av° božjo, ki je tudi Vam zelo pri srcu." — "Va-Prošnja mi bode kakor ukaz." — "Nočem Vam I fkovati, hočem samo prositi, a prositi v imenu °z.lem in radi božje ljubezni."
Duhovnik je obmolknil.
Tedaj je sv. Frančišek odprl škatljico: bila ' '^polnjena s hostijami, namenjenimi za sv.
Podal mu jo je, rekoč: "Duhovnik ste, ..S Vas je v to izvolil, povrh ste še župnik. Kaj ■t). Vl sodili o umetniku, uradniku ali zdravniku, ki . 1 svoj poklic samo enkrat v tednu? Z majskim posvečenjem ste prejeli moč in oblast, da ■'ete vsak dan služiti sv. mašo. Zakaj ne izvr-
Mladi duhovnik je osupnil. Opravičeval se je, da je nevreden, da je mlad, da še ni ukrotil svojih strasti, da se boji, da ne bi onečastil tega veličastnega zakramenta.
Na to je odvrnil sv. Frančišek: "Vaši izgo vori so vprav nasprotno dokaz, da opravljajte sv. mašo vsak dan. Pogosta sv. maša Vam pomaga krotiti strasti ,ublaži Vaše skušnjave, okrepi Vašo slabost, razsveti Vam pot k popolnosti." — Nema ra mislite iz ponižnosti, da niste vredni? Ne zabite, da Vam izročene ovčice potrebujejo sv. maše, da duše v vicah hrepene po nji, da vsaka zanemarjena, opuščena sv. maša oropa Boga časti, ki mu gre, oropa angele in svetnike veselja in tolažbe."
Mladi duhovnik se je udal in podvrgel ško fovi odločitvi in ni nikdar več zanemarjal daritve sv. maše.
Kar je rekel sv. Frančišek onemu duhovniku, velja tudi zate, ljubi kristjan. Tudi ti bi mora/ danzadnem služiti sv. mašo — po duhovniku. Sleherni dan čaka na oltarju ena sv. hostija, čaka na tebe. Bo-li dolgo čakala?
"Sv. maša ga bo rešila."
j-t at-i! SIROMAŠNI podstrešni sobici leži dvajset-leten mladenič na smrtni postelji. Grehi iliHll mladosti so mu nakopali smrtno bolezen.
Nepotrpežljiv, zlovoljen je mladenič. Od čara do časa se ozre na podobo Srca Jezusovega, ki visi kot edini okras na steni. Mladenič preklinja vse, preklinja celo Boga. Njegova mati sedi ob postelji in prosi Boga usmiljenja za nehvaležnega sina. Solze žalosti ji zalivajo oči.
Sin molči, njegovo srce je polno sovraštva. "Sin, vse ti odpustim, vse." A sin molči.
"Prosi vendar Boga za odpuščenje!" Sin molči.
"Reci mi vsaj enkrat: mati, kakor mi že davno nisi rekel."
Sin pogleda na mater, odpre usta in vzkrikne . "Ne!"
Mati, žalosti polna, se napoti v cerkev, kjer ravno vabi k sv. maši. "Sv. maša ga gotovo reši," si misli ljubeče materino srce.
V cerkvi se vrže na kolena, in ko pride povzdigovanje, kliče mesto svojega sina s skesanim
razbojnikom: "Gospod, spomni se me, ko pridesv svoje kraljestvo!" Potem daruje predrago kri Sina božjega za zveličanje, za rešen je svojež3 otroka.
Po sv. maši se vrača domov, potolažena v srcu. a vendar polna strahu, da je ne bi bolnik pozdravil s psovkami in bogokletjem. Toda, kolika sprememba ! "Mama, moja dobra mamica!" klifr bolnik. Mati hiti k njemu in vidi solze v nje£° vih očeh. Sin kaže na podobo Srca Gospodovega-"On je na me pogledal, jaz sem pogledal Nanj. ^ On je z menoj govoril, slišal sem ga, On mi Je rekel: "Resnično, povem ti, še danes boš z meno.l v raju."
Jezus je dal odgovor sinu na gorečo molita matere.
Poklicala je duhovnika — z odkritosrčno ske sanostjo se je umirajoči spovedal svojih greh°^ ter se dal sprevideti.
Ko je poslednji žarek večernega sonca zabl° dil v sobico, je razsvetlil mirno obličje umrlega-
Hudobni jezik.
BREKLJIV jezik, jezik, ki krade čast, je ostrejši ko britev in strupenejši ko najhujši , irkŽ kačji strup. Vir pohujšanja je človeško srce, človeška duša. Obrekljiv jezik ne bo obstal nil i ob grobu, premleval bo gnijoče kosti, pasel se bo oli prahu teh, na katere so ljudje že davno pozabili. Mnogo ljudi spada k moderni sekti "fla-gelantov", ki neusmiljeno bičajo s svojim jezikom bližnjega, nikoli pa sebe samega.
V nekem malem mestu je padla deklica, pokvarila si tako življenje, bolj po krivdi drugih ko po svoji. V takem mestecu pozna človek človeka. Vsi so zrli z zaničevanjem na njo. Kamorkoli je šla in vprašala za službo, da bi se preživila, so jo kratkomalo spodili. Ta nesrečna Hagar je zapu stila rodno mesto, šla v sosednjo mesto si iskat službe. Pa tudi sem so segli obrekljivi jeziki, morala je naprej. Šla je v drugo državo, več slo milj daleč od doma, upala je, da je tam nikdo ne bo poznal, da bo imela tam pokoj pred obreklji-viim jeziki, pa se je motila. Upala je, da o njenem padcu ne bo nikdo zvedel. Našla je službo
pošteno živela, obžalovala svoj prestopek, se re poboljšala. Človek lahko greši, če pa napako P^ pravi, zasluži, da se z njimi pošteno ravna, da mu preteklost več ne očita. Toda ta nesreč^ dekle ni imela miru pred obrekljivci. O njen® padcu so zvedeli ljudje, zgubila je službo. Vi«e da se človeška zlobnost ne da ukrotiti, izvršila J samomor. Neko jutro so jo našli mrtvo, na ^ . pa list: "Zastonj ves trud. Skušala sem zače. novo življenje, mislila sem, da se mi to posi'eCl' toda proti jezikom se ne morem bojevati . • •
Vidite do kake nesreče je privedel obreklJ1 jezik nesrečno dekle? Ali bi tak človek ne bil >a\ nal bolj usmiljeno, ko bi ji bil porinil nož v Umoril bi bil samo njeno telo, njena čast bi > varovana. Obrekovanje ni prineslo obrekova ^ nobene koristi, spokorno dekle je pa privecU0.^ nesrečo. Ali naj ponavljamo žaloigro "Kan1 ^ Abelj", ko je brat umoril brata? Kako pasti na kolena, moliti in prositi Boga s povz ^ njenimi rokami, katere so umazane od krvi Pie na značaj našega bližnjega.
Izpoved.
N. V.
I.
pjtlRETJESOLEC Ivan se je nagnil k sošolcu in Ti zašepetal:
"Alfonz, zdaj si na vrsti."
Nagovorjeni se je stresel. Vedno je bil nemiren pred izpovedjo. Z mrzlično natančnostjo je prebiral "ogledala" in si izpraševal vest v vročem pričakovanju. Stopil je k izpovednici. V kapeli je vladal mir; gojenci so klečali po klopeh in šepetali molitve. Slišal se je le tupatam zlog izpovednika. Skozi slikana okna je sijalo sonce, na vrtu se je glasli kos.
Alfonz je pokleknil in začel.
Stari izpovednik, malo gluh in utrujen od dolgega izpovedovanja, se je zganil.
"Tako!" je opomnil in pogledal temno skozi mrežo.
Alfonz se je zdrznil.
Izpovednik je podložil roko pod brado in Vprašal:
"Kolikokrat?"
"Ne vem!"
"Tako ! Grešiti si pa vedel!"
Deček je pomislil in v glavo mu je prihajalo Vroče.
"No, kolikokrat?"
"Ne vem!" je zatrdil boječe. "Kdo ve natančno. število!"
"Torej se nisi pripravil! Kdor se ne pripravi, ni vreden odveze."
Po Alfonzu je zagorelo, čutil je, da se mu
pote od razburjenja in strahu.
Izpovednik je pomolčal, ponosljal in potrep-'jal s prsti po polici.
"Torej, reciva: dvakrat!"
"Večkrat!"
"Večkrat? Fant, kaj bo s teboj?!"
Pater je zakašljal razhujen in spet pomolčal; 'lato je dvignil glavo in rekel:
"No?"
"Ne vem!" je ponovil deček v zadregi.
"Predolgo se zamudim s teboj!"
Izpovednik se je premaknil in nato pristavil: "Hitro!"
Alfonzu se je stisnilo srce, nič ni pomislil, temveč rekel:
"Petkrat!"
Ko se je dvignil, mu je bilo vroče, v glavo mu Jt tiščala kri; izpoved ga je izmučila. Pokleknil e v klop, pa je obstal sredi očenaša in se zganil, akor bi ga kdo sunil. Potegnil je z roko preko Ce^> se stresel, ker je čutil mraz v udih, in pogra-
bil katekizem, da bi pogledal "ogledalo vesti". Iskal je in iskal, preletel naglo vsa vprašanja, a greha ni bilo nikjer zapisanega.
Odprl je nauk o izpovedi in bral določbo o številu. Kakor ozek pas ga je nekaj stisnilo preko prsi, zaprl je katekizem in obklečal za nekaj hipov na mestu. V kapeli ni mogel strpeti, spravil je knjigo pod klop in odšel. Vzel je iz pulta knjigo in sedel na svoj prostor. Pa ni bral, v glavi mu je brnelo, premislil je vse še enkrat in se slišal:
"Petkrat!"
V čelu mu je odgovarjalo: "Ni res, ni res!"
Preračunil je in se spet vznemiril: "Moj Bog, kdo je vedel, da je to tak greh !" Naslonil se je na pult in zrl predse, dokler ni prišel Ivan. Ustavil se je ob pultu in vprašal: "Kaj bereš?"
Začudil se je, ko je zagledal knjigo -narobe pred njim. Alfonz pa se je ozrl: "Nič!"
Ivan je sedel k njemu. Ko sta molčala nekaj časa, ga je prijel Alfonz za roko in rekel: "Ti?"
Pogledal ga je, Alfonz je pomolčal, potegnil je z roko po njegovi in zajecljal: "Ali—? Ah nič!" "Kaj ti je?" Alfonz si je pokril oči.
"Sam ne vem!" je rekel, spustil roko ter odšel iz sobe. Sedel je na vrtu na klop in se slišal razločno:
"Petkrat!"
Pred očmi mu je zamigljalo, v glavi je zaži vela ostra misel v besedi in ta beseda je bila zanj obsodba.
"Lagal sem; izpoved sem opravil nevredno," si je rekel.
Čutil je, da ga je zabolelo ob strani. Sklonil se je, stisnil glavo med dlani in čutil, da ga nekaj peče v grlu. Ko ga je Ivan potrkal po rami, se je stresel in dvignil glavo.
"Alfonz, ali si bolan?" "Pusti me!" je zaprosil. "Nisem." Ivan je prisedel in iskal besede. Črtal je z nožem v klop začetnico in po dolgem premolku rekel:
"Kaj ti je?" "Nič!"
"Pa si vendar žalosten!"
"Pojdi, Ivan, pusti me!" Zakril si je obraz in polpridušeno zajokal. Ivan ga je gledal nekaj časa in zaprl nož; ko ga je vtaknil v žep, je prijel za njegovo roko in l'ekel mehko :
"Zal^aj jočeš?"
Alfonz se je ozrl, vzkrilil z rokama in vzdihnil:
"Ti mi ne moreš pomagati!" Ivan je vprašal skrbno: "Ali je mama bolna?" "Ne!"
Alfonz je naglo vstal. Spomin na mamo ga je zbodel. Stopil je k zidu, odkoder se je videlo morje. Na drugi strani zaliva so se dvigale gore v večernem soncu. Dobro je razločil belo piko vrh slemena; bila je njegova domača cerkev.
mahnil je na zid, ob strani ga je zbodlo, da je zakril obraz.
"Mama moja!"
]
Ko sta se razšla, je Ivan iskal Alfonza. Našel ga je na vrtu za kapelico. Rdečica okoli oči je pričala, da je jokal.
"Pojdiva igrat domino, Alfonz!" "Ne, ne morem!"
"Povem prefektu, da si bolan. Spat pojdi!" Obrnil se je, da bi odšel. Alfonz je skočil za njim ga prijel za rokav in zaprosil:
"Ne, Ivan, saj nisem bolan." "Pa se jočeš! — Ali ti je kdo umrl?" Odmajal je z glavo, utrgal rožo ob poti ter jo zalučal čez zid, da je padla v morje. Sklonil se je in pokazal v valove. "Tja dol bi skočil!" Ivan se je nasmejal in rekel: "Previsoko je! ubil bi se!" ' "Ali pa utonil!" je pristavil Alfonz potihem in zaprl oči. "Pa daj!"
"Ah, ne, ne!" je povzel. Vzdihnil je glavo, kakor bi hotel nekaj reči, pa je zamahnil z roko in pristavil:
"A — kaj! . . .
"Kako si čuden! — Pojdiva v učilnico." "Ne!"
"Pa ostani tu!"
Ivan je utrgal lovorov list in hotel oditi. "Kdo bo tukaj !"
Ko je odprl vrata, ga je Alfonz poklical: "Ivan, pridi nazaj!"..;.......
Ivan ga je gledal začudeno; ko se mu je približal, se je Alfonz okrenil in g« poklical:
"Ivan!"
"Kaj hočeš?"
Alfonz je umolknil, nato ga je prijel za roko in mu pogledal v oči.
"Ti ne veš!" ... je izpregovoril sunkoma i" nato povesil glavo.
Nad njima so šumele oljke in pinije, na vodnjaku je škripalo vreteno. Mimo je pritekel žari pij en deček in lovil žogo.
"Pojdimo se igrat!"
Alfonz je odmajal z glavo.
Tovariš ga je pogledal in vzkliknil:
"Saj se jočeš!"
Ivan ga je odrinil in rekel:
11
"Pojdi! — Igrat se ne gremo, izpoved je še.
Alfonz se je obrnil in ju pustil sama; tovariša sta zrla osupla za njim.
Deček je stisnil žogo in vprašal:
"Kaj mu je?"
II.
"Mene zebe! Pojdi ti z menoj."
"Ne, Ivan, ubogaj; povem ti nekaj."
Ivan se je vrnil. Ko je stal ob njem, Je Alfonz molčal.
"No?"
Pripognil se je in zajecljal:
"Saj ne poveš nikomur."
"Ne, molčal bom."
"Daj mi roko!"
Segla sta si v roko in umolknila. Ivan i* je pustil in vprašal: i	"Kaj poveš?"
"Pusti me, Ivan; težko mi je."
"Potem pa ohrani zase in me ne kliči nazaj, objokanec!"
Užaljen se je obrnil, Alfonz pa ga je prije' tesno za roko, povlekel k zidu in vzkliknil: i	"Ivan, tja do.. .1 skočim!"
Ivan se je hotel nasmejati, pa se je ustraši prijateljevega obraza, ki je ves gorel.
"Zakaj?" je naglo vprašal. "Za božjo voljo-i kaj ti je vendar?"
Alfonz je izpustil roko, sedel na stopnico i" zaihtel. Dvignil je roko, kakor bi hotel čez W°r' je, in dahnil:
"Izpoved sem opravil neveljavno." Ko Je izrekel, so mu omahnile roke na kolena, le oči 8° mu gorele.
Ivan je osupnil in po premolku poča^1 vprašal:
' "Ali res?':
"Res!"
Alfonz je skočil pokoncu in se oprijel zidu.
"Ivan! Jaz skočim tja dol!"
"Potem ne bo popravljeno."
"Moj Bog!"
Ivan je pomolčal in nato naglo rekel:
"Alfonz, saj so izpovedniki še v kapeli; teci!"
Stresel se je in vprašal:
"Ali je še čas?"
"Se!"
Alfonz je vzdihnil in pogledal hvaležno proti nebu, nato si je obrisal solze in odhitel. Brzel je skozi vrt, po koridorju, do učilnice, mimo stolov in miz do kapele. Ko je odprl vrata, sta odhajala izpovednika skozi glavni vhod . . . Oprijel se je zidu, pred očmi se nui je napravila tema, koleno mu je klecnilo, da je moral sesti.
"Prepozno!"
Obsedel je nepremično. Zdajpazdaj mu je krčevit sunek pretresel ude.
Mir je vladal v poslopju, mir v koridorju; samo sestri-usmiljenki je rožljala svetinja ob debelih jagodah. Na hodnike je padal mrak.
Ivan je prišel in ga zagledal na klopi.
"Ali si bil?"
"Ne!"
"Zakaj ne?" je vprašal osuplo in razdraženo, kakor bi mu hotel očitati.
"Sli so že!"
Obstal je, nato ga je prijel za ramo in rekel proseče:
"Pojdi k ravnatelju."
Alfonz se je stresel.
"Hud bi bil; bojim se!"
V koridor je legel mrak. Rdeča svetloba se je kradla skozi šipo iz kapele. Po stopnicah sta slišala korake.
"Ravnatelj gre!" je rekel Ivan.
"Pojdiva!"
"Ne, povej mu!"
Prijel ga je za roko in poudaril:
"Drugače povem jaz!"
Alfonz se je vzpel in rekel:
"Ivan! — Ne!"
"Moram!"
Alfonz ga je prijel za rokav in pritisnil roko na prsi.
"Ne smeš!"
Ravnatelj je potegnil za zvonec. Ko je od-zvonil, ju je zapazil na klopi.
"Kaj delata vidva tu v temi!?"
Ivan je povzel besedo.
"Prosim, gospod ravnatelj, Alfonz . . ."
"No, seveda; zdaj vališ krivdo na drugega. Molči!"
"Ne, ne!" ... je zajecljal.
"Tiho!"
Ivan je umolknil in povesil glavo.
"Blagoslov je; pojdita ministrirat!"
Odprl jima je vrata v zakristijo in ju potisnil pred seboj. Oblekla sta se; Alfonz je prijel kadilnico, Ivan je nesel obredno knjigo.
III.
Sveča je gorela pri sveči; med pomladnim cvetjem se je dvigalo kadilo pred oltarjem. Gojenci so se smehljali od sreče in zadovoljstva. Vse je Ulo praznično, smehljale so se še podobe kri-ževega pota. Sveti Andrej na oltarju ni gledal več temno izpod košatih obrvi, kakor ponavadi, zvečer po izpovedi se mu je zjasnilo čelo in gube so izginile.
"Gospod, usmili se nas!"
Alfonz se je stresel in ponavljal za ravnateljem.
Ravnatelj je molil:
"Sveta Trojica, en sam Bog!"
"Prosi za nas!"
Ravnatelj ga je pogledal in zašepetal:
"Pazi!"
Ivan je slišal opomin in se ozrl proti desni strani, kjer je Alfonz cingljal s kadilnico.
Zbor je pel.
"Gospod, usmili se nas!"
Alfonz ni odnesel kadilnice v zakristijo; zatopljen v svoje misli, je cinglal ž njo, dokler ni
zapazil, da mu Ivan nekaj kaže. Odkril jo je in jo ponudil ravnatelju.
"Kaj delaš?!"
Strogo ga je pogledal in pristavil:
"Pazi!"
Alfonz se je zmedel, vprl prestrašene oči v ravnatelja in obstal.
"Nesi vendar ven!" mu je šepnil za hrbtom nekdo. Dvignil se je nerodno, da je skoraj raz-tresel oglje. Rdeč v obraz se je vrnil pred oltar, kjer je trdo pokleknil na stopnico.
Njegove misli so bile kakor uklenjene, slišal je le svoj glas:
"Petkrat!"
In odgovor:
"Ni res, ni res!"
Ivan se je ozrl parkrat po njem in videl, da se mu blesti solza v očeh. Zasmilil se mu je. Ko je mislil nanj, se je zdrznil ob vprašanju:
"Bogve, ali pojde jutri k obhajilu?"
Sklenil je, da ga pregovori po blagoslovu, a misel mu ni dala miru. . . ..........
Alfonz pa je poslušal kakor v polsnu litanije:
"Mati Odrešenikova."
Oltar je zaplesal parkrat pred njegovimi očmi; dihal je globoko, da se je spet zavedel.
"Kraljica angelov . . ."
Zbor je pel; Alfonzu se je zdelo, da je na oltarju dvoje monštranc, čutil je, da mu gine kri iz lic, preko čela mu je prihajal mraz. Godba in petje sta ga prevzela. Zbor je pel žarečih lic in glasnih grl. Alfonz ni čutil več samega sebe.
Ko je ravnatelj iztegnil roko po knjigi, ki jo je položil na Alfonzovo stran, je tiščal Alfonz tesno sklenjeni roki na prsih in se ni ganil.
"Ali spiš?"
Alfonz se je zbudil in ozrl.
"Knjigo!"
Vstal je in hotel po kadilnico.
Ravnatelj je ponovil:
"Knjigo!"
Pokleknil je nazaj; ko se je sklonil po knjigo, mu je zaplesalo pred očmi, omahnil je in padel na obraz.
"Ivan!"--
Kaj se je zgodilo, ni vedel; zavedel se je šele na postelji. Pred njim sta bila usmiljenka in domači zdravnik.
"Hipen živčen napad; v kapeli je težak vzduh po cvetju. Jutri bo že zdrav."
Začel se je spominjati vsega. Počasi, počasi so se vračale misli, dokler se ni spomnil izpovedi. Na rami je začutil breme, okoli srca mu je ležal
leden obroč ...
Ravnatelj je po večerji poklical Ivana k sebi
in ga vprašal:
"Vidva sta vedno skupaj; kod sta hodila
danes?"
Bal se je ravnatelja, pogledal ga je plašno i" boječe rekel: "Na vrtu." "Kaj sta delala?"
"Gledala sva morje!" je dejal počasi. "Ali je hotel iti domov?" "Ne vem!"
"To ni prav, da sanjarita in stojita ob morju. Vajino prijateljstvo mi ne ugaja. Sanjarjenje škodi."
Ivan je povesil glavo. Parkrat je še mislil povedati, kaj je Alfonzu, pa se je spet zbal. Ko j« zamahnil ravnatelj z roko, se je priklonil in rekel: "Zbogom!"
Vrh stopnic pa je dvignil sklenjeni roki pro-li nebu in vzdihnil:
"Hvala Bogu ; vsaj k obhajilu ne poj de jutri \"
IV.
Alfonz je ležal v bolniški sobi; skozi okno so prihajali glasovi slavca. Vstal je, odprl je okno in zazrl v večer. Konvikt je ležal na obali, od dveh strani ga je obdajalo morje. Skozi okno je videl v daljavi mežikajoč svetilnik.
Težko je bilo dečku pri srcu; strah ga je bilo usamelosti, v srcu ga je nekaj tiščalo, v glavi so se mu križale misli.
"Ušel bi!" je rekel polglasno. A kam, ker ladja ne gre. — Pritisnil je vroče čelo na šipo, mrzlo steklo mu je dobro delo. Razgalil je srajco in prtisnil še prsi na mrzli kamen.
Spet je slišal svojo besedo:
"Petkrat!"
In nato lasten odgovor:
"Ni res, ni res!"
"Moj Bog!"
Slonel je na mrzlem kamnu in mižal, dokler ga ni zazeblo v hrbet; srajca je bila mokra in se ga je držala.
Zlezel je v posteljo in pustil okno odprto. Zatisnil je oči, da bi spal. Slišal je, kako so v daljavi butali valovi ob skalo. V sobi pa je dišalo po očetu in zdravilih. Tiščal je oči in zdelo se mu je, da pada in pada. Opotekel s« je, prijel za
posteljo in se zdramil. Vroče mu je bilo, da je vrgel odejo raz sebe.
"Moj Bog!"
Vstal je, se oblekel in šel bos po kameniteni tlaku. Dve ponočni luči sta goreli na hodniku ter dvigali in preganjali senco po kotih.
Taval je dalje in šel v veliko spalnico; njegova postelja je bila pogrnjena. Gojenci so spali: mali Baziljko je ležal izključen in držal palec v ustih, tam v kotu je mahnil z roko parkrat nekdo, Ciril se je držal na smeh, Dolfe je tiščal polno slame v pesti in nekaj mrmral.
Alfonzu se je zdelo, da tudi Ivan spi.
Legel
je za trenutek na svojo posteljo. Oljnata leščei" ba je trepetala sredi sobe: vzduh mu je del težko. Vstal je spet in šel počasi in tiho mimo ravnatelj eve sobe po hodnikih in stopnicah v kapelo.
V kapeli je bil mrak. Pred oltarjem je rela večna luč; rdeči soj je ožarjal stene in kip Matere božje.
Pokleknil je v klop in hotel moliti. Večna h'1' ga je motila; da je ni videl, je pokleknil na stopnico pred oltarjem. Ostal je na mestu in zrl Mariji v obraz.
Dolgo je tako klečal. Čutil se je skoro zadovoljnega, zdelo se mu je, da mu je vse lažje okoh
srca. Vstal je, splezal na klop, ki jo je primaknil k oltarju, pokleknil na oltarno mizo in potegnil nase kip, da bi ga poljubil.
"Marija, mati moja!"
Naenkrat se je opotekel, soha je padla na oltarno mizo, sam pa je omahnil na tla. Vzdignil se je prestrašen in bežal iz kapele.
"Kaj sem storil?"
Režal je po hodniku, skozi veliko spalnico, od tam v bolniško sobo. Oblečen je legel na posteljo, pritisnil obe roki na čelo in zajokal:
"Kaj sem storil?"
Tesno mu je bilo pri srcu. Zunaj je slišal morje. Vstal je in pogledal skozi okno; mesec je svetil na bližnje školje sredi morja, pene so se belile na valovih.
"Ven pojdem!"
Odprl je vrata, šel spet po koridorju, skočil skozi okno v pritličju, odbrzel nato za kapelo po stezi navzgor in se naslonil na zid. Nekaj časa je gledal nepremično na morje. Tam v daljavi je zablestelo kakor bel golob; ladja je plavala po zalivu.
"Alfonz!"
Za seboj je slišal rahel glas in se preplašeno
ozrl.
"Zakaj ne spiš?"
Ivan je stal golorok ob njem; njegova srajca se je belila v mesečini.
"Ne morem!"
"Dvakrat si šel skozi spalnico nocoj; zakaj si drugič tako bežal?"
Osupnil je.
"Ali nisi spal?"
"Ne, videl sem te: videl sem te, kako si skočil skozi okno. Pojdi nazaj!"
Ivan ni povedal, da se je bal zanj, ko je tekel po vrtu.
"Ne!"
"Poslušaj in pojdi!"
"Ne grem!"
"Kaj pa boš tukaj?"
"Nič!"
Glas mu je zastal in v grlu ga je stisnilo.
"Alfonz, nekaj bi ti rad rekel."
Ozrl se je vanj.
"Jutri ne pristopiš k obhajilu, kajne?"
Alfonz je onemel; na to ni mislil.
"Kaj bo rekel ravnatelj ?" je vprašal po pre-molku.
Ivan ga je prijel za obe roki in ga zaprosil:
"Alfonz, saj ne pojdeš?"
"Ne!" je rekel naglo. "Zdaj me pusti."
Ivan se je oddaljil, pogledal je sredi steze nazaj in videl, kako je prijatelj sedel na zid. Pospešil je korak in zaklical:
"Alfonz, ti si ob pamet!"
"Pusti me!"
Ivan ga je prijel pod pazduho in ga povlekel nazaj. Alfonz se je otepal, pa tovariš je bil mor nejši.
"Z menoj pojdi!"
"Pusti me! Tja dol skočim, da bo vsega konec!"
Ivan se je uprl in ga povlekel nazaj na tla.
"Ti si bolan ! Pojdi spat!" "Ne!"
"Alfonz — glej, kaj bi rekla mama!"
Deček se je sključil, zdrknil nato na kolena in zajecljal jokaje:
"Mama!"
Ivan ga je prijel pod pazduho in ga dvignil.
"Pojdi! Jutri pojdeš k izpovedi in vse bo spet dobro."
Ko se mu je naslonil na ramu, mu je dahnil:
"Ivan, kaj bi rekla mama?"
Podprl ga je in spravil skozi okno nazaj na hodnik in od tam v bolniško sobo. Položil ga je ra hlo na posteljo, obrnil ključ v vratih, vtaknil ga v žep ter legel oblečen sam na drugo posteljo v kotu.
Alfonz pa je ležal na obrazu in ihtel:
"Mama moja . . ."
Zunaj je svetil mesec na morje in na bele školjke v zalivu, skozi pinije in oljike je šumel ve ter. Zdajpazdaj so udarili v daljavi valovi ob školjke; zdelo se je kakor da se podirajo groblje.
Ko se je zdanilo, je Ivan vstal, odklenil in odšel v svojo posteljo. Alfonz je spal; zbudil se je, ko je prišla usmiljenka v sobo.
"Ali vstanete k maši?"
"Vstanem!"
Oblekel se je ter umil; v glavi mu je šumelo, v udih je ležala utrujenost.
V veliki spalnici je ravnatelj izpraševal, kdo •ie bil ponoči v kapeli. Sestre usmiljenke so Našle prevrnjen kip na oltarju.
V.
Nadzornik spalnice je povedal, da je prišel Ivan zjutraj oblečen v sobo. "Ali si bil ti?"
Ravnatelj ga je premeril in poudaril vsako besedo.
"Ne!"
Deček je v zadregi povesil oči ter si obrisal
solzo.
"Kje pa si bil?" "Zunaj!"
''Kje zunaj?"
Ni hotel povedati, kaj ,ie delal Alofnz na vrtu, ?ato je molčal.
"Kaj si delal zunaj?"
"Zdelo se mi je, da je Alfonzu slabo."
"Kako si to vedel?"
"Odprl je vrata in sem ga slišal."
Ravnatelj ga je pogledal jezno in rekel:
"Kaj imata vedno skupaj?"
Povesil je glavo in pripomnil boječe:
"Bolan je!"
Solze so mu zdrknile po licu. Ravnatelj jih io zapazil in pristavil:
"Torej nisi bil v kapeli?"
"Ne!"
"Zdaj pojdi. — Po maši pridita z Alfonzom k meni!"
Na hodniku pred kapelo je zagledal Alfonza.
"Ali si boljši?"
"Sem."
"Potem prideš k meni z Ivanom."
Alfonz je prebledel in prikimal.
Ko je Ivan pokleknil v klop, je Alfonz že klecal pred njim; pripognil se je čez klop k njemu in zašepetal:
"Potem poveš ravnatelju vse."
Alfonz se je zdrznil. Zaživelo je spet v njem vse. Kaj bo, če pove vse? — Kaj si bo mislil ravnatelj, kaj bo rekla mama? Zazdelo se mu ie spet vse tesno in kakor močno kladivo mu je bila na ušesa njegova lastna beseda:
"Petkrat!"
Toliko je počakal, da so zmolili jutranjo molitev, potem je vstal in odšel iz kapele. Hitel je naglo po vrtu navzgor in se naslonil za hip na zid.
Spodaj je bilo morje v jutranjem soncu, bilo in pljuskalo je v breg. Preko zaliva so se svetlikali galebi v solnčnem svitu, v vejah oljik in pinij se je lovila svetloba.
Dušilo ga je, postajalo mu je temno pred očmi, naslonil je glavo med roke in zajokal . . .
Ivan ga je videl, kako je šel skozi vrata. Ozrl se je in ga zapazil skozi zadnje okno v kapeli, ko jo hitel po -stezi.
V glavo mu je šinila misel, ki ga je navdala s strahom; nič ni pomislil, temveč naglo vstal in odhitel za njim. Ko ga je prijel za ramo, se je Alfonz stresel.
"Pusti me!"
"Ne, dokler ne greš od zidu!"
"Ivan, prosim te, pojdi; meni je težko."
"Pojdi z menoj!"
Alfonz ga je pahnil od sebe in rekel:
"Meni ne bo nihče ukazoval!"
Ivan ga je spet prijel za roko:
"Ti si bolan; pojdi!"
Ozrl se je in se pripognil za grm.
"Hiti, ravnatelj gre!"
Po poti je prišel ravnatelj in ju strogo po* gledal.
"Že zopet skupaj !?"
Ivan je v zadregi odtrgal list od vrtnice in ga pomel med prsti, Alfonz pa je povesil pogled Ko ga je ravnatelj vprašal: "Ali ti je slabo?" ,iF-zanikal in odmajal z glavo.
Ravnatelj se je razhudil in ju prijel za ramo.
"Čemu se torej potikata po vrtu, ko je v kapeli maša?"
Molčala sta.
Ravnatelj si je domislil in vprašal:
"Ali ne mislita iti k obhajilu?"
Ivan je prikimal, Alfonz se je spomnil Ivanovih besed in je prebledel.
"Pojdita torej!"
Zdelo se jima je, da glas ni več tako strog. Ko sta hotela odbežati, je še pripomnil:
"Potem pridita k meni!"
Hitela sta nazaj v kapelo, gojenci so se radovedno ozrli, ko sta odprla vrata. — Za njima je prišel ravnatelj.
Pokleknila sta vsak na svoje mesto in poiska la molitvenik.
Alfonz ni mogel moliti, položil je knjižico pred se in se zamislil. Ko se je zganil, mu je zopet segla roka po knjigi, naglo je odprl "ogledalo", nato določbe o izpovedi; kmalu nato se zopet ni zavedal več, česa išče. Za seboj je slišal, da nekdo rožlja z molkom, poiskal je tudi sam svojega in se prekrižal, pa se je kmalu razmislil; roke so mu omahnile in pozabil je, kaj moli.
Ko je pozvonilo k obhajilu, sta se stresla oba-Ivan je opazil, da se Alfonz nemirno premika. Ko je prišla vrsta nanj, da bi stopil pred oltar, se je sklonil naprej in mu zašepetal na uho.
"Ostani!"
Alfonz se je zdrznil in se ozrl. Zapazil je. da je postal ravnatelj pozoren. Celo se mu je hip orosilo, nato je pokimal in dahnil:
"Ravnatelj gleda!" . . .
Ivan je ponovil:
"Ostani, ne hodi!"
Alfonzu je leglo breme na rame, roke so postale svinčene; zdelo se mu je, kakor bi hotela g'a va pasti skozi dlani na klečalnik.
"Kaj bo rekel ravnatelj?" mu je šinilo na misel, pa si ni mogel določno odgovoriti. Zdelo se mu je, da je v megli, kjer ni smeri. Le v daljavl je slišal glas:
■ "Petkrat!"
Ozrl se je zopet preplašen naza.i in obstal nepremično, čeprav mu je sosed na levi rekel:
"Pojdi naprej!'
Ker se ni zganil, mu je vsa vrsta iz klopi šla čez noge, parkrat so ga sunili s komolcom, pa se ni odmaknil.
Začutil je, da je sam v klopi. Obšlo ga je lesno čuvstvo osamelosti, kakor bi bil sam sredi morja. V prsih ga je nekaj stisnilo, da je vstal. Dvignil se je in šel bled pred oltar.
Ko se je Ivan vrnil na svoj prostor, je zagledal pred seboj prazno klop. V srcu ga je zabodel neznan občutek. Pogledal je proti obhajilni mizi
in videl, da kleči Alfonz v gruči pred njo, Prav takrat je vstajal, da poklekne na stopnico.
V Ivanu je kri za hip zastala in nato udarila v glavo, da je začutil omotico v pričakovanju tesne groze.
"Moj Bog!"
Pretreslo ga je, planil je po koncu, hitel pred oltar, sunil par klečečih tovarišev v stran, da se je preril do stopnice. Alfonz je že držal prt v roki, ko mu ga je Ivan iztrgal in ga sunkoma potegnil nazaj.
"Ne, Alfonz, ne smeš!" je rekel skoro glasno in dvignil roko, kakor bi mu hotel zapreti usta z dlanjo. V kapeli je zavladala za hip strašna tišina. . .
HjJrplOVINSKI znak, po katerem so mrtvece in ra-k? njence v svetovni vojni spoznali! Časniki so av3. takrat poročali o nekem visokošolskem profesorju iz Lipskega, ki se je s svojimi 60 leti priglasil kot prostovoljec in šel kot prostak na fronto in tam za domovino umrl. To so seveda storili tudi drugi, zato tega ne pripovedujem. Zanimivo Pa je, kar so poročali takrat časniki iz njegovega življenja.
V Lipskem so ga imeli vsi za čudaka. Pomislite! Ce je ta profesor, kojega ime je slovelo Po celem svetu, srečal na cesti delavčevo ženo, ki ie nesla težak jerbas, je hitel k njej, vzel jerbas in ji ga ponesel, če bilo treba v podstrešje. Ce je videl male otroke z vozičkom peljati nabasane veje, premog ali drugo kurivo, je on za nje peljal voziček. Ce ga je kdo vprašal za kako ulico, šel je z veseljem z njim, dokler ga ni pripeljal na kr aj, kamor je hotel iti. Cele litanije takih človekoljubnih del so vedeli časniki o njem poročati, •le postala njegova navada to, bilo je to za njega samoobsebiumevno, da je pomagal bližnjemu, kjer i(' bila priložnost za to. In za take priložnosti je "iiel on prav poseben nos, povsod jih je našel. Potem pa ni t>i 1 več profesor, ampak samo — človek.
Ljudje so se mu posmehovali, imenovali ga ''"daka, bedaka. Mislili so, da mu manjka nekaj v glavi. Po smrti so pa vsa ta njegova dejanja z 'liogovimi junaškimi čini v vojni hvalili.
Profesor pa ni bil katoličan, ampak protestant. globokoveren protestant. Kot tak je našel v evangeliju, v čem obstoji jedro in duša pravega krščanstva, kaj je znamenje, da je znak, po kate-
rem spoznamo pravega kristjana. Tn ori je vzel to, kar je našel, nad vse resno. Hotel je nositi znak pravega kristjana — in ga je tudi nosil.
In kaj je to?
Ko se je Gospod ločil iz tega sveta, je v malo besedah posnel iri povzel vsebino svojega nauka, in zgleda v svojem poslovilnem govoru. Ker io bil pa ta govor za dnevno, navadno rabo predolg/ skrčil je vso vsebino v kratek stavek in rekel svojim učencem: "Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite med seboj."
To je jedro Kristusovega evangelja. Zato to tako povdarja in povzdiguje v svojem poslovilnem govoru, kakor dvigne duhoven hostijo pri sv. maši. Vsi naj bi videli in vedeli: Je tu Najsvetejše od vsega, kar je svetega, kar je nam podaril. Vedno in vedno govori o tem v oni ginljivi uri, ko jemlje slovo kakor umirajoč oče. Je to oporoka, njegov zadnji živ, nepozabni nauk in opomin. Več kot opomin! On imenuje to svojo zapoved: "To je moja zapoved, da se ljubite med seboj kakor sem vas jaz ljubil. Imenuje to zna menje. ki bo kazalo, da smo njegovi učenci. Je to nezmoten znak pravega krščanstva. Nobena stvar ne more tega nadomestiti. Kjer ga ni, tam ni pravih Gospodovih učencev. Drugega izkaza, spričevala ni; ne pri Kristusu, ne pri ljudeh.
Krasno "govori o tem profesor Adam v svoji knjigi "Bistvo krščanstva" (str. 170), on pojasnjuje, kako javlja ta Gospodova zapoved o lju bežni bistvo krščanstva, kako je izpolnjevanje te zapovedi duša krščanstva. On pravi:
"Ljubezen drugega od drugega in za drugega, trdna zavest, da nas k temu ne vežejo samo na-
Pravi znak.
j. c. s.
ravne vezi, ampak nadnaravna krvna zvez po občestvu Telesa in krvi Gospodove; povdarja, kako izhaja iz tega čustvo odgovornosti drug za drugega v veselju in trpljenju; sočutna gorka skrb; plemenita ljubezen; pomoč bližnjemu; solidarnost vsega krščanskega življenja, ki se dviga vedno k reloti in se od celote vrača zopet k posamezniku; ki vidi v vseh udih Kristusovih, tudi v zadnjem, hrate in sestre Kristusove — da, Kristusa samega ; — ta ljubezen je najdragocenejši sad občestva svetnikov na zemlji. Ljubezen je, ki daje vnanjemu, vidnemu sestavu Gospodovega telesa, papeštvu s škofi vred, pravo življenje, ta ljubezen je, ki vstvarja in obranja njegovo notranje bogastvo. Ona je takorekoč življenska kri Jezusa Kristusa, ki se, tekoča iz srca Boga-človeka, pretaka po celem telesu in mu daje moč, življenje, krasoto in podobo. Brez te ljubezni bi bilo Gospodovo Telo na zemlji mrtvo, vse cerkvene uredbe, vsi obredi, vsi zakramenti, vse dogme, vsa vera bi bila pusta in prazna, bila bi "doneč bron", ali kakor pravi sv. Avguštin: "Sama oblika, sama "forma" pobožnosti."
Po čistosti, gorečnosti, rodovitnosti te ljubezni se ustvarja tudi notranja zgodovina Gospodovega Telesa, ustvarja se ves napredek in razvoj. Ni večje nevarnosti za njega, kakor če se ljubezen ohladi. Ce v pretežni večini udov njegovega Telesa ne bomo mogli več reči: "Glejte, kako se med seboj ljubijo," potem bo nastopila najbolj temna ura njegove zgodovine, kakor napoveduje Kristus sam: "Ljubezen mnogih se bo ohladila, bo omrznila."
Nič ni Kristusovemu Telesu bistveno bolj tuje in bistveno bolj zoprno, kakor če se njegovi udje odtujijo solidarni ljubezni. Kristus ni nič drugega kakor včlovečena ljubezen. Kristusovo Telo ni nič drugega kakor v enotnem procesu se izvršujoče včlovečenje te ljubezni v vseh teh, ki so Kristusovi udje. One tvori po besedah sv. Avguština: pondus meus, amor meus — moja vrednost, moja ljubezen — resnično vredno krščanskega življenja. Nikjer se ne javlja v tej čistoti, v
tej prisrčnosti in moči kakor v Kristusu in njegovem telesu.
Zato ne označuje razvoja Kristusovega Te-lesa na svetu nobena stvar tako jasno kakor vast te ljubezni. Ves razvoj dogem, bogoslužja, prava je v dobro Kristusovemu Telesu na zemlji le v to liko, v kolikor pospešuje rast te ljubezni. Se potem bo Kristusovo Telo — Cerkev z njenimi udi — popolnoma dozorela. Ko bo postala ljube zen duša vseh čednosti, ne samo tu ali tam, am pak v vseh udih Gospodovega Telesa, v pastirji«1 in v čedi. Na nič drugem ne bodo poznali, da smo učenci Gospodovi, razun da se ljubimo med seboj.
To, vidite, je znak pravega kristjana. Zgoraj omenjeni profesor je ta znak vidno nosil. čudno! Ravno zaradi tega so ga imenovali beda ka, čudaka. Ali je znak pravih učencev Kristu sovih v naših dneh res tako nekaj redkega, tujega ■ In to celo sredi kristjanov? To bi bilo žalostno, vedli njegovi znanci in priznali: "To je bil v res-Mož je umrl na bojnem polju, šele potem so se za niči eden naših najboljših mož, ne samo junak v vojni, ampak v resnici blaga, plemenita duša."
Opis njegove človekoljubne, dobrotljive narave je ganil in prevzel vsakega. Vsak — tudi mi — se čudimo pred duševnim velikanom! Kako taka plemenitost človeka spremeni! Nekako glo rijolo ovije okoli njegove glave, da mu večno luč v njegovo roko. Z vrednostjo take plemenitosti se ne da nič primerjati, vsa druga slava obledi pred njeno svetlobo.
Je pač to pravi znak Kristusovih učencev. In to je in ostane najvišje plemstvo, koje moremo imeti.
Ravno v naši dobi, v dobi potrebe in bede, nas pozivajo povsod k samaritanski ljubezni do bližnjega. Jasno je, da moramo biti kristjani v ospredju. Vse druge moramo tako prekašati, da bodo ravno na posebnosti in krasoti naše ljubezni do bližnjega vsi spoznali, da smo Kristusovi učen ci. Nikoli ni bilo toliko priložnosti, da delamo za to znamenje, za ime in kraljestvo Kristusovo kakor ravno v naših dneh.
Omedlela je od veselja.
V pomorjanskem mestecu Rummelsburgu se celih tristopetdeset let — odkar je bil vpeljan protestantizem — ni darovala presveta mašna daritev. Ko je bila leta 1918 zgrajena tam katoliška kapela in je duhovnik po dolgih tristopetdesetih
letih prvič daroval v njej sv. mašo, je bila radost navzočih brezmejna. Neka gospa je od veselja omedlela. Tako jo je ganila sreča, da se v njem domovini zopet opravlja daritev sv. maše.
Ruski komunisti se vračajo k veri.
fty] ZADN.IT številki londonske "The Slavonic l^^f Review" objavlja Sergij Markov pomembno in premisleka vredno študijo o današnjem "Pozicijskem gibanju v sovjetskih uniji. Posebno Pozornost vzbuja poglavje, ki obravnava posledice boljše viške brezverske propagande.
Energija komunističnih napadov proti veri je znatno oslabela. Vodja boljševiške mladeniške lige, Kosarev, je rekel na provincijalnem shodu v Moskvi: "Je sedaj zelo težko zbirati in pridobivati dobro vol j ce za protiversko propagando, in delo te vrste sprejemajo le z največjo nevoljo." Spremembo razmer je javno potrdil list "Bezbožnik", ki je zapisal, da se pri mladih komunistih vidno Javlja odpor proti ateizmu. Se pred kratkim so sprejemali nauk: "Ni Boga — Bog je samo fikci-■la" — z navdušenjem, toda sedaj, ko zahtevajo od članov mladeniške komunistične lige, da bi vodili protiversko propagando, to tezo zametavajo in Re izgovarjajo: "Nikdo ne ve, ali je Bog ali ga ni."
Ravno take spremembe se javljajo na vodilnih ateističnih mestih. Glavna organa protiver-ske propagande sta: "Antireligioznik" (dvote-('nik) in list "Bezbožnik", ki izhaja vsakih 5 dni. Toda v prvih 6 mesecih 1. 1933 ste izšle samo 2 številki "Antireligijoznika", "Bezbožnik je izhajal vsakih 7, pozneje vsakih 10 dni.
Oslabljenje protiverske gonje se ne da pojasniti s tem, češ, da je ni več potreba, ker je vera v Rusiji itak iztrebljena. Lani je izšla knjiga "Sedanje stališče boja proti veri", in ta knjiga je bila spisana na podlagi preiskovanj leningradske "nije brezbožnikov v dveh podeželskih okrajih, v ostrovskem in belozerskem. Ugotovljeno je bilo, (la kljub vsej protiverski agitaciji še vedno 7% kolhozov hrani svoje ikone po svojih domovih, 23% •le izjavilo, da smatrajo vero za potrebno in koristno, 30%, da vera nikomur ne škoduje, samo je označilo vero kot opium za ljudstvo. Osta-lih 28% je bilo tako nejasnih, da jih ni bilo mo-
goče nikamor uvrstiti. V belozerskem okraju so našli ikone pri 98% kolhozov v njihovih domovih.
Urednik francoskega večernega lista "Paris Soir", George Oudard je ugotovil na podlagi uradne statistike, ki mu je bila dana na razpolago, da je bilo 41% vseh rojenih otrok krščenih po cerkvenem obredu, in da je imelo 55% vseh umrlih cerkven pogreb.
Moskovski provincijalni odbor brezverske unije je moral uvideti neuspeh zadnje protiveliko nočne kampanje in je razpustil 7 glavnih društev in 55 podružnic radi nedelavnosti. V Lugansku (ob Donu) so igrali igro Damiana Bedne-ga "Svatba v Kani Galileji", občinstvo — preprosti delavci — so jo izžvižgali, tako da je morala izginiti iz repertoara.
Iz zgoraj navedene knjige "Sedanje stališče boja proti veri" je razvideti eksistenca vzgoje-valne in verske delavnosti, katero vrše kljub velikanskemu osebnemu riziku posamezniki, skupine, da, cele organizacije. Vstajajo nova društva, ki iščejo nove metode, da bi pridobila zopet ljudske mase za vero, ki potujejo po celi Rusiji in oznanjajo evangelij. Knjiga opozarja na dejstvo, da je med pristaši raznih veroizpovedanj in ravno tako med duhovni tesna vez in sporazum. Dogmatične razlike so pustili popolnoma na strani, vsi versko čuteči ljudje imajo en sam skupen cilj: Boj proti brezverstvu. Konsolidacija protisovjetskih sil pod praporom vere napreduje.
Moskovski korespondent "Observer"-, piše svojemu listu, da se sovjetska mladina nagiba k veri. Po celi Rusiji se ustanavljajo društva, ko-jih člani so kmečki fantje, obrtniški delavci, sovjetski uslužbenci in dijaki. Tudi dijaki moskovskih višjih šol so pogosto člani teh društev. Taki pojavi so toliko bolj tolaži j ivi, ker je verska delavnost v sovjetski uniji zelo, zelo nevarna. Toda preganjanje ne bo ubilo vere. Potepta slabiča — močnega pa napravi še močnejšega.
Zgodovina cerkve — podoba Gospodovega življenja.
|«V"|0 je Gospod završil svoje odrešilno delo, je !r>{ šel v nebesa. Cerkev, ki jo je ustanovil, "-žs3j: je dobila njegove nauke in nalogo, da ta flauk širi po celem svetu, deli njegove milosti in Sl'edstva za zveličanje, da pripelje tako vse člo-v'eštvo k Bogu.
Cerkev je vedno živtči Kristus — njena zgo-(°vina je podoba Gospodovega življenja. Kakor
sta preganjanje in trpljenje spremljala Jezusovo življenje od jaslic pa do križa, tako spremljata trpljenje in preganjanje cerkev do konca sveta. To je Gospod sam napovedal: "Glejte . . . pošljem vas kot ovce med volkove . . . Varujte se ljudi, ker izdali vas bodo sodnijam, v sinagogah vas bodo bičali. Pred kralje in glavarje vas bodo vlekli radi mene. Sovražili vas bodo radi mojega ime-
na. Učenec 111 nad mojstrom, hlapec ne nad gospodarjem. Za učenca se spodobi, da se mu godi kakor mojstru, za hlapca kakor gospodu. Ce so gospodarja (Jezusa) imenovali Belcebuba, koliko bolj njegove domače? ... Ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na svet; ne mir, ampak meč" (Mat 10, 16), tako je rekel Gospod svojim apostolom, ko jih je vprvo poslal med svet. In neposredno pred svojim trpljenjem je rekel: "Ce vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi vas svet ljubil. Ker pa niste iz sveta in sem vas i/, sveta izbral, zato vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem jo vam govoril: Hlapec ni večji ko gospodar. Ce so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas" (Jan 15, 8).
Jezus Kristus je napovedal svoji cerkvi ved> no preganjanje. Zagotovil ji je pa tudi tolažbo: "Jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta," in "Peklenska vrata je ne bodo premagala."
Ker svet cerkev vedno preganja, je to pravo znamenje Kristusove cerkve. Ta Gospodova napoved se je izpolnila pri katoliški cerkvi — Krize; vi pot Jezusove cerkve gre sedaj že več ko 19° let. Edino le katoliško cerkev — izmed vseh drugih cerkva — preganjajo, zato se je pa tudi izkazala kot Jezusova ustanova. Je li potreba še večjega dokaza za božanstvo katoliške cerkve kakoi zgodovino njenih preganjanj in zmag? Več ko 1900 let so napenjali vse sile, da bi jo mučili z ognjem in mečem, silo in obrekovanjem, odpadom in izdajstvom. Katoliška cerkev pa še vedno stoji. To je največji čudež svetovne zgodovine.
Katoliška cerkev dokazuje svojo resnico z nerazumljivim čudežem svojega obstanka. Vedno preganjana — pa vedno zmaga. V katoliški cerkvi sledi vedno velikemu petku krasno velikonočno jutro — in tako je njena pot skozi vsa stoletja kljub vsem preganjanjem velikanski slavnosten sprevod. Katoliška cerkev je božje delo — kdo' hoče to videti, bo videl na njej božji pečat.
Po dnevu obilnem čudežev je hotel Gospod prebiti noč v samoti. "Peljimo se na drugi breg," je rekel apostolom, odslovil je množice, sedel v čoln in se odpeljal. Mirno je ležalo genezaretsko jezero med gorami. Večerni mrak je legal na zemljo. Blizu krmila je sedel Gospod. Truden od dela je zaspal. Ljubeznjivo imajo apostoli v njega uprte svoje oči. Gospod nebes in zemlje, gospod nad peklom in smrtjo spi . . . Izročil se je njihovemu varstvu, in ponosni so apostoli, da smejo čuvati nad njim.
Mirno pluje ladjica po jezerski gladini . . .
Naenkrat se dvigne vihar. Udarec za udarcem . . . Visoko se dviga ladja na valovih in se zopet pogreza . . . Valovi pljuskajo čez krov . . . Zdi se, da jo bodo potegnili v globino . . . Groze so apostoli obledeli, vidijo smrt pred očmi.
— tu v največji sili zbude spečega Učenika z zaupno prošnjo: "Gospod, reši nas, mi poginemo.
In Gospod je rekel: "Kaj se bojite, malover ni?" Vstal je, pogledal mirno na razburkano Je" zero, zapovedal jezeru in vetrovom, in nastala }c velika tišina ...
Ta vihar je podoba katoliške cerkve. Cei'kex je ladjica, ki pluje po razburkanih valovih časa. viharji so preganjanja, ki ji groze s pogubo. Gospod v ladjici pripusti, da divjajo viharji, kakoi da bi spal. Toda on čuje — in ko pride pravi cas. vstane in zapove viharju preganjanja, in zope' nastane mir . . .
Z jasnimi, daleko vidnimi črkami je zapisa'3 svetovna zgodovina to dejstvo na svoje liste bojazljivim kristjanom v tolažbo, preganjalcem cerkve v svarilo! —
Mehiški Nero se je zopet oglasil.
■ Culi smo, da se je bivši mehiški predsednik, Plutarh Elija Calies, ki ima toliko mučeniške krvi na vesti, streznil in spametoval. A kar zdaj poročajo o njem, priča, da je še vedno stari Neron. Nedavno je imel v Gua-dalajari govor, v katerem je
povdaril, da vsak mehiški otrok ni samo last države, ampak tudi revolucij onarne stranke. Vsak vpliv katoliške šole na mladino mora biti s korenino izruvan. To je popolnoma komunistično pojmovanje otroka, v kričečem na-
sprotju z naravnim in božjim naukom. Vsak človek je Vx'e vsem božji otrok in božji d' žavljan, potem šele zemeljsk1. Kdor ga trga od Boga in si 2a izključno prisvaja, je tat, pa na.1 se imenuje Calies ali Stalin aH Hitler ali kakorkoli.
Iz kraljestva luči in teme.
P. Hugo.
PROTESTANTI SO ZAČELI ROMATI
Svoj čas so protestanti imeli katoliško romanje za praznover-Je> ki so je odločno odklanjali. ^°večini je še danes tako. A an-^kanska takozvana "Visoka Cerkev", ki je seveda tudi protestantska, je zopet začela vpe-'iavati romanja po katoliškem
vzorcu. Letos, v prvi polovici julija, se je vršilo okrog 50 takih romanj v katedrale "Visoke cerkve." Pobudo zanje je dal in jih organiziral sam dekan canter-burške stolnice, ki je mati "visoke" cerkve. Za romarje je bila v vsaki katedrali posebna romarska maša in kolekta v prid brez-
poselnim dotičnega okrožja. Slovesnostim v canterburški katedrali sta prisostovala tudi angleški kralj in kraljica. Tako se uvidevni protestantje polagoma vra čajo k lepim katoliškim navadam, nad katerimi so se nekdaj tako spodtikali.
V ZNAMENJU MODERNE KULTURE
. Evo vam par cvetk iz vrta mo-^rne kulture, tako hvalisane in °boževane! V Thames Ditton na Angleškem so na prostoru treh ^ktarov zemlje uredili razkošni Počitniški dom. A ne za kake ^'oletarske mestne otroke, am-j^k za razne štirinogate ljub-•ience angleških "visokih družin-dvonogate itak ne marajo—to ■le za pse, mačke, ježe, krastače, °Pice, ponije in podobno žival razpolago imajo mestoma po ^ve sobi, eno za razvedrilo, dru-za spanje. Strežejo jim poseb-^ Hvrirani lakaji. En zdravnik 'e hoč in dan na straži, da bi se "akemu ljubljencu kaj hudega
ne pripetilo. Urejena je tudi posebna kuhinja za dijeto teh gostov s tako različnimi želodčnimi potrebami in okusi. V Pragi pa imajo hotel, ki se zdi, da je mrtvašnica. Mesto miz so mrtvaške rakve, črno pogrnjene in goreče sveče na njih. Z njih gosti jedo. Strežejo jim natakarji kot pogrebni nosači napravljeni ali pa kot okostnjaki. Ti z gosti tudi plešejo. Ko zapuščajo hotel, so jim za spomin na razpolago šklepetajoče mrtvaške čeljusti.
V Parizu pa obstoja hotel, ki sliči ječi, znan pod imenom Sing-Sing-Bar. Njegova vrata nosijo
težke zapahe. Strežaji so opravljeni kot ječarji, s pušlom klu-čev za pasom. Vse je zamreženo, celo lože. Gosti se čisto lahko vži-ve, da so v železnih rokah pravice. Pariške dame vsega presite, se posebno rade dajo zapirati v to "ječo." V tej evropski Sodomi živi neka bogata mehikanka, ki se vsak dan koplje v 50 litrih mleka in devlje obkladke obsto ječe iz 12 telečjih zrezkov. A to potem milostno razdeli med uboge svojega okoliša. O, ko bi veliki kladivar zablod srednjega veka, Sebastijan Brant danes živel, bi bila njegova "Ladja norcev" gotovo mnogo večja!
PROTI MODERNIM PREROKOM
Znano in dognano je, da kjer 111 vere, začne bujno cvesti pra-vera. Ko so ljudje zapustili Cei'kev in duhovščino, se začno ^tekati k raznim vedeževav-atv>, ki jim znajo za svoje na |}°vedi mnogo bolj prazniti žepe Cerkev. Francija, ta klasič-3 dežela brezverstva, je obenem splošno znana kot obljubljena eZela praznoverstva. Razne ve-6zevavke tam več zaslužijo, kot v ^ predsednik republike. Pobila Nemčija se je za svoje po-
nižanje na ta način hotela maščevati nad Bogom in Cerkvijo, da jima je v masah obrnila hrbet. A kmalu je med temi krogi začelo cvesti praznoverje. V Berlinu je vse polno vedeževavnih lokalov, ne samo zakotnih, ampak tudi javnih. Ženske, ki na podlagi kart napovedujejo bodočnost, imajo bogato žetev. Istotako na-povedovavci bodočnosti iz zvezd in sanj. Sem spadajoče brošure, ki dajejo navodila za pogled v prihodnjost, doživljajo izdajo za
izdajo. Razpredena tiskovna propaganda je v službi tega praznoverja. Ker vse to že preveč poplavlja "tretji rajh", je zdaj vlada izdala odlok, s katerim je ves ta humbug postavno prepovedala. Od 1. maja letošnjega leta je vsak, ki ga pri tem zasa čijo, kaznovan z denarno globo 10 mark ali enotedenskim zaporom. Protipostavno in kaznjivo je vsako napovedovanje prihodnjih reči, ki presegajo naravno človeško spoznanje. Kajpada se
take zablode ne dajo z enim udarom zatreti. Kar se je doslej godilo javno, se bo poslej tajno,
morda še v večjem obsegu. Zopet en nov dokaz, da je neka vera človeku takorekoč naravna.
Ce noče prave, zapade prazrJ-To se pravi, biser proda z« brušeno steklo.
FUROR TEUTONIC US — PRU SAŠKO BESNENJE
Nemške hitlerjevce silno jezi, da katoličani nočejo trobiti v njih rog. Še posebno jih je razkadilo, ker so kljub vsemu terorju pri zadnjem plebiscitu za ali proti Hitlerju, glasovali proti njemu. Posledice te odpornosti so morali že čutiti. V Nec-karsulmu so nazijci dejansko napadli procesijo presv. Rešnje-ga Telesa. Rottenburškega ško fa, ki je nosil Najsvetejše, so med procesijo opljuvali in kričali nad duhovniki, da bodo vse poslali v koncentracijska taborišča. Na Badenskem, zlasti v
Karlsruhe, so pred cerkvami delili letake z grozečim besedilom : "Židovsko tolpo smo že nagnali, a črna tolpa še vedno hujska nemško ljudstvo. Dosti Faulhaberije! Nemški možje in žene, zmečkajte te lopove! Kmalu bodo prejeli svoje plačilo : vislice. Nemčija ne bo rešena, preden ti črni tolovaji ne bodo viseli! "In policija je samo gledala, ko se je to zgodilo. Kljub vsem tem grožnjam pa voditelj nemških katoličanov monakov-ski nadškof kardinal Faulhaber neustrašeno nastopa proti na-zijcem. Zadnje čase se čuje, da
se je vsled tega železnega odpora katoličanov in konservativnih protestantov Hitler odločil za Kanoso, da kloni pred P3' pežem. A prvič je vprašanje, če je to res. Drugič, če ima odkril namene. Ce ni morda pripravljen začasno stisniti rožičke, da dobi Posaarje nazaj, kjer zlasti katoličani odločno vpir8* jo, da bi šli med tevtonske P8' gane. Končno je pa še dvomil1" vo, če bo mogel Hitler ogenj s°" vraštva proti katoličanom, ^ ga je zanetil med nazijci, s® pogasiti.
ZlDJE PREGANJANA ZVER
Zidje, ki so jim dolgo rožice bujno cvetele, so začeli doživljati svojo Kalvarijo. Vsepovsod jim gori pod nogami. Ko so v masah morali iz Hitlerjeve Nemčije, baje jih je moralo okrog 70.000 čez nemško mejo, so na raznih krajih iskali pribežališča. A nikjer niso bili dobrodošli. Povsod so našli mesto odprtih rok stisnjeno pest. Celo v svoji prvotni domovini, Pa-
lestini ki jo trdo drže Arabci. Zadnje čase se je francoski A'-žir z vso arabsko besnostjo dvignil proti njim. Klali so jih kot v Swiftovih klavnicah ovce, vsevprek, može, žene in otroke. Po-žigali so jim domove kot prerijsko divjad. Niso brez krivde. Sami so kopičili drva in dračje za svojo grmado. Na eni strani s svojim kapitalističnim izse-savanjem, ki mu bijejo zadnje ure. Na drugi strani s svojo ko-
munistično propagando, kater*3 voditelji so. Tega divjanja Pr°' ti njim kristjani seveda ne m° remo odobravati. Protikršč«11 sko je. Je pa obenem tudi bož.1® kazen za njih Kalvarijo. krat so bili oni navidezni z1*1" govavci. Zdaj se jim bridko vr*' ča. Da bi spoznali vsaj ta svoj dan in skesano pokleknili PrP svojega največjega — Križan« ga.
KRIŽARSKA VOJSKA PROTI FILMU
Eno leto bo, kar je ameriška hierarhija oklicala splošno križarsko vojsko proti umazanim filmom. A šele letos v aprilu se je začel pravi nabor za to vojsko. Pa že sredi maja je štela en milijon bojevnikov obojega spola. Danes jih šteje že okrog (i milijonov. Spočetka so se filmski magnati s svojo Holly-woodsko centralo norčevali iz te mobilizacije, češ, da jo čak?
ista usoda kot otroško in žensko križarsko vojsko v srednjem veku. A ker je le naraščala in naraščala kot lavina z gorskega velikana, so še oni klicali splošno mobilizacijo proti njej. Dvamilijonski dolarski fond naj bi bil njeno finančno ozadje. Toda, ker so si katoličani in protestanti podali zavezniško roko in skupaj napovedali bojkot oporečnim filmom, katerega pr-
vi vspeh je bil, da je moralo st° tine gledališč zapreti vrata, so gospodje ustrašili in napoved8 kapitulacijo. Generalnemu št* bu križarske vojske, s cinc|Tl natskim nadškofom McNichoi^ som na čelu, so sporočili, da • pripravljeni na predhodno ce'1 zuro filmov. On je to sicer z dovoljstvom vzel naznanje, jim je takoj povedal, da n° slišati samo besedi, ampak
V]deti dejanja. Povedal jim je Pa tudi, da zanj ne bo merodaj-cenzura kompanije, ampak °Pozicije. Bojkotirane filme je kino udruženje mislilo "dum-Pati" v Anglijo, svojim tamkajšnjim podružnicam. Pa tucli i?; tega ne bo nič. Kajti tudi angleški katoličani so začeli mobilizirati. Doslej je oklicalo mobilizacijo 8 angleških škofij. lJruge bodo hitro sledile. To je
za katoličane in kristjane sploh dober nauk, kaj lahko zmorejo, če strnjeno odločno nastopijo. Bojkot je danes, ko se pred vsem vpraša: Ali in koliko kaka stvar nese, najvspešnejše orožje. Tega se bodo morali še v marsičem poslužiti. Kajti je še mnogo takega, kar bo treba "sklinati." Sledeči bojkot se bo moral obrniti proti nudizmu v
našem časopisju, zlasti v nedeljskih prilogah in praznih "magazinih," kjer vedno dobite na eni strani morda drugega boljšega Adama Kristusa, na drugi pa prvega Adama v njegovi naravni uniformi. Ali na eni strani drugo boljšo Evo Ma-dono, na drirgi pa prvo Evo v njeni naravni toaleti. O, tudi tukaj bo treba vil za kidanje gnoja!
KOMUNIZEM NA POHODU
L>a je komunizem tudi v Ameriki na pohodu, to danes ni več s»ttio bav bav kakega Rev. ^oughlina, kot so nekateri mi-Celo veliki zagovorniki naše sprave s sovjetsko Rusijo to ''fctli ali neradi priznavajo. Celo to morajo spričo neoporečnih dejstev in dokazov priznati, da stoji za to propagando uradna s°vjetska Rusija, čeravno je bi! u,neriški pogoj za spravo, da litke propagande ne bo podpirala. Predsednik največje ameriške delavske organizacije
"American Federation of Labor," je nepobitno dokazal, da hočejo sovjeti ravno po tej organizaciji priti do operacijske baze proti vladi naše Unije. V okviru te organizacije je napovedal boj komunizmu in pritisnil na vlado, da tej nevarnosti pravočano pogleda v oči in se v svojem lastnem interesu energično pomeri ž njo, dokler je še čas. Najvspešnejše bi seveda to storila, če bi z energičnim udarom zatrla kotišče komunizma. In to je mizerija milijonov, v katero jo je pognal kapitali-
zem. Kdo je v letih prosperitete v Ameriki mislil na komunizem, čeravno je tudi takrat živel prav za prav le od drobtin bogatašev. Da, da, kapitalizem je rodil pauperizem (uboštvo), pauperizem pa je rodil komunizem. Ce nočemo, da bo komunizem rodil kaotizem (splošno zmedo in propast,) mora čimprej zavladati distributivna, de-livna pravica, ki zahteva za vsakega mesto za mizo z lastno žlico, za nikogar pod mizo v pasji družbi.
KU KLUX KLANI VSTAJAJO
Stari Ku Klux Klani, ki so par leti ogrožali ameriško Javnost so tako temeljito in °t>enem sramotno pogoreli, da s starim programom ne upajo več na dan. Rad ali nerad je moral nekdanji K.K.K. s svojo Zastavo proti katoličanom, Ju-^om in črncem v ameriški zgo-aovinski muzej. A zdaj čujemo, ^a je s Horacom zaklical: Non "minis moriar! Ne bom ves
umrl! Pod isto "častitljivo" zgodovinsko firmo, a z docela novim programom, hočem znova začeti svoje poslanstvo v prid ameriški domovini. Tako so sklenili njegovi "risiverji" tam gori v Georgiji. K temu jih je spodbodel nov sovražnik, ki je začel ogrožati Ameriko — komunizem. Proti temu je pred vsem naperjen novi K.K. K. V dokaz, kako temeljito se je
spreobrnil, vabi v skupno fronto celo svoje bivše sovražnike katoličane in Jude. No, kar se tiče katoličanov, nas tudi pod to 110 vo, blestečo firmo ne bo zasnubil, čeravno je komunizem naš največji sovražnik. S takimi faliranci se mi ne bratimo, v kakoršnikoli uniformi stopajo pred nas. Nam zadostuje en K. Katoličani smo, z odprtimi kartami, brez mask.
PROTESTANTIZEM OGROŽA ITALIJO

lJi'ed kratkim je sv. oče škotskim voditeljem ženske mla-^'tte potožil, da se protestanti-skuša uveljaviti v Italiji in celo v papeškem Rimu. Res-rj° jih je opozoril na to nevar-
nost in jih pozval, naj ji posvečajo vso možno pozornost. Dejal je, da njegova živahna propaganda ogroža dve tretjini vseh :>00 italijanskih škofij. To, da je zla posledica državne po-
stave, po kateri je svoboda priznanih ver zajamčena in tudi svoboda verkega razmotriva-nja. Sicer pravi papež nadalje, da je v Italijanih nekak naravni odpor proti protestanti-
zmu. Vendar ne manjka takih, ki se zdaj dajo zasnubiti od protestantov. Posebno oni, ki so se iz kateregakoli vzroka sprli s postavno cerkveno oblastjo.
Ti se na rovaš obračajo k protestantom, katerim so posebno dobrodošli. Navedel je tudi par tozadevnih zgledov. Kako za-
ustaviti to protestantsko propagando, o tem je razpravlja' tošnji "socialni teden," ki se j« na željo sv. očeta vršil v Vati-kanu.
POŠTENJE SE RENTIRA
To nam priča sledeči dogodek, ki ga nam sporočajo iz kitajskih misijonov. Neki kitajski misijonar v gorati provinci-ji Shansi, je bil na svojih apostolskih potih radi slabega vremena primoran v neki paganski vasi čakati na ugodnejše vreme. Nastanil se je v vaški gostilni. Cez tri dni mu je bilo mogoče pot
nadaljevati. Ko je bil že več milj izven vasi, je spoznal, da gostilničarju ni poravnal celotnega računa. Takoj se je obrnil, da poravna zaostalo. Gostilničarja je ta tenkovestnost potnika zelo ganila. Kaj takega še ni doživel. Izprašal ga je, kdo je in kaj. Seveda mu je misijonar povedal, da je oznanjeva-vec evangelija, ki med drugim
strogo zahteva poštenje. Gosti ničar je dobil spoštovanje take vere. Prosil je misijonarja, naj ga o njej natančneje pouČ1' kar je ta seveda rad storil- 0" je bil prvi v dotični vasi, ki J sprejel katoliško vero. Po nje"1 se je polagoma spreobrnila ce'* vas. Danes je tam cvetoč katol1' ški misijon s 400 dušami.
TAKO UMIRAJO PRAVIČNI
Nedavno umrli angleški vojvoda marlbourški je 1. 1927 po mnogih notranjih bojih in zunanjih ovirah prestopil v katoliško cerkev. Poslej je živel tiho a globoko, naravnost mistično versko življenje. Zlasti rad je s sv. Janezom od Križa ro-
mal po skrivnostnih potih višjega duhovnega življenja. Njegovo delo "Temne noči" v katerem opisuje, kako Bog po njem korpnečo dušo v plavžu skušenj čisti in dviga k sebi, je prestavil v angleško. Izrazil je željo, naj bi posamezna poglavja teh "noči" brali ob njegovem
grobu. Umrl je za rakom. s videli, da gre z njim h koncu 111 da veliko trpi, so mu z morfije hoteli olajšati zadnje trenut^' On je pa to odklonil z besedam1' Kristjan se mora v smrti s trp6 čim Kristusom združiti." T& umirajo pravični.
"SVOBODNI KRISTJANI."
To zapeljivo ime si je nadela neka nova "krščanska" sekta na Moravskem. Je nekak prekuhani adventizem z raznimi drugimi prinesmi. Glavna točka njenega nauka je, da bo skoraj konec sveta. To pa za kazen, ker se človeštvo nove sekte ne oklepa, kot bi se je moralo. Njene bistvene zapovedi pa so popolna zdržnost od alkoholnih pijač in tobaka. Ta dva, alkohol in tobak sta, ki iz-
zivata Boga, da bo prej stegnil svojo kaznujočo roko nad človeštvo, kot bi jo sicer. Da bi ljudem ob 11 uri iztrgali glaž, pipe, cigare in cigarete iz rok in ust, ter tako odvrnili pretečo jezo božjo, se člani te sekte zavezujejo, da bodo v znak protesta pri "službi božji" goreče preklinjali vse pivce in kadivce. In ta "apo-stolat" tudi z vso vnemo izvršujejo. Pri svojih "bogoslužnih"
sestanskih preklinjajo te greš" ke, da se kar kreše. Drug drU«e. ga hočejo prekositi in pi-e\'P Tako se razvnemajo v svoji 3 li" onemogli jezi, da se m"0® zde kot ponoreli, ali obseden • Ker so postali že nevarni jaV mu redu in miru, je morala P" licija poseči vmes. Voditelja s . te je radi kaljenja miru vtakn _ v luknjo. Za kake bedarije m01 vse služiti krščanska firma
KAJ NAS NE BO SRAM?
Indijsko katoliško časopisje je nemoralnim filmom prej napo vedalo odločni boj, kot Amerika. In ta njih boj je našel popolno priznanje in podporo tudi pri vodilnih paganskih krogih Indije. Bajinath Bajoria, vodja in-
dijske organizacije "Marvari," poživlja kristjane in nekristjane v boj zoper moderno kino-mora-lo oz. nemoralo. Med drugim pravi v svojem proglasu, da si bodo Indijci na podlagi importiranih evropskih in ameriških filmov
znali ustvariti svojo sodbo o 111 rali "Krščanske" Evrope ^ Amerike. Kdor ne zna delati i ^ ločka med krščanko moralo ^ moralo "krščanske Evrope Amerike, pri takem mora
(Dalje na str. 32-) •
Kardinala Muncleleina srebrni škofovski jubilej.
P. Hugo.
J^CCE sacerdos magnus! Glej višjega duhovnika! Ta mogočna cerkvena himna se je 21. sept. 1909 oglasila s kora brooklynske stolnice, ko je komaj 37 letni Msg. George Viljem Mundelein prestopil njen prag^ da prejme škofovsko Posvečenje. S tem je bila postavljena na svečnik luč, katere ^arki so se v vedno širšem krogu vsipali preko naše prodane Unije in potem segli še dalje v svetovno kraljestvo
Hjči.
Pet in dvajset let je tega, ko je nastopil svojo višjo du-hovsko kariero. Iz pomožnega brooklynskega škofa je 1. 1915 postal chicaški nadškof, druge največje ameriške škofje. Marca 1. 1924. pa mu je sv. oče podelil kardinalski klobuk, kot prvemu iz vrste chicaških cerkvenih knezov. In »aš zapad je dobil svojega Prvega kardinala.
Redki so možje plebej-skih nižin širokega sveta, ki ki po sorazmerno tako kratki Poti napravili tako kariero Saj je sedanja Eminenca kardinal Mundelein sin pripro-stih delavskih staršev. Nje-8°vi pradedi so prišli v to de-*elo za kruhom, kot milijoni drugih. Ime enega njegovih Pradedov se sicer s častjo "nenuje v ameriški zgodovi-ni, ker je kot prostovoljec v c'vilni vojni dal življenje za svojo novo domovino. A njegova mati je bila pripro-sta njujorška perica, ki je kot Pobožna krščanska žena go-"la eno prisrčno željo, da bi svojega sina enkrat videla kot novomašnika pred altar-lem. Da bi kedaj nosil škofovsko mitro, ali celo kardinalski klobuk, o tem se ji še sanjalo ni.
Njegovih velikih del za porast in procvit kraljestva °2Jega na zemlji, ki jih je s svojimi edinstvenimi upravnimi <rn°žnostmi in svojo nezlomljivo voljo dovršil, ni mogoče ^rniti v skromen članek. O njih govori cela debela knjiga, ' je izšla za ta njegov jubilej. Občuduje jih Amerika, ki je bila v prvi vrsti deležna. Divi se jim ostali katoliški V priznanje zanje se mu je hotel za njegov srebrni Qiovaki jubilej sam sv. oče oddolžiti. Ker pa on ne more
sem, da bi se udeležil te slavnosti, mu je namignil, naj pride k njemu v Rim, da tam v njegovi navzočnosti zapoje svoj jubilejni: Te Deum ... Na Malega šmarna dan je odpotoval tja in 25. sept. ga je sv. oče počastil s svojo pričujoč-nostjo na tamkajšnji jubilejni slavnosti. Po povratku se mu bo 20. nov. njegova nadškofija, ki jo je tako visoko dvignil, slovesno oddolžila za njegova čudovita dela v njen prospeh.
Ko bi si ne bil postavil nobenega drugega spomenika, kot ogromno nadškofijsko semenišče, ki ga nima para na svetu in nosi njegovo ime, bi mu bil trajni spomin zagotovljen. Toda to je le eno veliko delo velikega moža. O ostalih nam naj nekoliko povedo sledeče številke, ki pa obsegajo le njegovo gradbeno podjetnost v chicaški nadškofiji. In
on je v prvi vrsti: kardinal graditelj. A ne graditelj kake lastne razkošne katedrale in škofijskega dvorca. Ponovno je že povdaril, da rajši pobere kakega otroka brezdomca na cesti, kot bi zidal kardinalu primerno stolnico.
V 18. letih njegove uprave chicaške nadškofije, je bilo zgrajenih preko 600 poslopij verskega, dobrodelnega in vzgojnega značaja. In sicer 68 cerkva, 87 župnišč, 64 samostanov, 68 nižjih šol, 17 kolegijev in drugih višjih šol za moško in 14 za žen-sko mladino. Ena tehnična šola, 3 kapele vednega češčenja, 3 pokopališča, ena visoka šola za črnopolte deklice, 6 vežba-lišč in avditorijev, S sirotišnic, 2 hiralnici, en zavod za duševno zaostale deklice, 6 ženskih in dekliških zavetišč, 17 zavodov za bolniške strežnice, 4 domovi duhovnih vaj. Vse to ni zraslo samo pred njegovimi očmi, ko je bil on slučajno na krmilu škofije. Njegov neumorno snujoči duh je dal za vse to pobudo. In večino vsega tega je tudi on kot vrhovni gospodar v škofiji financiral, sicer bi marsikaj nikoli iz zamisla ne postalo dejanje.
Te števlke glasno govore, četudi zdaleka ne povedo vsega, kar je njegov snujoči duh v teku teh 18 let zamislil in njegova silna volja izvedla. Že s to velikopotezno delavnostjo je svoje ime z zlatimi črkami ovekovečil v zgodovini chicaške nadškofije. Kaj bo njegov izredni duh še zasnoval in njegova jeklena volja še izvedla, je zaenkrat še skrivnost bodočnosti. Mi mu z milijoni njegovih občudovavcev ob priliki njegovega srebrnega škofovskega jubileja le želimo, da bi njegova kripta za altarjem Brezmadežne v Mundelein, 111. še dolgo, dolgo ostala odprta.
Ad multos annos! Na mnoga leta!
Redki pa so tudi možje, ki bi bili za tako kariero z Vsemi zmožnostmi duha in Srca tako oblagodarjeni, kot )e naš škofovski srebrni jubi-'ant. Ti njegovi izredni da-r°vi duha in srca so bili, ki 80 takorekoč izzvali mero dajne kroge, da so ga posta-Vl'i na svečnik in ga potem v kratkih presledkih prestavljali vedno višje in višje, do-|er ga niso postavili tik pod "'Ha Kristusovega.
Visoki jubilant: George kardinal Mundelein.
najvišjega na zemlji, namest-
Spreobrnenje protestantov ske ga pastorja.
J. i
fTFvJOMA je bil iz Porenja. Goreče je deloval v
svojem področju v bližini holandske meje. L'-2kl Svoje dolžnosti je pojmoval resno. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je ponudil svoje moči domovini. Zapustil je faro in se priglasil za strežnika ranjenih vojakov. Bil je prideljen mestni bolnici za kožne bolezni. Z neutrudno požrtvovalnostjo se je posvetil svojemu novemu poklicu. Nemara mu je prav ta udana ljubezen do bližnjega zaslužila velike milosti, ki jih je pozneje prejel.
Bližal se je Božič. V bolnici so se vršile priprave za božičnico. Ker pa ne primarij ne pridigar nista mogla voditi priprav, je prevzel skrb za nje katoliški dušni pastir v bolnišnici. Njemu se je pridružil gospod pridigar-skrbnik, kot zastopnik evangeljske sekte. Z napetostjo je pričakoval sestanka, ki ga je imel zbližati s katoliškim duhovnikom. Silno se je veselil, da mu bo dana možnost, da spretno brani prednosti čistega evangelija. Oba gospoda sta bila kmalu v najživah-nejšem razgovoru in reševanju verskih vprašanj. Katoliški duhovnik se je nad vse taktno čuval vsakega silnejšega odpora in ugovarjanja; zdelo se -je celo, da soglaša s pridigarjem. Bilo je po sestanku in obema je ostalo še toliko vprašanj, ki bi jih bila rada še rešila. Pastor je z veseljem sprejel povabilo svojega katoliškega tovariša in pozno v noč sta nadaljevala začeti razgovor. Pastorju je postala družba katoliškega duhovnika prijetna. Rad in pogosto ga je še potem obiskal in po njegovem posredovanju spoznaval tudi druge katoliške duhovnike. Videl je, da so docela drugačni nego si jih je predstavljal. Takoj ob svojem prvem obisku v katoliškem župnišču je bil pastor ugodno presenečen in vzpodbujen. Katoliški župnik je živel s tremi gospodi kapelani redno, pa strogo življenje; gospodarstvo mu je oskrbovala stara gospodinja. Pridigar je češče zahajal v župnišče in se spoprijateljil zlasti z vikarjem, s katerim sta živahno razpravljala o veri in popolnosti.
V tem času je nekdo prosil sestre v bolnici Srca Jezusovega, če bi bile voljne poučevati tega evangeljskega pastorja o katoliški veri. Predstojnica je prošnjo na kratko zavrnila. A božji Zveličar je vendar čakal to dušo baš pri teh sestrah. Pastor se je seznanil tudi z dušnim pastirjem bolnice Srca Jezusovega in je večkrat zahajal k njemu. Nekoč ga je duhovnik spremljal po zavodu in mu pokazal tudi kapelo. Pastor se je za hip ustavil, ogledovaje si gotično stavbo. In
ta hip je bil odločilen. Bilo mu je, kakor da s® je nanjo zrlo božje Srce z velike krasne slike na altarjem. Ta pogled ga je ganil in pretresel v najgloblji notranjosti. Pri odhodu iz bolnice se je bil trdno odločil. "Semkaj se moram vrniti-Nikomur ni omenil tega dogodka. Kmalu se Je razglasilo, da je bolan. Poslali so ga v bolnico sester Srca Jezusovega. Sestra-strežnica je vrši la svojo vsak dan običajno vizito po bolniških so-bah. Pastor se je obrnil do nje s prošnjo, da bi m" preskrbela kako resnejše čtivo nego je Spillmanov roman, ki ga je ravno imel. "Želite znanstvene knjige?" — "Da." — "Katere stroke? Zgodovinske, filozofske ali prirodoslovne ?" — "Bogoslov-"Nikakor ne. Župnik sem." — "O, prečastiti'-ne." — "To me veseli; gotovo ste bogoslovec." -"* — "Nisem katoliški župnik, evangelik sem. Toda, —" je nadaljeval, kakor bi se hotel opravičevati — "žene nimam. Umrla mi je in v drug^ se ne mislim ženiti. Spoznal sem, da žena razdeljuje srce."
"A tako! Potem bi bilo bolje, ako bi prosi'1 za knjige evangeljskega župnika; pri nas imam0 samo katoliške knjige." — "Vem in prav katoliški!1 bogoslovnih knjig si želim, baš te me silno zanima-jo." Strežnica mu je takoj oskrbela Morawske-ga "Večeri ob Lemanskem jezeru", dela Hammer steinova, "Življenje matere Barat" itd. Z v&o pazljivostjo je čital in študiral te knjige. Nekaj dni zatem ga je zopet srečala omenjena strežnica-Bil je ozlovoljen. "Danes zjutraj sem bil P11 evangeljski božji službi" — je rekel, a nikdar ve' ne grem tja! Sestra, ali bi smel hoditi k božji"1 službam ali vsaj na kratke obiske v katoliško cei-kev?" Sestra-strežnica mu je rada svetovala, d« je katoliška cerkev odprta ves dan za vse; vh° na kor, ki je nedaleč od njegove sobe, mu olajša, da se more tja neopaženo zateči, kadarkoli m11 drago. Od tedaj je prebil v cerkvi v pobožni molitvi po cele ure. In družil se je samo z gorečim1 katoličani.
Preteklo je nekaj tednov. Pastorjevo zdrav je se je zboljšalo toliko, da so ga spustili iz bolnih; Vrnil se je na svoje prejšnje mesto, a s sestram' je ostal v živem stiku. Tudi apostolskega dela m opustil. Sam je oskrboval potrebne priprave z božje službe, ki so se vršile v splošni bolnici, bi katolikom olajšal spoved, je ponudil svojo sobi co za spovedovanje, in sam je vzpodbujal katob čane, kjerkoli se mu je nudila priložnost.
Z veseljem je nekoč pripovedoval, kaj je do segel. Zvedel je bil, da je v mestu neki voja» narednik, ki je bil katoliško krščen, a protestant'
sko poročen. Pastor je skušal najprej dobiti njegovo zaupanje. Nekoč mu je narednik na nekem sprehodu zaupal svoj položaj. Pastor mu je rekel dobrohotno, a vendar odločno: "Prijatelj, samo enega vam je treba. Zaupajte to, kar ste meni povedali, svojemu katoliškemu župniku." Narednik se je branil in odločno izjavil, da noče nič bneti s svojim župnikom. Pastor se mu ponudi, da ga hoče sam spremljati k duhovniku, ki mu bo olajšal izpoved. In res! Skrbni pastor je pri-vedel narednika k svojemu prijatelju vikarju D., ki je imel v podobnih zadevah mnogo znanja in spretnosti.
Zopet so se bližali božični prazniki. Pastor ie bil s katoliškimi župljani v tako živahnem stiku, da je z vso vnemo pomagal cerkovniku celo jaselce postavljati. Tokrat so se vtisnile božične jaselce katoliškim faranom globoko v spomin; celo fotografirali so jih večkrat. Tudi v bolnici je pastor postavil jaselce; potrebščine za nje si je oskrbel od sester. Čuval je tudi nad oltarnim perilom in ga donašal sestram, da so ga oprale. Tako se je vživel pastor vedno bolj in bolj v navade in običaje katoliške cerkve. Najljubše branje so mu bile še vedno dobre katoliške knjige. Nekoč je srečal znanega protestantskega pridi-da rja. Ta ga je prosil, da bi včasih prišel k njemu, sicer bom domneval,— je rekel — "da se bolj prijateljsko družite s katoliki nego s svojimi soverniki." Brez zadrege je pastor smehljaje odgovoril: "To je pač moj okus."
Čas je potekal, vojska se je zavlačevala in miru še ni bilo pričakovati. Pastor je zvedel, da so frančiškani v bližnjem mestu pomagali protestantskemu vojaku k spreobrnenju. Poiskal je Patra gvardijana in mu razodel svoje težnje in težkoče. Pater gvardijan mu je pri škofu izpo-sloval, kar je bilo treba in 13. junija, na praznik sv. Antona Padovanskega, se je vrnil pastor ves Srečen v naročje katoliške cerkve. Prvi petek prihodnjega meseca je prišel rano zjutraj v cerkev bolnice sester Srca Jezusovega ter z veliko poroznostjo pristopil za sestrami k prvemu sv. obhajilu. Bolj kot prej je hrepenel zdaj po samostanu sester Srca Jezusovega z njegovo krasno
cerkvijo, kajti iz svoje bolnice se je le težko udeleževal vsakdanje sv. mase. A sreča mu je bila zopet mila. Zbolel je ponovno in vnovič so ga poslali v bolnico sester Srca Jezusovega. Kak užitek je bil zanj vsakdanja sv. maša, vsakdanje sv. obhajilo in obiskovanje cerkve! Vedel se je vzorno. Kadarkoli je bilo potrebno, je srčno rad in silno spoštljivo nadomestoval ministranta. Kmalu je obrnli nase pozornost s svojo izredno pobožnostjo, tembolj, ker se njegovo spreobrnenje m izvršilo obredno. Na tablici nad svojo posteljo je še zmerom imel pristavek "evangelik". Nekaj dobrih katoličanov je prišlo k sestram vpraševat, če vedo, da pri njih protestant hodi k sv. obhajilu. Tudi pastorju je bilo mučno, da pred prijatelji . skriva resnico. Izbrisal je pri svojem imenu "evangelik" in nastopal javno kot katoličan. To spremembo so njegovi predstojniki hitro opazili. Na razna vprašanja je odgovarjal: "Da, katolik sem. Toda prosim, pustite me na miru; v vojski se ne gleda na versko prepričanje."
Imel je mir, dokler se je skrival. Ko pa se je razglasilo, da je prestopil v katoliško vero, je nagrmadilo nanj premnogo težav in zunanjih ovir. Nenadoma in nepričakovano so ga poslali iz bolnice sester na prejšnje službeno mesto, zapletli ga v razne sodne spletke, potem so ga v kratki dobi poslali v dve različni bolnici v Vratislavi. V eni od teh je moral delati kot hlapec. Naposled so ga premestili na zahodno fronto v Donai in nato v Colmar. Odtam se mu je posrečilo obiskati sorodnike sester Srca Jezusovega. Silno je bil ove-seljen in vzpodbujen nad ljubeznivostjo, s katero so ga sprejeli. — Najtežje preizkušnje pa je moral prestati od svoje lastne rodbine. Starši, ki jih je presenetil ta korak že drugega sina, so bili spočetka silno žalostni in potrti. Ko pa je sin vztrajal pri svojem in ko je kmalu nato pustil tudi svojega najstarejšega otroka k prvemu sv. obhajilu, jih je prevzela skrajna jeza in sovraštvo. Oče ga je pregnal z doma in ga razdedinil. V vseh svojih težavah se je zatekal k božjemu Srcu in sv. Magdaleno Zofijo Barat je klical na pomoč kot svojo mater. Ona ga je uslišala v premnogih njegovih prošnjah.
Kulturni boj v Nemčiji.
■'e naučil nemške katolike ceniti daritev sv. maše. ^tnogo župnij je bilo brez duhovnika. V nedeljo s° se verniki sami zbirali v cerkvah. Sveče so Sorele na oltarju, ministranti so klečali na oltar-stopnicah, samo duhovnika ni bilo, da bi da-r°val najsvetejšo daritev. Masne pesmi so peli
in ministrantov zvonček je spominjal na posamezne dele sv. maše. In ko je zazvonilo k povzdigovanju, se je orosilo sleherno oko in srca vseh so bolestno zahrepenela po sv. maši. In mnogi so takrat pobožneje molili nego nekdaj pri sv. maši.
Kristus Kralj — naj živi!
Jan. Oblak.
Vj^RISTUS je kralj! To se ne da tajiti. Clo-j i® veški napuh in človeška kljubovalnost sta .fefr si sicer prizadevala v teku stoletij omajati pravice večnega Kralja, hotela sta Kristusa oropati prestola, toda njuna lastna ničnost in ubogost sta jima zlomila tilnik.
Neomejena je moč Kristusova pred veki, zdaj in na veke.
Namestnik Jezusa Kristusa na stolu sv. Petra v Rimu, papež Pij XI. je za ves katoliški svet ustanovil poseben praznik, praznik kraljestva Kristusovega. S tem je ustregel nujni potrebi.
Po svetu, ki mu grozi poplava recolucije, ki je na njem globoko poteptana avtoriteta, se ogla-
šajo mogočni klici po močnih voditeljih. Problem voditeljev je povsod v ospredju. Množice ljudstva čutijo tudi v demokraciji isto, če ne morda še večjo potrebo, opreti se bo treba močno osebo, čutijo to bolj nego v pretekli dobi trdnih državnih stavb.
Voditelj vseh voditeljev je Kristus. Dan na dan se vije njegove zveste k pogumnemu boju. Hi vzpodbuja njegove zveste k pogumnemu boju. Hitimo navdušeno v tabor Boga-Kralja, da se odlikujemo pred njegovimi očmi, v njegovi pričujoc-nosti, pod njegovim vodstvom. Jezus, Voditell naš in naš Kralj, pojdi pred nami, mi gremo za Teboj.
■k
Ne more resnično spoznati kraljevske moči Jezusa Kristusa, kdor ne priznava njegovih zakonov. In njegovi zakoni so znani. To je desetero zapovedi, ki jasno in razločno zapovedujejo in prepovedujejo:
Veruj v enega samega Boga — ne pa, da bi kleče molil malike in bogove, ki si jih sam napravil in ki so prav tako brez moči kakor ti.
Spoštuj svojega očeta in svojo mater, priznaj avtoriteto, ne bojuj se zoper njo, kajti za pravo avtoriteto stoji Bog.
Bodi resnicoljuben, ne bodi dvojezičen, zakaj Kralj resnice sovraži laž in lažnika nujno zametu je.
Bodi čist in neomadeževan, ne vdajaj se omamnim nizkim nagonom, kajti le tistemu, ki
sebe premaga, vzhaja palma zmage in samo njemu pokaže Bog svoje sveto obličje.
Spoštuj in ljubi brata, svojega bližnjega, brani njegovo čast in življenje, kajti brat, tvo.l bližnji, je otrok božji, je kraljevi sin in za njim stoji Bog-Kralj kot plačevalec in maščevalec.
Zapovedi in prepovedi!
Vsi jih poznamo in vemo, kaj terja Bog. Najboljši podaniki v kraljestvu Kristusa Kralja in Boga so tisti, ki najnatančneje izpolnjujejo njegove kraljevske božje zapovedi in po njih žive.
Ljubezen radi pokorščino, ubogljivost do zapovedi in pokorščina zapovedim je merilo ljubezni. "Kdor ima moje zapoved in jih izpolnjuje, ta ,le> ki me ljubi."
"Tekom svojega duhovskega življenja," tako mi je nedavno dejal nek že prileten župnik, "ni sem našel mnogo v resnici srečnih drtižin. Toda te, katere sem našel srečne, so bile evharistično umerjene. V nedeljo je bila vsa družina pri sv. maši. Tudi med tednom sem jih videl pogosto pri sv. maši. Ce je bila zvečer kakšna pobožnost, .so se je udeležili. Ako pa ravno ni bilo časa v tem trenutku, prišli so pozneje počastit Gospoda v evharistiji. Na praznik (petek) Jezusovega Srca je bila mati pri sv. obhajilu; v nedeljo na to oče in otroci. Prepričal sem se lahko: To so bile družine, katere je ljubi Bog vidno blagoslovil. Ne ravno posebno s svetnim imetjem, pač pa z mirom in medsebojno ljubeznijo!"
Katera družina si pa ne želi tako živeti? Ži-
veti ob sončnem žaru trajajoče sreče in miru? Zato je pa potreba Boga poklicati v družino. In kje pridemo z njim bolj v stik kakor ravno v sv. Evharistiji? Vpostaviti se mora živa zveza me<' družino in tabernakeljnom; mati, oče, otroci morajo biti zvezani z Evharistijo. Evharističn0 zvezani glede obiskovanja cerkve, glede sv. mase in sv. obhajila.
V evharističnih družinah se vzgajajo svetni" ki. V takih družinah sonce sreče in milosti nikoli ne zatone. Kajti evharistični Jezus je krati družine, Jezus, vsegamogočni, pomagajoči, blag0' slavjajoči Bog! Vse naše stremljenje naj bo torej umerjeno na to, da bomo pomagali ustanavlja* ti evharistične družine.
Roža pasijonka.
Vtisi iz Konnersreutha. — Nadškof dr. Karel Kašpar.
(Dalje)
(Aj APIS ni bil pribit na križ, marveč zataknjen
, i od zgoraj na navpičnem brunu. t£žk! Župnik pripoveduje, da v tem stanju sPoznava Rezika pristne ostanke svetnikov od nepristnih, ponarejenih (kakor smo že videli pono-Cl') Pravtako ve za vsebino prinesenega zalepljena pisma in župniku pove, kaj mora na pismo odgovoriti. In župnik strmi nad pravilnim odgovorom.
Ill zdaj smo bili priče še drugega genljivega
dogodka.
Po vsakem svetem obhajilu ostane v nas '^zus živ — kakor znano — dokler se podoba kru-(pri sveti maši tudi vina) v nas ne spremeni, t°''ej kakih deset minut. Srečni, presrečni tre-"l|tki, ki jih moramo vselej dobro izrabiti in do-l)1-emu Žveličarju povedati, kar imamo na srcu.
V Reziki ostane Jezus zakramentalno pričuje od enega svetega obhajila skoraj do drugega;
v adventni in postni dobi traja ta pričujočnost ^ajši čas. Pričujočnost božjega Zveličarja Re-*ika čuti v sebi. Župniku, ki jo po svetem obha-'du izprašuje, sporoči v vznesenem stanju miru, kdaj jo Zveličar zapusti. Kakor hitro pa to stanje ^ine, ne ve nič. Tako na primer: ko se je ta trenutek bližal, je pristopil k njej župnik ter ji rekel: "Zveličar je še v tebi, kajne?" — "Da." — "Kaj Pa- ako bi te zapustil?" — "O, tega on ne stori."
Kakor hitro pa ta trenutek pride, čuti takoj, ''a Kristusa Gospoda nima več v sebi in tedaj natopi srce pretresu j oči prizor, čegar priče smo lnieli biti tudi mi.
Rilo je pet minut pred pol šesto uro, ko je Naenkrat začela goreče prositi: "Samo še trenu-ostani (Zveličar), le vsaj še en trenutek! — on zopet pride! — Kako je zdaj pusto! — j~veličar je tako dober! — Kakor ti hočeš! — Ko i ostal v meni, bi te bila ljubila (to je, neprenehoma bi ti razodevala, da in kako te ljubim). — "°da ti to razumeš bolje! — Pa kmalu, hitro mo-zopet priti, sicer ne vzdržim." In se je razjoka. — "Brez tebe biti ne morem! — Zdaj sem Pii-tva!"
V tem zakliče župnika. — Ta jo vpraša: "Re-'■ika?" — in ona .misleč, da je mati: "Tebi tega Piorem povedati! — Mene je zadelo nekaj zelo udega. (Mir is was sehr arges passiert). — Ti ^ moreš pomagati! Pošlji po župnika! Boš ,'^ela, da te bo rad imel! Ah, naj pride takoj,
lak0j i»
Župnik: "Rezika!" — "Kdo si ?" — "Jaz sem župnik."
Rezika: "Ah, mati je dobra! Te je mati poklicala? Mene je zadelo nekaj silno hudega. Zdaj moraš pomagati!"
Župnik: "V kolikor bo to mogoče."
Rezika: "Zveličar je odšel! Jaz sem to čutila! Prinesi mi Zveličarja! Jaz sem zares pridna (ganz brav.) . "Jaz ne bom nikoli več huda
"Župnik: "Moraš malo počakati!" — Rezika : "Čakati na Zveličarja? jo!" (t. j. kaj ti na misel pride).
Župnik: "Dvakrat na en dan ne pride." (V slučaju, da je bil kdo zjutraj pri svetem obha jilu in je pozneje resno zbolel, more in naj tudi drugič prejme Telo Gospodovo.)
Rezika: "On je tako priden!"
"Župnik: "Zveličar noče dvakrat v enem dnevu!"
"Rezika: "Zveličar ,ti zahtevaš od mene mnogo!"
Župnik: "Daruj to potrpežljivo! Reci: Jaz hočem počakati, dokler ti (Zveličar) ne prideš."
Rezika: "Jaz te imam (Zveličar) rada. Ti si tako dober. Jaz ga imam rada, tudi če je proč. Ali trdo je to! — Zveličar na to ne gleda. Naj na to ne gleda, če rečem "ah".
Župnik: "Ko mine noč, pa zopet pride."
"Rezika: "In hoče to tako?"
Župnik: "Da."
"Rezika štirikrat ponavlja: "Zveličar! Jaz nisem nič rekla (svoji) materi. Kdor ne more pomagati, ni treba pred njim tarnati."
Pri besedi mati se spomni druge matere, Marije: "Mati (žalostna Mati božja) se mi je danes tako smilila."
"Župnik: "Kje si videla Mater?"
Rezika se je hotela više posaditi in župnik ji je pomagal. "Zdaj mi je ložje govoriti. — Spočetka jih je bilo mnogo. Mladi mož (Pilat) je dobro mislil z Zveličarjem, a se je bal drugih. Bilo je tam več vojakov; ti niso storili Žveličarju nič hudega; gledali so le na to, da ne nastane kak nered. Teh z dolgimi lasmi (z bradami) nimam rada (farizeji in pismarji). Oni veliki možje (rimski vojaki) ne delajo nič hudega; le vrstijo se. A onih drugih (judovske straže) ne maram (magi nit)."
Pozneje je zopet klicala: "Zveličar, pojdi k meni! — Jaz te imam tako rada! Jaz tega ne vzdržim! — Ti daješ to njim, ki to potrebujejo. Toda pridi tuki k meni! — Jaz brez tebe ne morem biti! — Veš, Zveličar, ti si me razvadil! — Jaz ti prinesem to žrtev, čeprav je težka! — Jaz ti krat-komalo ne dam miru! — O, dobri Zveličar, pridi! Meni je čas tako dolg! (Kako krasno duhovno sveto obhajilo!) — Medtem je ležala kakor otrok na levi strani.
Pripovedovala je dalje: "Mladi mož (Pilat) se je bal; ni imel poguma. (Župniku je povedala — in iz njegovih ust smo, slišali mi —, da je Pilat pozneje obžaloval svojo strahopetnost, eden izmed apostolov ga je učil, eden izmed apostolskih učencev ga je krstil. Cesar ga je dal zadaviti. Zdaj je pri Zveličarju). Tisti, ki so popadali (v vrtu getcemanskem), so se pozneje spreobrnili.
Na župnikovo vprašanje ponavlja govor sv. Petra po prihodu svetega Duha; gladko, v hitri nemščini pove ves govor, kakor ga poznamo iz Apostolskih Del.
Besedo "Mesija" ("križali so Boga, ker se je izdajal za Mesija") je izgovarjala z velikim poudarkom in v znamenje poudarka je udarila še z roko. Pripomnila je, da tega ne razume. Zanimivo je tole: v Jeruzalemu sliši govoriti aramej-ski. Petrov govor pa ponavlja v nemščini, dasi je Peter nedvomno govoril aramejski. In iz sv. pisma vemo, da so vsi navzoči razumeli Petrov govor vsak v svojem jeziku.
Pri tej priložnosti je videla tudi v belo oblačilo oblečene (t. j. krščene).
In še dalje je govorila: "Ti, ki so zvezali Zveličarja, in so pred njim padli, niso bili nič krivi. Tudi njim je vzrastel ogenj iz glave (t. j. prišel je na nje sveti Duh, prejeli so sveto birmo.) Na druge je padla voda (krst)."
"Tistih močnih (die Machterl t. j. farizeji) nimam rada."
"Ki so vezali Zveličarja, take je imel Kaifa."
"Rabljev je bilo: 11 1111."
"Venomer so vpili Salabho" (križaj ga); (ce ni rekla: salabu—križajte).
Znova se vrača k Pilatu: "Ta mladi mož je mogel pomagati, pa se je bal. Jaz bi se ne bala pomagati Zveličarju. Jaz se ne bojim." — In z0" pet se je spomnila na Petra, ko je v getsemanskem vrtu branil Gospoda: "Ohrwaschelabschneider je mislil dobro z Zveličarjem."
Dal sem ji v roke podobico triletne svete Te' rezike. Dasiravno je imela oči s krvjo zalite m ji nisem povedal, kaj ji dajem, je vendar vsa vesela segla po njej: "is was gutes" (to je nekaj do* brega) in jo začela od veselja mečkati, da jo ji J(' župnik le s težavo mogel vzeti. Ta podobica, daM iz močnega papirja, je ležala drugi dan nepoškodovana pred njo.
Župnik mi je rekel, kako v tem stanju reag""1 na podobice svetnikov, dočim popolnoma ignori'3 svetne podobice in vobče vse navadne stvari. Kel. take podobice ni imel pri roki, ji je podal svoj lastni svinčnik, za katerega pa se sploh ni zmenil3-
Mons. Doskočil ji je dal v roko relikvijo svete Male Terezike. Takoj jo je spoznala kot pristno, segla je po njej — "to je nekaj dobrega" (is gutes) — jo vzela v obe roki, jo z neizrekljivo radostjo pritiskala k ustnicam in je ni hotela dati rok, dokler ji župnik ni rekel, da bo s tem napi'3 vila Zveličarju veselje. Nato jo je takoj vrnil3-
Rekel sem ji, da je prinesem jutri zjutraj o'1 šestih Zveličarja. Rezika: "Ne, ob osmih." Omenila je nekaj o utrujenosti. Domneval sem, da ima v mislih svojo utrujenost. Pa ne! Imela J® ozir name, ker sem to noč spal samo dve uri in tud1 prejšnjo noč malo. Župnik ni hotel tega verjet1, češ, da prejema sveto obhajilo vsikdar ob šesti'1-Ko pa jo je sam vprašal, je spoznal; da je res tak° njena želja. Odšla sva z gospodom mons. Dosko čilom pet minut po pol sedmih. Gospod župnik je ostal tam iz strahu, da ne bi Rezika omedlel3-In res ji je bilo okoli sedmih zvečer slabo. ZnoV<1 jo je moral vzdigniti, da je sedela bolj ravno, opirala na blazine ter mogla svobodneje dihati-
H.) V SOBOTO OD OSME DO POL DESETE URE DOPOLDNE.
Po svoji sveti maši, pri kateri je pristopilo okoli sedemdeset vernikov k svetemu obhajilu, sem vzel celo malo hostijo ter šel v spremstvu mons. Doskočila in gospoda župnika k Reziki. — Bila je že umita, z belo ruto na glavi. A stigme so se videle in na nočni srajci se je še vedno poznal krvavi madež v premeru približno treh prstov. Ležala je kakor blažena, na naš prihod ni nič reagirala, niti tedaj, ko smo začeli običajne molitve. Kakor hitro sem pa vzel v roke presveto Telo Go-
spodovo ter rekel: Ecce Agnus Dei (Glejte JagnJ® božje), se je dvignila, tokrat z nekim nadzemskitf mirom, in kakor ožarjena čakala z razpr
ostrtimj
rokami. Ne spominjam se, mislim pa, da tok'3 ni klicala: Zveličar!
Gospod župnik me je opozoril, naj za hip 0 stojim pred njo s sveto hostijo v roki, da si ogle od mrtvih vstalega Zveličarja. Z angelsko rečnostjo je prejela potem sveto hostijo ter ^ nila na visoko položene blazine, pustivši usta
Pol odprta. Nisem se oddajil od nje. Opazoval sem njen jezik; bil je rdeč kakor pri najbolj ''•dravem človeku. Tudi premeknila ga ni veliko 'n niti najmanj ni poskušala svete hostije zaužiti (požreti). Prejšnji dan pa se je toliko mučila, da bi požrla neznaten odlomek svete hostije! Zdaj Pa nasprotno! V taistem hipu — komaj štiri sekunde so potekle od svetega obhajila — je pokarala Rezika s svetim spoštovanjem jezik, ki je še vedno nepremično ležal v ustih, a svete hostije ni bilo vec na njem.
Sveta hostija izgine torej sama od sebe, kar je opazil že škof dr. Waitz in drugi.
Ta dogodek si morem razložiti zgolj s tem, da Kristus Gospod, ki bi ga v celi sveti hostiji ne mogla prejeti, pride k njej na nadnaravni način.
Ko jo je kesneje župnik vprašal, kako dolgo ostane danes Zveličar v njej, je odgovorila: "Do poldne."
V povznesenem stanju miru, v katerem je zdaj bila, sem ji stavil razna vprašanja glede svoje osebe in vodstva škofije in seminarja — na vse je odgovorila. — Tudi mons. Doskočil jo je vpra šal razne stvari iz svoje stroke novega zakona.
Proti deveti uri .je naenkrat nehala govoriti. Načela je zehati — znamenje, da prihaja v naravno stanje. Prekrižala je roke čez prsi ter se kakih pet minut pogovarjala z božjim Zveličarjem; opravljala je zahvalo po svetem obhajilu. Bil je edinstven prizor, vreden, da se ovekoveči.
Potem si je z žepnim robcem obrisala usta, rehnila; se jela pretegovati, kakor če se človek Prebudi iz globokega spanja, se vsedla, in si z rob-cem izbrisala oči, ki pa se niso odprle; nekoč je Pripomnila (dobesedno se ne spominjam) : "kakor da bi imela cent na očeh!" Slednjič so se oči Po daljšem času na pol odprle, in končno so se °dprle popolnoma. Rezika se je razgledala, napol Začudeno pogledala na nas tri stoječe pri njeni Postelji, nato se je kakor otrok zasmejala. Kajti 0 naši navzočnosti ni več vedela ničesar, le na to 'n ono se je še od časa do časa spominjala.
Bila je ljubko, preprosto dekle, pri kateri smo se mudili do pol desetih. Kdor jo je videl v Petek ob pol dveh popoldne, po štirinajsturnem trpljenju, okrvavljeno, smrtno bledo, ni mogel slu-^ti, da bode, ko se bo v soboto zjutraj prebudila v naravno življenje, zopet sveža kakor v četrtek.
Odkod te nove moči? In odkod nadomestilo Zgubljene krvi ?
Pripovedoval sem ji, da grem čez mesec dni v 'ni; vprašal sem jo, kaj naj sporočim svetemu Pa se je jela "sramovati" in si zakrila z rokami kakor majhen otrok, češ, "jaz si ne
upam" (i trnu mi nit). Ko sem ji nato rekel, da ji izprosim blagoslov od svetega očeta, je pripomnila : "Da, in povejte mu, da jaz za svetega očeta vsak dan posebej molim."
Nj. Em. kardinala Faulhabera, nadškofa v Monakovem, ima zelo rada; piše ji in ona njemu.
Zanimiva je njena sodba o vzgoji v bogoslovnih semeniščih. "Pri tej vzgoji je treba gledati bolj na pobožnost nego na učenost in znanost, od katere se itak mnogo pozabi. In smeje se je sklicevala na gospoda župnika, češ, da je gotovo tudi 011 mnogo od tega pozabil. Poglavitno je, da se gojenci nauče praktičnih stvari za dušno pastir-s.tvo. Duhovnik mora biti oče, da imajo vsi zau panje vanj, kakor je naš gospod župnik, kateremu so vsi udani, ki je čistih rok in vse razda."
Med pogovorom mi je pokazala na svojem robcu všit monogram. "Takih stvari jaz ne znam, dobila sem jih od častit ih sester; nogavice plesti pa znam."
V kletki je zapel ptiček. In njene misli so bile takoj pri Bogu. "Tega ptička" — je pripovedovala — "sem dobila naravnost iz gnezda v gozdu. Bil je še čisto majčken in peti še ni znal. Tu je slišal vedno peti kanarčka, in vendar ne posnema njega, ampak poje kakor njegovi starši." In iz tega je takoj izvajala bivanje božje.
Najrajši bi bila sama in imela mir pred obiski; toda "če Zveličar to hoče, prenašam rada."
Isti dan, po našem odhodu, je bil pogreb njenega malega nečaka; a radi tega ni bila potrta. Za to pa mi je priznala, da bo "danes" še veliko telesno trpela.
Njeni starši bi bili že lahko milijonarji, toda načelno odklanjajo vsako tudi najmanjše darilo, kakor nam je sporočil gospod župnik. On nam je tudi povedal, da mati umiva Reziko le v povznesenem stanju miru, ko ne čuti bolečin. Včasih pa se slučajno prebudi, in tedaj ima velike bolečine. Saj je vsa kri — tudi lasje so okrvavljeni — pri-sušena. A ni treba drugega sredstva, nego reči: "Zveličar to hoče" — in takoj je tiha kakor jagnje.
Poslovili smo se od Rezike ob pol desetih. S kako gorečo pobožnostjo se je križala, ko sem jo blagoslovil! — Tudi svoj pektoral (naprsni križ) sem ji dal poljubiti. Poljubila ga je z zgledno spoštljivostjo in ni čutila niti najmanjše bolesti. Vse drugače nego za časa petkovega trpljenja. — V četrtek dopoldne .ji je dal poljubiti svoj naprsni križec škof iz Kanade. Poljubila ga je spodaj, ne v sredi, kakor je danes poljubila mojega. Na vprašanje gospoda župnika je odgovorila: "Mene je tja vleklo." (Es hat mich so hingezogen). A ni vede-
la, da ima kanadski gospod škof ostanek svetega križa v pektoralu spodaj, dočim ga imam jaz v sredi.
Priporočil sem še njenim molitvam sebe, svojo mater, svojo škofijo, sorodnike in vse, kateri so me prosili za njeno priprošnjo. Pristavila je: "Molimo drug za drugega!" (beten wir fur einan-der.) "Pozdravite svojo mater! Pozdravite svojo mater!" O hradčanskih karmeličankah v Pragi je pripomnila: "Te se morajo veliko boriti" (da se morejo preživljati) — (die haben viel zu kampfen.)
Med durmi sem se obrnil: "Tako Rezika, «a svidenje v Konnersreuthu, ali pa gotovo v nebesih!" . . .
"Oglasil sem se še pri očetu. Bil je še v stelji a že izven nevarnosti. Poslovil sem se tudi od matere in spoznal pri tej priliki dve Rezikim sestri (v petek sem govoril s tretjo, kateri je umrl fantek; bila je tam s triletnim sinčkom, o katerem Rezika trdi, da bo duhovnik.) S četrto sestro sem se sešel v župnišču, kjer je za gospodinjo. Govoril sem tudi z dvema njenima bratoma. Vsi sorojenci so močni in zdravi, kakor njihovi starši. In Rezika je bila prvorojenka . . .
Abbe Vivien.
Za duhovnika je bil posvečen 14. januarja 1844, star dvajset in sedem let. Njegovo življenje je potekalo v mejah dveh župnij: trideset in tri leta je bil v Thieffrain, dvajset in sedem let v Saint Lavine. Vivien je bil predvsem duhovnik. Živel je le za Boga in za duše. Bil je eden tistih apostolov, ki jih ničesar ne utrudi, ničesar ne odvrne, kadar gre za zveličanje duš. Čimbolj je čutil ničnost vsega zemeljskega in ceno .večnosti, tim bolj se je posvetil službi svojih ovčic. Vsak hip podnevi in ponoči je bil pripravljen pomagati jim. Denar je šel le hipno skozi njegove roke, le toliko, da je pomagal siromakom. Nevarnosti kužne bolezni se ni strašil. Nasprotno, zdelo se je, da ga še bolj priklenja k ležišču bolnikov. In ko je njega samega napadala bolezen, se ni brigal za njo; ni mu dalo obstati doma, ko je videl, da je drugje potreben. Bil je neutrudljiv. Od ranega jutra do poznih ur je hitel po svoji župniji, od hiše do hiše, hoteč biti povsod, kjer bi mogel pomagati, svetovati. Njegova radodarnost in dobrodelnost je bila naravnost bajeslovna.
Po starših je podedoval lepo imetje, a v kratkem času je razdal vse med uboge. Živel je silno skromno in mrtvičil se je tako, da ni imel skoraj nikakih potreb. Njegovo oblačilo ni bilo razkošno, in njegovi mizi, kadar ni imel gostov, bi se dalo očitati mnogo nedostatkov.
Najbolj mu je bila pri srcu krščanska odgo-ja. Župnija Saint-Savine se ima njemu zahvaliti za krasno dekliško šolo, ki jo z velikim uspehom vodile sestre sv. Frančiška Sal. Tudi cerkev Saint-Savine-ska je použila znaten del njegovih dohodkov. Največjo žalost mu je povzročalo, ko je videl v cerkvi toliko praznih mest. Kako goreče je molil za te, ki niso molili! Kako je daroval Bogu svoje solze, svoje trpljenje in vse svoje prizadevanje za njihovo spreobrnenje! Vivien je bil tudi član duhovnikov-adoratorjev, molivcev sv. Rešnjega Telesa. Bil je izmed prvih udov v
škofij. Z vzorno točnostjo je opravljal svojo tedensko molitveno uro in redno pošiljal svoj izkaz-Človek mora strmeti nad tem, kako je mogel Pr| svoji neizmerni gorečnosti v zunanji duhovniški službi toliko ur posvetiti adoraciji, molitvi pred tabernakljem. Tako je leta 1901 premolil dve sto ur pred najsvetejšim zakramentom, leta 190-meseca januarja trideset, februarja dvajset, niai' ca dvajset in pet ur. Pred tabernakljem je zaJe" mal ogenj gorečnosti, tako, da se je župnija docela spremenila. In ta goreči duhovnik je rekel: najdeš ali vzbudiš v svoji okolici mnogo duhovni" ških poklicev, ni treba, da bi moral biti v župnij1; ki je rodovitna na duhovniških poklicih; zadosti je, da imaš veliko verskega duha in se baviš z otroki s tem prepričanjem, da premnoge izmed njih kliče Bog v službo svojih altarjev, za izvršitev teh svojih načrtov zahteva tudi tvojega sodelovanja. Sam je — star komaj štirideset in dve let' — našel že štirinajst duhovniških poklicev v žup111* jah, od koder že nad dvajset let ni izšel noben t'u hovnik, in kjer se je zdelo, da je vir teh poklicev že povsem usahnil. "Poklici prihajajo iz nebeS; Res je! Toda žal! Prečesto tudi drugotni činitel.l1 ne kažejo tistega sodelovanja, ki ga Bog od njih pričakuje. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomaga'1 Ako poljedelec ne orje, zastonj pričakuje božjega blagoslova. Ce ne iščeš poklicev, če jih ne obujal ne moliš za nje, jih ne najdeš," je rekel duhovni Vivien.
Moliti za dobre duhovnike je dolžnost na* vseh. Toda najuspešnejša molitev je molite^' ljubljencev božjih: otrok in bolnikov. Stars1' vzpodbujajte svoje otroke, spominjajte jih, da ho do molili za dobre duhovnike. In kateri veste bolnike, obiščite jih, pokažite jim, koliko lah store za zveličanje duše, ako svojo bolezen daruje jo Bogu z namenom da pošlje mnogo gorečih du nih pastirjev. Zakaj najuspešnejša,
najučinkovitejša je tista molitev, ki je združena z žrtvam1.
GLASOVI Z LEMONTSKIH DOBRAV
Od Marije Pomagaj.
"n OBILI smo novega komisarja, v osebi P. Anzelma Murna, ki ga gotovo ni treba šele predstavljati. Saj je naš najstarejši Ame-rikanec, ki je deloval že na mnogih župnijah, jih organiziral in jim zidal cerkve. Lepa cerkev sv. Jožefa v Betlehem, Pa. in cerkev sv. Cirila in Metoda s šolo v Clifton, N. J. ste njegovo delo. Gospodarske skušnje ki jih ima za seboj mu bodo zdaj prav prišle. Želimo mu mnogo vspeha! Kot svetovavci so mu bili prideljeni: P. Bernard Am brožič, dosedanji komisar, P. Benedikt Hoge, ki je bil obenem ponovno izvoljen za gvardijana v Lemontu, ter P. Leon Novitskie, župnik sv. Jurija v So. Chicago.
*
Te spremembe so pa povzročile še druge. Ker mora biti komisar, če že ne v središču komisarija-ta, to je v Lemontu, vsaj kolikor moč blizu, se je poslovil od Willarda, Wis. kjer je bil zadnje čase župnik in preselil v La Salle, 111. kot hišni predstojnik in voditelj klerikov-bogoslovcev. Naši trije kleriki, nastopno bogoslovci: Rel. Andrej Svete iz Forest City, Pa., Ciril Šircelj iz Sheboygan, Wis. in Alojzij Medic iz Chicage, 111. bodo namreč obiskovali bogoslovna predavanja v St. Bede's kolegiju v Peru. 111. Tamkajšnji oo. benediktinci so bili po posredovanju našega znanega misijonarja Rev. Vencelj Šolarja, O.S.B. tako prijazni, da so jih sprejeli v svojo bogoslovno šolo.
Za willardslcega župnika je nastavljen P. Bernard Ambrožič. Ker je še mlad, ne bo potreboval pomožnega župnika. Zato je bil P. John Vianev Trinko, ki je zdaj 11a Willardu delal dušno-pastirski novinci jat, prestavljen v Johnstown, Pa. Cerkev sv. Terezije ima namreč že par podružnic, zato potrebuje več moči. Tam bodo poslej trije: P. Odilo, župnik, P. Benigen, ki je prišel nazaj v
Johnstown in P. John Vianev, pomočnika.
#
Mesto Rev. Benigna je prišel za župnika k sv. Janezu Vianev v Detroit. Mich. P. Edward
Gabrenja.
*
Desetletnice" Lemon ta radi slabega vremena nismo mogli praznovati. Prestavili smo jo na prihodnje leto, ko bo deset let, kar je bila cerkvica blagoslovljena in Marija Pomagaj ustoličena med nami. Pač pa smo imeli ta dan 2. sept. drugo, domačo slovesnost. P. komisar je preoblekel štiri novince-klerike Ti so: Anton Ule iz Euclid, O. ki je dobil redovno ime Fr. Ludvik, Frank Stepa-nič iz Neodesha, Kans., zdaj Fr. Martin, Frank Rogan iz Betlehem, Pa., poslej Fr. Richard in Walter Rogelj, iz La Salle, 111., odslej Fr. Michael.
Bog jim daj stanovitnost!
♦
Dne 10. sept. pa so položili svoje slovesne obljube trije zgoraj imenovani nastopni bogoslovci in s tem končno obračunali s svetom.
Z grička Asizij.
EDA J ob slovesu naših sester se nam vsilju-jejo besede in melodija znane pesmice "La-[<2i[V? stovke ptičice; ve se odpravljate, ve se poslavljate daleč na jug." Ne le na jug, ampak tudi na sever, zhod in zahod se odpravljajo naše sestrice, lastovice. V starem kraju posebno v Ljubljani so nazivali naše sestre, — lastovke, menda za to, ker je naša obleka malo slična lastovkam. Temu enak primer so si zmislili Indianci v Južni Ameriki. Pred tremi leti so se naše sestre naselile v San Lorenco, v Formosi in Laishi Chaco, Argen tina. V bližini Formose se nahaja še kakšnih 100 družin poganskih Indijancev. Ko so si naše sestre ogledovale okolico, so jih Indianci s strahom od daleč opazovali misleč, da so to neki veliki ptiči
črne in bele barve. Pač ne slutijo, da jih bodo
kmalo ti ptiči (sestre) pripravljale za sv. krst.
*
Zopet so odšle naše sestre, ki so si po dveh mesečnih počitnicah okrepile dušo in telo. Ob koncu počitnic imamo namreč zopet duhovne vaje za sestre, ki jih v zgodnjem poletju niso mogle imeti, akoravno bi želele imeti to o Božiču ali Veliki noči, ko ni tako neusmiljeno vroče. Sv. duhovne vaje je zopet vodil preč. pater Salezij Glavnik. V lepih jedrnatih besedah nas je bodril in spodbujal za pravo redovno življenje in nam dajal pogum za- napredek v dobrem. Z nami je moral trpeti hudo vročino in neprilike, a vsi smo vstraja li. Vsakdanje večerno premišljevanje je bilo v doli-
niči pri groti. Tudi med temi duhovnimi vajami smo imeli procesijo s svečicami. Procesijo je vodil preč. Pater John. Junaško je nosil Naj svete j še kakor nekoč sv. Krištof Jezusa. Naj mu bo ljubi Bog plačnik. Med zadnjimi duhovnimi vajami je bila tudi preobleka, obnovitev sv. obljub in večne obljube. Akoravno smo sklenile, da bo vsa slavnost priprosta, se je vendar zbralo precej naroda. Preč. p. voditelj je vabil mladenke, da vstopijo v naš red, češ, če nimamo tukaj dosti dela, nas vabijo v Indijo in na Kitajsko. Toraj
korajžno naprej, ako katera čuti poklic.
*
Kakor je bilo že omenjeno, slavimo letos srebrni jubilej ali 25 letnico našega prihoda v Ameriko. Meseca kotobra 1909 so namreč prvokrat stopile naše sestre na ameriška tla. Ves čas smo mislile, da se bomo za srebrni jubilej že ponašale z našim novim samostanom na gričku Asizij. A ga ni, — in ga ni. Namesto samostana pa smo prišle do drugega pomenljivega spomina za petin-dvajsetletnico. Naši rojaki lahko uganejo, kateri je ta spomenik. To so postaje križevega pota. Kar v grupah prihajajo bližnji in oddaljeni rojaki, da si ogledajo mojstersko delo naših sester. Tudi druge narodnosti opažamo, seveda toliko prišlecev
ni kakor jih je na svetovni razstavi. Pripravljamo se že na blagoslovitev križevega pota, ki se bo vršilo enkrat v oktobru. Mnogi naši rojaki so se pritožili, češ, zakaj nismo tudi njim objavile, da kolektamo za posamezne postaje, češ, tudi jaz bi si bil rad in rada postavila tak spomenik. Nikar prenaglo soditi. Še ni prepozno. V načrtu imamo namreč še Oljsko goro in Kalvarijo. Zato se bo delo nadaljevalo prihodnjo spomlad. Pomlad že prišla bo; ko tebe več ne bo; ko te bodo deli v to
črno zemljo, — a spomenik, — ta ostal ti bo.
*
Da, meseca oktobra bo ta velik dan za našo rojake in naš griček. Takrat pa vse na noge. Našega srebrnega jubileja se je že spomnila dična Slov. Ženska Zveza, ki nam je poslala $25.00. Hvala lepa ! Nadalje so darovali: Obitelj Omerzel $10.00, Rev. Štimac $10.00, Mrs. Josie Certalič $5.00, Mrs. Frances Bohar $2.00, obitelj Trinko $3.00, društvo sv. Mohorja $5.00, Mrs. Trlep iz Waukegana $2.00, Mr. Spolarič $1.00, N. N. iz Forest City za lučke $10.00, Mrs. Grčar $10.00, dva mladenki iz Clevelanda $2.00, Mr. Triller $10.00, Mrs. Gradišar $1.00, Mrs. Sifrer $1.00. Drugi dobrotniki prihdonjič. Vsem najlepša hvala.
i
(Iz kraljestva luči in teme, s str. 22.)
ščanska morala zgubiti kredit. Prezident iste organizacije Ba-dahur Ramdey Chokhani pa pravi : "Morala naroda je važnejša, kot pa procvit industrije. Zato se filmski industriji ne sme pustiti, da bi na račun naših otrok
in otrok otrok procvitala. Še strožj je ameriško-evropsko filmsko Sodomo obsodil neki pro-meninentni paganski Indijec. Ko je prisostoval proizvajanju nekega takega filma, je ogorčen de-
jal : "Angleško-ameriški narod je najbedastejši in najnemoral-nejši narod na svetu." Kaj nas ne bo sram, da moramo kaj takega čuti iz ust paganov? Zlasti mi Amerikanci, ki se tako radi bahamo s svojo "God's country".
OB 20 LETNICI SVETOVNE VOJNE
Zopet je oživela med nami ta menda največja katastrofa človeštva po svetovnem potopu. Zaenkrat je sicer oživela še samo na papirju. A se že čuje iz dalje, da se bliža v novi "popravljeni" izdaji. Podrobnega računa o žrtvah, ki jih je zahtevala nje prva izdaja pred 20 leti, še nimamo. Kajti njen odmev se še ni razgubil. A že površen račun, ki so nam ga za 20 letnico predložili, je tako grozoten, da bi moral najzagrizenejšega militari-sta strezniti. Naj ta račun ne ko-
liko posnamemo: Proti dvozvezi Nemčije in Avstrije se je borilo 27 držav, katerih skupno prebi-vavstvo je štelo 1 milijardo 375 milijov. Tedaj 70% celo kupnega svetovnega prebivavstva. Ti so na vsak meter svojih front po-strelili 1000 kg. municije in oddali okrog 4 milijone strelov. Odgovori na te strele od strani dvo-zveze so bili mestoma zelo dragi. Nemški topovi najtežjega kalibra takozvane "debele Berte," ki so jih imeli 1. 1916 deset, so stali vsak po pol milijona mark, vsak strel pa 3000 mark. Najda-
lekosežnejši nemški top je iz daljave 120 km obstreljeval Pariz. Celokupne stroške za municijo je neki Amerikanec preračunal na 125 milijard zlatih mark. Vse stroške sploh pa je cenil na 700 milijard zlatih mark. Padlo jih je na obeh straneh 10 milijonov Ranjenih je bilo 19 milijonov. Od aktivnih častnikov je padel vsak četrti, od moštva vsak sedmi. Kdor se še ogreva za tako mesnico, magari, če ni bil sam v njej, spada ali v ječo, ali v norišnico.
Kadar pokličeš duhovnika k bolniku.
Kolikokrat si v zadregi, kaj bom pripravil, ko bo duhovnik prišel v hišo. Pripeti se mi lahko vsako uro to ali ono. Dasi sem že mnogokdaj slišal o teh pripravah, v nervoznosti kaj lahko pozabim nanje.
To-le ti povem: če še nimaš v hiši bolniške priprave, piši k nam v Lemont, takoj ti vse pošljemo z navodili, kako se dostojno pripravimo za zakrament sv. poslednjega olja. Naslov naš je: Ave Maria, P. O. Box 608, Lemont, 111.
Zahvale i« darovi.
Zahvalo...
Javna zahvala za uslišano prošnjo Materi božji, sveti Tereziji in Friderick Bai'agi za srečno operacijo in za zdravje. Anton Nemgar, Eveleth, Minn.
Člani Apostolata sv. Frančiška so postali:
Mrs. Anna Bogataj $10.00, Martin Pernugel $10.00, John Francelj 50c.
Dar za Ave Marijo: Mrs. F. Bambich $2.00.
Z kruli sv. Antona: Mihael Strniša 50c.
Dar za študenti:
Anna Bresnich $5, Mrs. Petrina $2.00, Mary Ule $2, Michael Kapsch $1.50, Johan Smreka $12, A. Zogel $1.50, Mary Vol $1, Mrs. Helen Dercar $1.50, Anna Glensak 11, Antonija Mo-cin $1.50, Mrs. H. Zore $1, Bar-
bara Gornik $2, Mr. Petrina $3, Mr. Anton Jakse $4, Mrs. F. Florence $1, Mrs. Mary Anzelc $4, Antonija Nemgar $1, Don. Mag. $1, Frances Strajan $1, M. A. Hegler 1, Terezija Bevc $1, Jakob Butchar $1, N. N. $1, Mrs. M. Gerovic $1.
Za lučke so poslali: Mr. J. Volf $2, Mrs. M. Barle $1, Mrs. Mary Anzelc $1, Mrs. Frances Ambro $1, Mary Kovač 50c, Antonija Nemgar 50c, Mrs. Mary Zogel 50c, Mihael Strniša 50c.
V vsako hišo — Sveto pismo!
Sv. Pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s sv. Pismom. Pa če že moreš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo sv. Pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemur nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi sv. Pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenkih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje
"NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJA APOSTOLOV"
vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
Stane s poštnino $1.00
Naroča se na naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Naročite si pri
AVE MARIA
MOLITVEN1KE
SLOVENSKE
SVETA URA,
v platno vez.................................:..$ .90
v fino usnje vez. ............................$1.50
SKRBI ZA DUŠO,
v platno vez...................................$ .90
v fino usnje vez.............................$1.50
KVIŠKU SRCA,
v platno vez...................................$ .80
SLAVA MARIJI,
v platno vez...................................$1.00
v fino usnje vez.............................$1.25
v najfinejši opremi ......................$1.50
ANGLEŠKE
Child's Prayerhook..................$ .25
Key of Heaven.........................50 do $3.45
First Communion Sets............ 1.00 "	2.15
Vest Pocket Manual .................10 "	2.00
Ave Maria ...............................50 "	1.50
Manual of Prayers .................. 1.20 "	2.20
Holy Name Manual .................28 in	.55
Missals .................................... 2.00 do 4.50
Catholic Girls Guide .............. 1.50 "	5.00
Young Men's Guide ................ 1.65 "	5.00
My Prayer Book ....................1.25 "	4.50
Sick Call Set .......................... 3.00 & 7.50
STATUES ALL SIZES
MEDALS -- ROSARIES
Send 10 cents for postage. Pošlji 10 centov za poštnino.
Koledar Ave Marije.
Naročniki so vsi prejeli koledarje. Res je. .Toda morda imaš prijatelja, ki ni naročen na Ave Marijo. Kaj, ko bi mu povedal, da si naroči koledar. Še ga imamo v zalogi. Podvizaj se: v kratkem času bo pošel. Koledar lahko pošlješ tudi v stari kraj. Četudi je Ave Marija v domovini prepovedana, sporočajo nam vsi tisti, ki smo jim koledar poslali, da so pošiljko v redu prejeli.
Phone Canal 7172-3
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL
1727-31 WEST 21st STREET, CHICAGO, ILL.
JOSEPH PERKO
2101 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI Najboljše blag«. — Čevlji za vso družino.
Za pohištvo m pogrebe
Tisti, ki ste v Clevelandu in okolici, in ki pridete v Cleveland, se lahko v vašo lastno korist poslužite pohištva iz naše prodajalne. Pir nas je pohištvo kar najbolj zanesljivo in vredno zanj danega denarja.
Glavno prodajalno imamo na
6019 St Clair Avenue,
podružnica pa je na 15303 WATERLOO RD., CLEVELAND, OHIO
Tudi tisti, ki se obrnejo na nas za pogrebna opravila, dobijo za manjše izdatke boljio postrežbo.
A. GRDINA & SONS
Za vsa podjetja velja glavni telefon
Henderson 2088