Zvečer.
Jz dalje, iz dalje neskoncne               ^fedolzno me ona povpraša
prijeten vefric pihlja,                           in v me upre temno oko.
na neBu ko tučce drhtece                    ,,0j, vse fe zvezdice svetle
stotisoc zvezdic miglja.                        nebeška okenea so!
*Na oknu sfoniva s sesfrico,               Jn fja neOeški kritaici
in ona zre v zvezde svetle.                glavice nastavljajo
,,&ovej, oj, povej mi, moj Jvan,         in tebe iz sinje daljave kaj vendar so zvezdice fe?"               prijazno pozdravljajo!"
Ivan Zorič