List slovenskih delavcev v Ameriki
The only Slovenian dai^ -: in the United State? s-
Issued every day except
FBLKTOM FBiliri: 4«87 OORTLANDT. Entered m fcond-Cl— Matter. September 11, IMS, st 11m Port OWiom at Hew York, IT. T, pate th* Act of Okmgreee of Harek S, 1879,
{TELEFON PISARNE; 4€87 gORTLAND*
NO. 218. — ŠTEV. 218.
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 16, 1915. — ČETRTEK, 16. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUME XXHL •-> LETNIK yytti
NEMŠKE ČETE SE BLIŽAJO DVINSKU.
RUSKA OFENZIVA V VZHODNI GALICIJI.
GENERAL MACKENSEN PRODIRA PROTI PINSKU. — V BOJIH SE JE POSEBNO ODLIKOVAL OGRSKI POLK ŠT. 79. BOL-GARSKA JE PRIČELA MOBILIZIRATI. — VSE ŽELEZNICE SE UPORABLJAJO ZA TRANSPORT VOJAŠTVA. — ŽENA AMERIŠKEGA POSLANIKA V SOFIJI. — BOJI V KAVKAZU. — RUSKA DUMA BO KMALO RAZPUŠČENA. — SPREJEM BOLGARSKEGA POSLANIKA V ATENAH. — ZADNJA NOTA ZAVEZNIKOV.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija, 15. septembra. Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
Zapadno od Dvinska se boji še vedno nadaljujejo. Armada generala Hindenburga se približuje z veliko naglico mestu, in upati je, <ia ga bo kmalo zavzela. Dosedaj smo odbili še vse sovražniške napade.
Vzhodno od Olite in Grodna smo vjeli 900 mož.
Čete bavarskega princa Leopolda no (»(»gnale sovražnika preko r«'ke JSečare. C'ete generala Ma ckensena pode Kuse proti Pinsku.
Na jugovzhodnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo.
Dunajsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 15. septembra. Včeraj so bili Rusi poraženi ob eel i gališki in volonski fronti. V bojih se je posebno odlikoval neki ogrski domobranski polk in ogrski polk št v. 79.
Fradno poročilo se glasi:
Ob besarabski meji so odbile naše re te vrte sovražniške napade in pognale sovražnika proti Dnje-stru. Na ostalih delih gališke in volonske fronte so se vršili vroči spopadi. Severno od Dubna smo vjeli 800 ruskih vojakov in zaplenili precej strojnih pušk.
Pri Pripjetu operira naša kava-lerija.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 15. sept. — Brzojavke, ki so dospele danes s fronte so ugodno uplivale na vse prebivalec.
Ruski generalni štab naznanja, da so se pri Jakobstadtu ponesrečile vse nemške vojne operacije. Rusi so zopet odvzeli sovražniku /ele/.niško progo, ki veže Viluo in Dvinsk.
Pri Vilni niso Nemci zadnje dni čisto nie napredovali. Ruski centrum sieer prodira proti železniški progi Vilno-Kovno-Krodno, toda vsako ped zemlje si moramo priboriti s silnimi napori.
V	Galiciji nadaljujejo Rusi s svojo ofenzivo. Vsak dan vjamejo več sto mož.
Brigad ni general ranjen.
London, Anglija, 15. septembra. V bojih pri Dardanelah je bil ranjen angleški brigadni general H. (i. ('asson. Njegovo ime je bilo pri-občeno v zadnji listi izgub.
Boji v Kavkazu.
Petrograd, Rusija, 15. sept. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
V	okolici Meliaz se je vršila vro-e;t bitka med našo in turško kava le ri j o. — Po vročem boju so se morali Turki umakniti.
V	okolici Vana zasleduje ruska kavalerija Kurde.
Stališče balkanskih držav.
Sofija, Bolgarsko, 15. sept. — Poslaniki zaveznikov so danes izročili bolgarski vladi noto, v kateri je pojasnjeno stališče Srbije, ki ga je zavzela z ozirom na Ma-cedonijo. Vsebina note ni znana.
Rumunska mobilizira.
Rim, Italija, 15. septembra. — "Idea Natzionale" je dobila iz A-ten brzojavko, ki naznanja, da je začela Rumunska mobilizirati, ter da bo v najkrajšem času udarila na Avstrijo. — Poročilo ni potrjeno.
*
Promet.
London, Anglija, 15. septembra. "Timesu" poročajo iz Aten, da se vse rumuuske železnice uporabi j a-
| jo v vojaške svrlie. Železniška u-1 prava že več ,dni ne sprejema blaga, ki je namenjeno trgovcem ozi-| roma privatnim osebam.
Grška in Bolg-arska.
Berlin, Nemčija, 15. septembra. Iz Aten poročajo, da je bil sprejem, ki ga je priredil pred nekaj dnevi grški kralj Konštantin bolgarskemu poslaniku Pasarovu, nekaj veličastnega.
Bolgarski poslanik mu je rekel, da je vesel, ker vladajo med obema državama tako prijateljski odnošaji.
+
Soproga ameriškega poslanika.
Atene, Grško, 15. septembra. — Žena ameriškega poslanika v Carigradu je dospela danes sem in bo po preteku nekaj dni odpotovala v Švico. Najprej je nameravala potovati skozi Rumunsko, pa ni mogla, ker so vse meje zaprte.
Duma.
Petrograd, Rusija, 15. sept. — Neki član dume je rekel danes, da bo duma najbrž takoj po IS. sep tembru razpuščena.
Car in duma.
Petrograd, Rusija, 15. sept. — Liberalna večina v dumi je zahtevala, da se mora njo vprašati za svet, predno se izvrši kako veliko vojno operacijo, toda car je bil odločno proti temu.
Ministrski predsednik Gofem-kin je namreč izjavil, da so take zadeve poverjene edinole vojnemu ministrstvu, v katerega delokrog se ne sme nikdo umešavati.
Iz Rima se se poroča, da so pričeli Avstrijci z ofenzivo ter da so dobili močna ojačenja.
Rim, Italija, 15. septembra. — V današnjem oficijelnem poročilu se poroča, da so dobili Avstrijci močna ojačenja ter pričeli na različnih točkah z ofenzivo, katero je podpirala artilerija. Vse tozadevne naskoke pa se je odbilo.
Avstrijsko oficijelno poročilo se glasi:
—	Na tirolski fronti so se vršili danes in včeraj običajni artilerijski dvoboji. Iztočno od Lodo-iit prelaza so naše čete napadle ter zavzele sovražne .pozicije. Na fronti ob obali je obstreljevala italijanska artilerija s podvojeno silo naše pozicije od Javorščka pa do mostnega pročelja pri Tolminu. Izjalovili so se naskoki sovražnika proti Javorščku in Vršiču. Izjalovili so se nadaljni običajni poskusi sovražnika, da se približa doberdobski planoti.
Italijansko poročilo.
Glavni stan je izdal danes sledeče poročilo:
—	Sovražnik, ki dobiva neprestano močna ojačenja, je skušal prebiti našo fronto na različnih točkah ter je podpirala infanteri-o artilerija, ki je namerila oster ogenj na naše pozicije. Vsi ti poskusi pa so ostali brezuspešni. O ofenzivnem gibanju se poroča iz Popena doline, z obronkov Karn-skih Alp ter iz gorenje Degano doline.
Sovražni aeroplani so se pojavili nad postajankami pri Tor-mezzo, Bovcu in Kobaridu. Neki drugi oddelek avstrijskih aero-planov je skušal napasti Videm, a so ga pregnali naši lahki aeroplani
Z
Boji v Alzaciji.
Nemci poročajo, da se je odbilo vse francoske naskoke na Hart-mannsweilerkopf.
BOJI PRI SAPIGNEUL.
Poročila iz Švice pravijo, da vlada na švicarski meji velika aktivnost.
Berlin, Nemčija, 15. septembra.
V	današnjem poročilu vrhovnega armadnega vodstva se poroča, da je preprečila nemška artilerija poskus Francozov, da napadejo nemške pozicije ob Hartmanns-weilerkopf.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 15. septembra.
V	današnjem popoldanskem poročilu se poroča o bojih z ročnimi granatami v Artois distriktu ter o artilerijskih dvobojih. Severno od taborišča pri Chalons se je vršila kan ona da. Istotako so se vršile minske operacije v zapadnem delu Argonov.
V večernem poročilu se navaja celo vrsto točk na fronti, n*a katerih se nadaljuje z ostrim artilerijskim ognjem. Posebno oster je ta boj ob Aisne-Marne prekopu, kjer koncentrira obojestranska artilerija svoj ogenj na fronto Berry-au-Bac—Neuville.
Na francoski ter tudi na nemški meji med Delle in Bazelom se je iz obmejnih krajev odstranilo cevelno prebivalstvo.
Lord Kitchener o položaju.
London, Anglija, 15. septembra. — V zbornici lordov je imel danes vojni minister lord Kitchener govor, v katerem je rekel, da so Nemci vendar enkrat opešali. Prodiranje v Rusiji, ki je znašalo preje povprečno po pet milj na dan, je sedaj nazadovalo na manj kot eno miljo na dan.
Iz njegovih izvajanj je povzeti, da imajo sedaj Angleži na francoski fronti nekako 700,000 mož.
Koncem svojega govora je omenil lord Kitchener konskripcije in izjavil, da je vsled novega registracijskega zakona mogoče določiti ljudi, sposobne za vojaško službo ter tudi njih število.
Ko je omenil svoj obisk na fronti, je izjavil Kitchener, da je morala francoske armade izvrstna. Francoski zakopi so omrežje skoro nezavzetnih utrdb. -
Gobavec.
Pittsburgh, Pa., 15. septembra. Danes so odpeljali v Washington ameriškega vojaka, Elmara C Ga-bla, ki je postal na Filipinskih o-tokih gobav. Avtomobil, s katerim se bo vozil, bodo sežgali.
Ponarejevalci denarja.
St. Louis, Mo., 15. septembra. Tukajšnji Carranzov konzul Jose J. Pesquera je naprosil zvezne o-blasti, da naj aretirajo pet Mehikancev, ki so ponaredili zadnji čas za več milijonov peso v Carranzo-vega denarja. Zadevo je izročil državni department uradnikom tajne službe.	' _ .• -
Minimalna plača za ženske.
Boston, Mass., 15. sept. — Državna komisija za minimalne plače, je izdala danes dekret, ki določa, da ne sme dobiti od 1. januarja 1916 naprej nobena" ženska, ki dela v tovarni, manj kakor $8.50 na teden. Za one, ki se učijo, bo znašala minimalna plača $7.
General umrl.
Portland, Vt., 15. septembra. — Tukaj je umrl general E. H. Ripley, ki je vodil za časa ameriške državljanske vojne prvo brigado unijske armade v Richmond, W. Va.
Mir v stavkarkem okrožju.
Bridgeport, Conn., 15. sept. — Stavkarji so se danes popolnoma mirno obnašali. Upati je, da bodo družbe ugodile vsem delavskim zahtevam. V splošnem je situacija neizpremenjena.
Anglija in Francija proti podmorskim čolnom.
Francija je sledila vzgledu Anglije ter pričela z lovom na nemške podmorske čolne.
ANGLEŠKE METODE.
Kakih 2300 ribiških parnikov pa-trulira po vodovju krog angleških otokov.
Pariz, Francija, 15. sept. ■— Mornariško ministrstvo je danes objavilo, da se je odredilo vse potrebno, vsled česar bo mornarici mogoče spustiti se v boj z nemškimi podmorskimi čolni.
Oficijelno izjavo, ki se peča s tem predmetom, je povzročilo de-delovanje nemških podmorskih čolnov pred francosko obalo, vsled katerega je bilo v zadnjih dneh potopljenih več parnikov. Ministrstvo izjavlja, da ni nobenega povoda za vznemirjanje vsled operacij podmorskih čolnov pri izlivu rek Gironde in Loire.
Lov na podmorske čolne.
London, Anglija, 15. septembra. — Sled, katero pusti za seboj podmorski čoln, je odgovorna za velike izgube, katere so i-meli Nemci pri svojih podmorskih čolnih.
Podmorski čoln zapusti sled na površini vode. katero je opaziti na vodnih mehurčkih. Pomožni čolni slede temu sledu, katerega je lahko spoznati razven ee je vreme zelo viharno. 2300 ribiških parnikov se vdeležuje sedaj lova na podmorske čolne ter patru-lirajo neprestano krog angleških otokov.
Poročevalec poroča, da je videl tri rušilce. ki so vozili s srednjo hitrostjo. Dva sta šla naprej, tretji pa za obema. Naenkrat pa je planil zadnji rušilec naprej s povečano hitrostjo, dočim sta pričela ostala dva voziti v cik-cak liniji ter so pričeli padati streli. — Streljanje je kmalu pojenjalo in rušilci so vozili naprej v navadnem redu. Ko je nastopila prihodnja plima, je bilo pokrito morje z oljem. (Znamenje, da je bil potopljen nemški podmorski čoln.)
Reuterjev poročevalec v Koda-nju sporoča, da je neki nemški podmorski čoln potopil neki nevtralni parnik. Ime dotičnega par-nika ni znano.
Enajst mož na varnem.
Pariz, Francija, 15. septembra. Drugi kapitan, Antoni ter deset mož posadke francoskega parni-ka "Ville de Mostagnan" je dospelo danes v Marseille. Parnik je bil v soboto potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna pred Alžirjem v Afriki.
Proces proti Benavidesu.
Lima, Peru, 15. septembra. — Poslanski zbornici je bila danes predložena prošnja s 323 podpisi, v kateri se zahteva, da naj se u-vede kazensko postopanje proti bivšemu provizoričnemu predsedniku Oscarju Benavidesu. Bena-vides je bil vodja revolucije leta 1914, po, kateri se je sam postavil na čelo republike. Pred enim mesecem je odstopil, nakar je bil izvoljen za predsednika dr. Jose Pardo.
Židje stavkajo.
New Haven, Conn., 15. sept. — Danes so zastavkali tukaj peki, ki pečejo kruh za ortodoksne Žide. Zastavkali so zato, ker je neka tvrdka odpustila dva delavca.
Slikar Meyerheim umrl.
Berlin, Nemčija, 15. septembra. Danes je umrl tukaj eden najboljših nemških slikarjev Pavel Meyerheim. Rojen je bil leta 1842 v Berlinu in je bil velik mojster v slikanju živali. Svoje slike je bil razstavil tudi na svetovni razstavi v Philadelphiji in Chieagu.
Potres, razrušil kraj.
Potres, ki se je pojavil dne 6. septembra, je razdejal neki kraj v San Salvador, dočim so bili dru-ki močno poškodovani
Optimizem nemškega poslanika Bernstorffa.
Nemški poslanik Bernstorff je mnenja, da bo zadeva 'Arabica" kmalu urejena.
NIKAKIH ZAPLETLJAJEV.
Nemško časopisje je prepričano, da se bliža spor radi podmorskih čolnov koncu.
Nemškega poslanika, grofa Bernstorffa so včeraj vprašali številni poročevalci glede stanja pogajanj z ozirom na vojevanje s podmorskimi čolni ter glede parnika "Arabica". Poslanik je videti zelo optimističen glede izida pogajanj, a se ni hotel spustiti v nikake podrobnosti. On je trdno prepričan, da bo zadeva tekom 14 dni rešena, potem ko je Berlin premotril od tu poslani do-kazilni materijal ter angleške izjave glede namenov in gibanj parnika "Arabic." On je mnenja, da ni nobenega vzroka, zakaj bi se Združene države še nadalje razburjale radi te stvari. Državni tajuik Lansing in on sta edina glede metod, katere je uporabiti, da se pride do sporazuma med obema deželama.
Nemško časopisje glede ' Hespe-riana.''
Berlin, Nemčija, 15. septembra. Poloficijelna prekinorska agen-tura pravi danes glede oficijelne odklonitve odgovornosti za potop parnika "Hesperian":
pe je res, kar poročajo londonski listi, da je neki član posadke parnika baje videl neki nemški podmorski čoln. potem ne pomeni to ničesar, ker se je završila eksplozija krog devete ure zvečer, ko je bilo že tema. Sploh pa se je dosedaj še vedno zgodilo, da je videlo več ljudi periskop podmorskega čolna, tudi ee je bilo dokazano, da je parnik zadel na mino.
"Germania" pravi, da mora Anglija opustiti svoje nade na resen spor med Nemčijo in Zdr. državami. List hvali hladnokrvnost predsednika "Wilsona, ki se ni pustil zaplesti v omrežje laži, katere so spravili Angleži v svet. Potop "Hesperiana" je zahvaliti eni tako zasidranih angleških min.
List je mnenja, da je ugladila nemška poslanica pot do defini-tivne poravnave spora glede podmorskih čolnov.
Nikakih komplikacij. Washington, D. C., 15. sept. — Odklonitev odgovornosti od strani nemjške vlade glede potopa parnika "Hesperian" ne bo imela za posledico nikakih komplikacij in to iz priprostega vzroka, ker niso Združene države v stanu trditi nekaj nasprotnega. Vladi ni na razpolago noben pozitivni dokazilni materijal, da je bil parnik torpediran ter se ne bo vsled tega storilo ničesar drugega kot sprejelo na znanje dotično poslanico Nemčije. Pričakuje se, da bo dospela oficijelna poslanica jutri v Washington.
Tudi se niti najmanj ne dvomi glede odkritosrčnosti nemške izjave, ker je nemška vlada v številnih slučajih, v katerih se je torpediralo parnike, takoj priznala, da je završil dejanje nemški podmorski čoln. A tudi z druge strani se'ni moglo dokazati, če je bil torpedo ali mina, ki je povzročila potop parnika.
Ukradene brzojavke.
Lenox, Mass., 15. septembra. — Tajni policisti iz Washingtona bodo dospeli jutri semkaj, da u-vedejo preiskavo v uradu brzojavne družbe in sicer vsled pritožbe nemškega poslanika. Domneva se, da se je ukradlo več brzojavk, katere je oddal in sprejel avstrijski poslanik.

Samomor kapitana.
V svojem stanovanju v Monterey, Cal. se je obesil kapitan John Wilan 13. zveznega kavalerijske-ga polka. Mož je bil že dalj časa bolan. «
Ameriški konzuli
zapustili Mehiko,
člani panameriške konference se bodo sestali v soboto. — Mehiški praznik neodvisnosti.
STRELI PREKO MEJE.
Ameriški vojaki so aretirali dva moža, ki sta streljala preko Rio Grande. — Glavno mesto.
Washington, D. C., 15. sept. — Ameriška vlada je odpoklicala iz Sonoi^' in Cliihuahue vse svoje konzule in konzularne agente. — Konzuli so dobili nalog, da naj se vrnejo takoj v Združene države.
Državni department je še enkrat opozoril vse Američane, ki se nahajajo v glavnem mestu Mehike, da naj se takoj podajo v Združene države, češ, da bi jih v slučaju nevarnosti v Mehiki nikdo ne ščitil. —
Brownsville, Texas, 15. sept. — Danes je dospelo v Matamoras veliko Carranzovih čet. Tukajšnji Carranzov konzul je rekel, da se bodo vse čete udeležile parade, ki se bo vršila jutri, na praznik mehiške neodvisnosti.
Phoenix, Arizona, 15. sept. — Sem je dospelo poročilo, da bodo poskušali Mehikanci jutri oprostiti vse one mehiške državljane, ki se nahajajo v ječi mesta Florence.
Laredo, Tex., 15. septembra. — Mehikanci so včeraj iz svojih skrivališč oddali kakih 50 strelov na vas Simon, ki leži kakih dvajset milj od tukaj. Simon je zapustilo vse prebivalstvo, ker se boji splošnega napada.
Ameriški vojaki so danes aretirali dva moška, ki sta z ameriške strani streljala preko Kio Grande. Celo zadevo bo preiskal šerif okraja Cameron.
Douglas, Arizona, 15. sept. — Poročilo, da so odpoklicani ameriški konzuli iz Sonore in iz drugih severnih držav, ni nikogar posebno presenetilo.
Washington, D. C., 15.. sept. — Državni department je dobil več poročil, iz katerih je razvidno, da je zavladal v glavnem mestu Mehike popolen mir. Vsi tamošnji Amerikanci so Čisto na varnem.
Nemška vlada svari.
Nemška vlada je posvarila prena-peteže, ki agitirajo za razdejanje ameriških municijskih tvornic.
Berlin, Nemčija, 15. septembra. V neki danes izdani vladni objavi se glasi:
"Pred kratkim so došli v Združene države nemški listi, katerim je bil priložen pamflet, v katerem se poživlja čitatelje, naj razdene-jo ameriške municijske tvornice. Tako počenjanje je prav tako bedasto kot nevarno. Jasno je, da so prenapeteži in privatniki napravili poskus, agitirati na ta način. Listi sami niso za to odgovorni.
Z Dunaja prihajajoča poročila pravijo, da je storil po mnenju dunajskih ofieijelnih krogov poslanik Dumba le svojo dolžnost, če je svaril podanike dvojne monarhije pred tem, da zagreše vele-izdajo, če delajo v ameriških municijskih tvornicah, v katerih se izdeluje municijo za zaveznike.
100,000 inozemcev v Berlinu. Berlin, Nemčija, 15. septembra. Iz poročila, ki je bilof danes izdano ,je razvidno, da je bilo v tukajšnjih hotelih meseca avgusta 100,386 inozemcev. Lansko leto jih je bilo v tem mesecu samo 89,023. Tujci so bili večinoma Avstrijci in Ogri, razen teh je bilo tudi 1500 Norvežanov, 800 Amerikancev in 150 Švedov.
Oropan blagajnik.
Scranton, Pa., 15. septembra. — Ko je šel danes blagajnik Premier Coal Co. izplačevat delavce, so ga napadli štirje banditi, privezali ga k drevesu in mu odvzeli $1200. — Banditi so pobegnili. Policija se je podala takoj na delo, pa ni imela dosedaj še nobenega uspeha.
London je trdnjava?
p--
V opravičilo nemških napadov na London pravi Reventlow, da je London trdnjava.
Berlin, Nemčija, 15. septembra. V "Tageszeitung" odgovarja grof Reventlow na angleške kritike nemških napadov na London. On pravi, da je London trdnjava in da bi novoimenovani branilec mesta proti zračnim napadom do: bro storil, če bi izgnal iz mesta civilno prebivalstvo.
Zračni napadi — pravi Reventlow — imajo čisto vojaški značaj ter veljajo razdejanju pristaniških naprav, dokov, skladišč ter drugih poslopij, ki služijo direktno ali indirektno vojaškim svr-ham.
Angleško časopisje glede napadov.
London, Anglija, 15. septembra. — Angleški listi posvečajo napadom z Zeppelini več pozornosti kot kedaj preje. Objavilo se je tudi izjavo grofa Reventlowa, ki zagovarja še bolj ostre napade na London.
"Globe" agitira za veliko zborovanje, na katerem naj bi se zahtevalo od vlade povračilne odredbe. Za vsako obstreljevano angleško mesto naj bi se napadlo kako nemško mesto.
London, Anglija, 15. septembra. — Neka brzojavka iz Amsterdama na Central News poroča, da je dospela v Koenigsberg neka nemška zračna križarka, ki je bila močno poškodovana vsled ognja ruske artilerije. Domneva se, da se je vdeležila ta zračna križarka napada na Rigo.
V nemškem poročilu dne 10. septembra, v katerem se j» poročalo o napadu, se je glasilo, da se je zračna križarka nepoškodovana vrnila, dasiravno je bila izpostavljena-ognju ruske artilerije.
Bandit oplenil železniški vlak.
Arcadia, 111., 15. sept. — Med Arcadio in Cicero je ustavil neki bandit vlak Erie železnice, razstrelil z dinamitom blagajno, vzel iz nje $2500 in pobegnil.
Vsem se čudno dozdeva, da so uslužbenci vse to mirno gledali. — Ropar je pobegnil z avtomobilom.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve t Avstrija bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mori denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se počlje sorodnikom ali znancem, ki ga od* tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome-stio Postal Money Order", ter priložit« natančni Vaš naslov in oni oeebe, kateri m ima Izplačati,
• I m t s
K.	$	K.	$
5____	.80	120____	18.90
10____	1-60	130....	20.50
15....	2.40	140____	22.05
20....	3.20	150____	23.65
25....	4.00	160____	25.20
30____	4.80	170____	23.80
35____	5 60	180 ...	2^.35
40....	6.40	190____	29.95
45....	7.20	200....	31.50
50____	8.00	250____	39 40
55....	8.80	300....	47.25
60____	9.60	350____	55.15
65....	10.40	400....	63.00
70____	11.30	450____	70.90
75....	12.00	500....	78.75
80____	12.80	600____	94.SO
85....	13.60	700____	110.25
90____	14.40	800....	126.00
100____	15-75	900____	141.75
110...	17.35	1000....	156.00
Ker se oene sedaj jako spremi, njajo, naj rojaki vedno gledajo Bi naš oglas. - •
TVRDKA FRANK 8AK8EK, n OoEtiuit it. Kas Hi &
GLAS NARODA 16. SEPTEMBRA, 19JW.
" 'US NARODA"
'Bv«nk Doily«)
Ci» r «i «d<$ published by tb«
IPov^ic Publishing Co.
Ja Corporation.) * »SA.N« 3AKSER. President. » LOUIS BENEDIK, Treasurer. a,
V« of Business of the corporation and
W ^dresses of above officers : «S Corrlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
%m oelo leto reljB Ust za Ameriko in
Canadc ........................$3.00
pol lets.,..................... 150
*	Utora mesto New York........ 4.00
[4 do' leta mesto New York ... 2.00
*	X -Topo ta vse leto...........4.BO
" *' po! lets............. 2.55
t*	'* ietrtlsta............ 170
gredo porazi naprej, potisnila na , nam ukradli Villovi vojaki veliko stran carski regiment ter se izpre- j množino nabojev in streljiva. V menila v vlado narodne obrambe? predrznosti se ne more nikdo
TJLA3 NARODA" izhaja vsak dan isvzemfii nedelj in praznikov. »
"GLAS NARODA**
l**Voic« of the People'*} »d esery except Sunday« and
Holidays.	«
Hubecription yearly $3.00. v
AdTWtkemmt of. agreement.
podj^ea in osobnosti ae ne pnobčujejo. — «« biagovcii pošiljati po — Money Order. VI k)ir«a:a(Ebi kraja naročnikov pro-■toj, da se nam tudi prejšnj* %^«liiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopiaom in pošiljat vam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** v
M CorUandt St., New York City.
Telefon 4«07,Cortlandt.
Di
Razvojne možnosti.
<"im bolj pridejo ruskemu naroda do zavesti njegovi porazi na bojnem polju, tem ostrejša je opozicija, katera se stavi vladi, ki se jo smatra za povzročiteljico vseh teh porazov. Ta opozicija jo postala že tako močna, da je dvignila Dumo do stališča, katerega ni preje slednja nikdar zavzemala. Iz ničle je postala vrednostna »u<>ta. Konservativna stranka me se je morala umakniti raz-ljenim liberalnim strankam in konservativne je nastala libe-na večina. V tej Dumi se go-i v tonu, katerega ni bilo preje i, i/vzemši leta 190t>. Proti d i carja se zavzema odločno lišr-e. Eden članov Dume je za-svojo uničujočo kritiko z m: ''Narod je nemiren, v fckrbeh ter se vprašuje popolnoma upravičeno: Ali se nas ie izdalo ali prodalo?"
Ta vsklik je sprejela večina ljudskih zastopnikov z odobravanjem t. r priznavalnina klici. Neki aocijalist je v Dumi javno dolžil vlado izdaje ter zahteval, naj narod sam odloči glede vojne in
;lik«
Da prične ruski narod in rusko delavstvo j bojem proti earizmu vred tudi boj proti prodirajočim Nemcem ter izpremeni vojno dinastijo v ljudsko vojno?
Le omeniti je treba teh možnosti in vsak se takoj zaveda dale-kosežnosti posledic.
Na takojšno sklepanje miru v slučaju zmagoslavne ruske revolucije je vspričo sedanjih razmer komaj misliti. Zmagoslavna nem ška vlada l>i stavila pogoje, katerih bi ne mogla sprejeti revoluci-jonarna ruska vlada, ne da bi po stala pred lastnim narodom bla-tilka narodne časti. Vojna med Nemčija in Rusijo bi šla torej naprej. Nemške armade bi indirekt-iio, morda celo direktno podpirale earizem proti revolucionarnemu gibanju ter skušale z nadaljnimi zmagami in nadaljniin prodiranjem ustaviti revolucijo ter zopet postaviti carja na prestol.
Potemtakem bi tudi nemški so-cijalisti v nemški armadi dvigali orožje proti ruskemu delavcu, ki se je oprostil carizma. Strašno bi bilo to!
Dopisi.
Nadalje se je tudi sporočilo, da je neki liberalni član Dume očital vladi, da se je za časa revolucije sklicevala na oboroženo pest nem-fkega cesarja, vspričo katere se l»o izjalovila ustaja ruskega naro-<la. Vlada je baje tudi pošiljala nemškemu cesarju poročila o sta-Jiju revolucije.
Nova večina Dume, ki se je sestavila s privoljenjem vlade, stoji že sedaj v javni opoziciji proti tej vladi in car naj posreduje med obema.
Z eno besedo: Duma je pridobili vspričo porazov ruske armade pozicijo, katere ni imela še nikdar dosedaj. Pričenja postajati politična moč in ta moč bo tem večja, čim dalj bodo podili Nemci ruske armade v notranjost dežele.
Razpoloženje in zastop narod-aiega zastopstva pa je le ogledalo razpoloženja in vedenja ljudskih mas. Isti opozicijonalni duh, ki se kaže v Dumi, živi tudi med narodom. Cenzura skrbi na vse načina, da bi no prišle v inozemstvo kako vesti o ljudskih uporih. Toliko pa vendar pronica, da je znano, kakšno razburjenje vlada med narodom, posebno med delavstvom. V Dumi se že govori o delavskih izgredih. Preko Rusije ide Tal stavk. Stavka se celo v petro-grajskih municijskih tovarnah. Po angleškem receptu se že roti delavce, naj ne puste v uri nevarni is' i domovino na cedilu ter delajo, kolikor morejo, da izdelajo zadostno množino municije in vojnega materijala.
Povsod revolucijonarno razpoloženje, povsod, — kar-je še važnejše — umikanje absolutizma pr«vl tem gibanjem. Ali jo možno, da/se bliža Rusiji zopet revolucija! Pi ba Duma, v slučaju, da
Chicago, m. — Z delom gre
bolj počasi, kakor večinoma povsod. V društvenem oziru pa vedno dobro napredujemo. Naše mla-deniško društvo "Danica" ima že nad 100 članov, v blagajni pa nad $1400. Ta mesec je vstopnina k društvu prosta. Ako kakega mladeniča veseli pristopiti, naj se zglasi pri kateremkoli članu in naj gre k zdravniku. Seja bode dne 19. septembra. Društvo plačuje $5 bolniške podpore in $75 za pogreb: mesečnina znaša 50^. V nedeljo dne 26. septembra bode društvo "Danica", uprizorilo krasno narodno adejansko igro "Domen". Uloge so v najboljših rokah, zato upamo, da bo dober uspeli. Pričetek je ob 2. uri popoldne. Vstopnina je samo 25£ in 35c. Po igri bode prosta zabava in ples. Upamo, da se bodo-rojaki polnožtevilno udeležili igre, ker z igro je veliko truda, predno se igralci izvežbajo, pa tudi priprava stane mnogo denarja. Dolžnost vsakega je, da podpira domače prireditve. Torej na veselo svidenje dne 26. septembra v Narodni dvorani na vogalu. 18. ceste in Racine Ave. — Prank Mravlja.
Sheboygan, Wis. — Upam, da boste sprejeli tell par vrstic v vaš cenjeni list. Sporočiti hočem nekoliko o poglavarju newyorskih sleparjev, ki je ociganil naš in hrvatski narod za $730,000. Sedaj je začel izdajati na stroške sloven skih delavcev list, v katerem blati poštene ljudi in pere svojo umazano dušo. Svoj list ponuja kakor kramar staro šaro. Na zvite načine vabi iz ljudi dolarje, pol-dolarje, pa tudi kvodri so mu dobrodošli. Pravi, da pošlje vsakemu za 25 centov list, najmanj pol dolarja vredno darilo in druge take lepe stvari. Če vse to nič ne pomaga, pošlje list zastonj. Sa-kserju očita Zotti, da vzame pri vsakih sto kronah $4. To ni veliko. Zotti je vzel od sto kron sto kron, od tisoč dolarjev pa tisoč dolarjev. To je delal toliko časa. dokler si ni nabral lepe svote 750 tisoč dolarjev. Rojaki se gotovo še spominjajo, da je Zotti odkril pred par leti velik rudnik, iz katerega je nameraval s pomočjo slovenskih in hrvatskih delavcev dvigati zlato. Prodajal je delnice in zaslepljeni rojaki so jih kupovali. Kmalo so pa izprevideli, da tistega zlatega rudnika ni nikjer in da jih je Zotti prav pošteno potegnil. Zotti se saiuo zategadelj zaletuje v Frank Sakserja, ker ga bode v oči njegovo poštenje. Rojaki, izpametujte se že enkrat in ne sedajte takim propalicam na lim! Vsak, ki je še imel z Zotti-jem kaj opravka, je bil oslepar-jen. Držite se tvrdke Frank Sa-kser on se v vseh ozirih obrnite nanjo. Sakser je poštenjak in njegova tvrdka je pošteno podjetje. To se je že več tisočkrat dokazalo. Pozdrav! — Hiercmim Svetlin. 1016 St. Clair Ave.
Eagle Pass, Texas. — Tukaj je zadnje dni zavladala strašna vročina. Skoraj vsak dan imamo vaje, ker neprestano čakamo povelja, da bomo odrinili preko meje. Danes zjutraj smo opazovali iz ša-torišča menjavanje mehiških čet. Villova armada se je zopet umaknila pred Carranzovimi vojaki. Ranjence so prepeljali preko Rio Grande v tukajšnje mesto, kjer jih sedaj straži deveta stotnija našega polka. Pred kratkim so
žnjimi meriti. Prebredli so reko in namezgih odnesli plen. Piedras Negras je mesto, ki leži na mehiški strani reke. Mesto je zelo u-mazano, prebivalci pa menda sploh ne vedo, kaj je snaga. Razen nekaj belih Spanjolcev so ljudje čisto podobni Indijancem. Žive zelo priprosto. Pozdrav! — Vojak 17. pešpolka, 4. stotnije.
Pismo z bojišča.
Rojak Nick Skube iz Pittsbur gha. Pa., nam je dal na razpolago sledeče pismo:
Dragi brat! Prejel sem tvojo karto, za katero se pa čudim, da je tako hitro prišla iz Amerike. Torej prav iskrena hvala za pozdrav! Žal, da ti ne morem izpolniti želje, ker ti ne smem pisati, kje da sem. Domačih fantov ne vidim več; samo z Marodinovim iz Zilj in z Jožefom Svarskim iz Grobelj sem skoraj vedno skupaj Ko smo se poslavljali iz domačega kraja, sem pa videl vse. Tukaj sem videl samo Jožeta Babiča, Žu-niča iz Zastave in Miho Brdarja Brdar je ujet, Babie je bil že dvakrat ranjen in leži v bolnišnici. Cetovodja Siminčič je postal narednik, Štuparjev Tone je ostal v Iyjubljani, Nace in naš učitelj Ravliekar sta tudi že narednika. Za druge ne vem. Tako smo razkropljeni, da se nas Bog usmili. Če se tudi ti pečaš s politiko, boš že izvedel še veliko drugih novosti. Veliko ti imam povedati. Sedaj sem zlezel v strelski jarek, da ti napišem ta umazani listek. Ko ga dobiš, vedi, da je bil listek že enkrat s prstjo zasut. To je bilo tedaj, ko je eksplodirala v moji bližini granata. Boga zahvali, da živiš v miru! Sprejmi srčni pozdrav od tvojega brata Janka.
Posavček.
— Slika iz življenja. —
(Nadaljevanje.)
Toda ostavimo raje hišo dr. Svetina, hišo, o kateri pripoveduje hišina, da v nji — straši.
"No, kje je pa naš Posavček?" vpraša ljubi čitatelj ali čitatelji-ca. Potrpi malce.
Vrnimo se še za trenutek v pro-dajalnico gospice Rezike Mavri-nove.
Krasen julijev večer je. Ura se pomika na osem. Dasi so sesedne prodajalnice še otvorjene, Rezika vsel j zapira prodajalnico točno ob osmih zvečer. Nato pa hiti v svoje stanovanje tik najdenišnice, ali pravzaprav nad najdenišnico. Najela je stanovanje takoj tik vrta rečenega zavoda. Čemu neki?
Hiti, kar jo neso noge, v svoje stanovanje, tu vrže raz sebe ogr-tačo na divan, stopi.k odprtemu oknu, pogleda na vrt in radosti skoro vzklikne: "Oj, življenje moje, moj Andrejček! Oh, zakaj ga ne morem pritisniti vsak dan na srce!"
Doli se smeje navzgor k oknom do drugega nadstropja kakih dvajset otroških okroglih obrazkov. med njimi najblaženeje obrazek plavolasega dečka. Vedo, zakaj se smejo. Jedva se je prikazala pri oknu gospica, že sipa doli na vrt na glave sirotkov sadje in raznotere slaščice. Vsi stegajo ročice; ali roka, ki jim vse to meče doli, je tako radodarna, da vsakdo nekaj ujame. Mati gori je nepopisno vesela, srečna, ako more videti vsak dan plavolaso glavico in zdrava, rdeča ličeca svojega — Posavčka. To je nje radost, zvečer sloneti na oknu in zreti na sirotke — gledati na svojega An-drejčka!
Rezika Mavrinova je poznata
terino srce. Da bi ne mogla svojega otroka, nad katerim sem se toli pregrešila, videti vsak dan, morala bi umreti. To je edino moje veselje!"
"Rezika, to veselje more za vas postati usodno", odgovori dr. Svetin, kateri se je ves čas proti nji vedel prijateljski. Njemu je bilo z druge strani še celo po godu, da je najela stanovanje blizo svojega deteta, katero je lepo u-spevalo, rastlo — in kako lepe, plave laske je imel Andrejček! Mati, ki more vsak dan, vsak trenutek. kakor ji drago in ljubo, poljubljati in pritiskati na srce svoje dete, nima še tisočeri del onega hrepenenja, kakoršno je imela mlada mati Posavčkova. Oim bolj je morala biti oprezna, tem večje lirepenjenje je prešir.jalo nje srce po njem.
xir.
Povedali smo, da je Rezika cesto zahajala v sirotišnico, in radi so jo imeli it» le dečki, temveč tudi predstojnik. Nje naklonjenost do sirotkov je tolmačil predstojnik povsem za prirojeno. "Dobro srce ima", je dejal, "rada ima deco, kakor vsak pošten človek, in to tembolj še te sirotke. Da bi le bilo mnogo takih detin-skih prijateljev!"
Toda med služabniki je bil nekdo. ki ni v Reziki smatral samo dobrotnice, temveč na nji opažal tudi krasoto ženske. Ta je razvnela njega popačeno srce. Ke-darkoli je prišla v sirot išče, imel je vedno kaj opraviti okolu nje. Bil je to človek star kakih 30 let. bodečih oči in priliznjenega vedenja.
Rezika. katero je prešinjala
in Hasnu paša sta odgovorila, za-gotavljaje zvestobo in simpatijo za novega kraljevskega namestnika. 200 libijskih vojakov z družinami vred so odpeljali v Siracuzo, internirani bodo v Floridi na Siciliji, kajti Italijani se bojijo upora od strani teh oboroženih ljudi, dasi so ostali zvesti.
Koliko stane Italijo vojna?
V "Stampi" priobčil je Maggio rino Ferraris zanimiv članek o italijanskih državnih financah in zlasti o vojnih stroških Italije. Izdatkov za armado in mornarico je bilo leta 1914 skupno 147 milijonov lir. v juniju 1915 s6 narasli že na 46'i milijonov. Povprečno je stroškov na.mesec okoli 500 milijonov ali 17 milijonov vsak dan. in sicer od 1. julija 1915 dalje. Do 31. decembra 1915 bo .stroškov ( okoli treh milijard. Ferraris pravi. da kritje z normalnimi dohodki in vojnimi posojili seže do konca septembra. Za prihodnje se zanaša Italija na Anglijo, ki pa ne bo mogla dati zadostnih sredstev.' Italija l>o morala poseči torej po novih sredstvih: izdati bo morala nove bankovce na račun državne-j ga zaklada in zateči se k tretjemu državnemu posojilu.
2000 lir za bombardiran je Dunaja.
"Popoln d'ltalia" poroča: Ne-| ki patrijot je daroval 2000 lir za' onega italijanskega zrakoplovca, kateremu se posreči, da bo bombardiral Dunaj.
Slovens ko katoliško
a= a
podp. društvo
DELO DOBI
15 gozdarjev za delati drva. Gozd je v ravnini. Plača od kvarta $1.40. Katerega veseli, naj se o-
edino le ljubezen do otroka, se še!^'iS1 na
brigala ni za sitneža. Ko se nekoč poslavlja in hoče zapreti duri za njo. stisne ji pisemce v roko. Re-
Joliu Susman,
'Box 184,
(16-17
Shawmut, Pa. -9)
zika, misleča, da hoče od nje pod- Kje sta m0J-a dva brata j0SIP in pore, smeje se odpre pisemce in'
čita. Vratar stoji nekoliko korakov od nje, vidi, kako ji udarja kri v lice in kako ga ona srdito meri z očmi od glave do nog.
"Nesramnež, kaj se drznete!" vzklikne, raztrga pisemce in je vrže njemu pod noge, nato pa naglo zapusti zavod. Prišedša domov, ni se mogla dolgo pomirit L
Očesu materinemu niso ušle posledice odklonjene ljubezni. Z okna je opažala, da vratar ž nje An-drejčkom postopa nevljudno, da ga nepotrebno kara, da ga celo zmerja. Takoj je spoznala, da je izdana nje skrivnost, da je nje neprijatelj zmožen za vse. Odklonjena ljubezen jo običajna spodbuja k najstrašnejšim činom. Od te dobe je bila Rezika zelo razburjena.
(Pride še.)
Razne vojne vesti.
D'Annunzio nad Trstom?
"Pol. Korr." poroča, da še zdaj italijansko časopisje resno prereka, ali se je res d "Annunzio na zrakoplovu pripeljal nad Trst, ali je to le farbarija italijanske javnosti in nova reklama za "božan-stvenega" pesnika. "Idea Na/io-nale" trdi odločno, da je bil d'Annunzio nad Trstom, "Avau-ti" pa to prereka in zatrjuje s posmehom, da se vozi d'Annunzio že dolgo časa z gondolami po beneških kanalih. "Pol. Korr.'" pravi, da sta se doslej prikazala nad Trstom dva zrakoplova. Z enega teh je pesnik-poroenik zmetal pol tucata vrečic, napolnjene s peskom. Te vrečice so bile zvezane z vrvicami v italijanskih barvah. V teh vrečicah je bil tudi v slogu ode zložen oklic na 'urate'. Tem zagotavlja oklic, da bodo v kratkem oteti "mučeništva". Pri tem smešnem dogodku pa se je zgodilo še nekaj drugega. Istočasno so namreč z obeh zrakoplovov metali tudi bombe, ki bi bile lahko marsikaterega "brata" rešile ne samo avstrijskega "mučeni-kot največja dobrotnica ubogih štva", marveč tudi življenja, lz-sirotkov. Včasih prihaja v zavod, j kazalo pa se je, da so bombe rav-prinaša darove, katere deli med notako malo zalegle, kakor oklic.
ANTON BOS TJ A N CIC ? Doma sta iz Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici. Pred štirimi leti sva bila skupaj z Josipom v Ca-lumetu, Mich., z Antonom pa pred tremi leti v Bowen, Colo. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali pa naj se sama oglasita svojemu bratu: John Boštjančič, Box 281, Parsons, W. Va.	(14-16—9)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-koliei naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUM&E,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
V A B I L O na
VINSKO TRGATEV,
katero priredi Slovensko samostojno boln. podp. društvo za Greater New York in okolico. Inc., v nedeljo 19. septembra 1915
v občeznanem vrtu PRI "REVNEM LAZARJI "
v Richmond Hill, L. T. Pričetek oh 1. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50^.
Pijača prosta. Gosti v narodni noši dobrodošli!
Tem potom vabimo vsa tukajšnja slovenska društva, kakor tudi posamezne rojakinje in rojake, da se "Vinske trgatve" v kolikor mogoče obilem številu udeleže.
S spoštovanjem (16-17—9) Veselični odbor.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli Trste izdelujem lu popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav.) zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor, vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio.
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1S02 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City. Pa.
IL podpredsednik : ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Spring* Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City, Pa.
II.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Ta. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC. 900 Chicago St., Jollet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVCIČ, Box 705, Conemaugh, Pa.
III.	nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana.
I.	porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78. Franklin. Kana.
II.	porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 52S Davson Ave., R. F. D. 1, Green
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11^. Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Ta.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Foreet City, Penna.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA."
Radi važne zadeve iščem rojaka j	SLUŽBO IŠČE.
IMTIKE DESETAKA. Prosim ce-1 Krojaški pomočnik želi dobiti njene rojake, če kdo ve, da mi stalno delo. Kdor potrebuje stal-javi, a!i naj se. sam oglasi. — nega delavca, naj piše na: Anton Car, 307 Jackson St., j	p. x. E. Ivanče,
Eveleth, Minn. (14-16—9) '258 Grove St.. Milwaukee, Wis.
(14-15—9)
Rad bi izvedel za naslov ANDRE- (-
JA UNETIČ. Predlanskim je Kje je moj prijatelj LOUIS TA-
bil v Indiani, v Tclestonu. Doma je pri Kostanjevici na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ni i javi, ali naj se sam o-glasi, imam mu nekaj važnega por bc
oročati. — Frank Paeek, Lo-elia, W. Va., Box 13, Camp 2.
KIN*.' Doma je iz Zagorja. V državi Wyoming biva sedaj in jaz že 4 leta ne vem za njegov naslov. Prosim, če kdo ve. d;i mi javi, ali naj se pa sam oirla-si. ker poročati mu imam nekaj važnega. — Frank Lazr.r, Box 60. Moon Run, Pa.

ff
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE # # HARMONIKE
kakor tudi
K O V C E K E
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
i
1
a
> t p
v-!
vse, toda najslajše vtika v žepke svojemu ljubčku. Vse poljublja, ali najnežnejše svojega sinčka. Ne poljublja ga samo, pritiska ga
Patrijotično" delovanje dAn-nunzijevo nad Trstom je trajalo le jako malo časa. Komaj so počili prvi streli, sta zrakoplova po-
na srce. In v takih trenutkih po- begnila v domače ozračje in od gleda proti nebu, kakor bi hotela nesla harfo, na katero misli bren-reči: Vsemogočni, čuvaj ubogemu detetu nesrečno mater! Toda
nebo ji ne odgovarja, ona pa vedno sluti v duhu črno izdajo.
In to je vzrok, zakaj samo enkrat na mesec zahaja v sirotišče. Dobro se spominja dr. Svetinove-ga nauka; vendar ga v enem oziru ni povsem ubogala. Ni hotel, da se je nastanila v najbližjem
kati d Annunzio, kadar bo vhod Italijanov na Dunaj.
Tripoles.
Italijanski kolonijalni minister( Martini bo poročal v prihodnjem ministrskem svetu o položaju v Trdpolisu. — "Secolo" poroča, da je imel general Ameglio na poglavarje, ki so ostali zvesti, na-
__
_
sosedstvu sirotišča, a ona mu je govor, v katerem se je zahvalil odgovorila s solzami v očeh tudi za izraženo njihovo sožalje "Prijatelj, vi ne veste, kaj je ma- radi poraza pri Kas Buhadi. Kadi
:• .- _- • • - - - ........ .::■ - ■■ - - - -______________,
'KRACKERJEV' BRINJEM
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena ca "BRIN JE VE O" Je: % steklenic S 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v naši lastni dlstileriJL
Naše cene so sledeče: Tropiajevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00
SMvovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Bye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rudeča Ohio vlna per gaL .... 55c., 60c., 85c.
Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, o.
Z* vsebino oglasov ii odgovoriš at Ktiaifttai at
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 COrtlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKBQAN, ILk .
PRODAJA fina vina, fzvritnt molk« patentirana zdravila.
PRODAJA rosna listka Tish prskonor • tkih črt.
POŠILJA denar ▼ atari kraj sanssljWo
in pošteno.
UPRAVLJA ▼>• v notarski posel spadajoča dela.
GLAS NARODA. Ig. SEPTEMBRA. 1915.
Slovanski Svet.
■ . i
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva,
let jem na severozahodu (najprej okoli Cukmantla; Krnovsko je podleglo germanizaciji po tridesetletni vojni). Na Moravskem so se
nemška. Začel jih
začela ravno tako dvigati utrjena mesta, večinoma #?je Vladislav I. (1197—1222). Kot najstarejše r
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje)
VI.
ČEHI IN SLOVAKI.
1. Historični uvod. Tudi Čehi so nastali iz zahodne slovanske veje, in to ne samo pravi Čehi, ampak tudi Slovaki, ki se lahko po pravk-i in i/, raznih stališč združijo ž njimi v en narod, dasi jih je usoda znatno oddelila in jih bo gotovo še bolj. Obe veji sta izšli iz skupnega praeenta, ki se je poleg poljskega in polabskega nahajal nekje na severu Sudetskih gor in ki je morda segal tudi na Moravsko; odtod so prišli predniki Čehov in Slovakov v svojo historično zemljo. Prišli so torej iz severa, morda skupaj v enem toku, morda v raznih dobah. Zgodovina ne ve o tem ničesar in samo arheologija si upa s pridržkom, da so tako zvani žarni grobovi lužiškega tipa slovanski, oziroma češki, izreči mnenje, da je bilo Češko in Moravsko že pred polovico I. tisočletja pred Kristom naseljeno. Zibelka Cehov in Slovakov je bila torej severneje, toda z ozirom na arlieologič-ne sklepe lahko rečemo, da so bili na Češkem in Moravskem do neke mere avtohtni. lsto velja o ogrski veji. Ponavlja se sicer neprenehoma in v novejšem časti zop.-t krepko trdi dr. S. Czamebel, da Slovaki niso prišli skupno s Čehi. da so prišli oddaljeni od drugod od jugovzhoda — vse to v smislu teorije, po kateri se Slovaki ne štejejo po svojem postanku k slovanski zahodni skupini, ampak k južni — toda ta teorija nima zadostne opore, niti historične niti filologične. »Jezikovna podobnost kaže neovrženo. da so Čehi in Slovaki spadali v eno skupino s Poljaki, Lužiškimi Srbi in Polabani in da so se skupno ž njimi razširjali.
Čehoslovaki so prekoračili Sudetc in Karpate in so se naselili najprej na severu Češke, Moravske in ogrskega Slovaškega — niže se prebivala galska in ilirskotraška plemena, pozneje tudi nemški Markomani in Kvadi — in odtod so se razširili po odhodu tujcev nele po vsem ozemlju, kjer danes prebivajo, ampak tudi naprej proti jugu. To velja o Čehih na Češkem in Moravskem in o Slovakih na Ogrskem, katerih veliki in številni otoki v stolicah ostrihomski, peštanski, na jugu tjekovski in novogradski. in še druge stare vesti pričajo, da je prvotna naselitev segala veliko bolj proti jugu, kjer so se mešale ž njimi naselbine jugoslovanskega postanka (Slovenci in Bolgari . Na vzhodu se ne more določiti stara meja in omejitve z Vagoni, Gronom, Teplo in Tory so niso nič drugega ko — hipoteze. Vemo le, da ni šla tu tako daleč, kakor danes (skoro do Tise), zakaj velik del vzhodnih Slovakov so Rusi, poslovačeni v zgodovinski dobi. Na severu so hitro zasegli črez gore do Trenčanskega, Orave in Spisa poljske planince. Na severu je šla meja poleg Sudetskili gor (samo Šluknovsko in Friedlandsko je bilo srbsko, t. zv. župa Zagozd ; v Šleziji je bilo češko Opavsko. Na zahodu so segali Čehi v VII. stol., ko se začenja njih zgodovina, pismeno dokazana, s svojimi otoki črez Šumavo tudi v Bavarsko in na jugu do Donave, mestoma celo črez njo. Kako daleč je šla naseljenost v Staro Panonijo in ali so prebivali tam Čehi ali pa predniki Slovanov, ne moremo trditi z za gotovostjo. Po vsem so segali vsaj do Blatnega jezera, kar sprieuje zgodovina knezov Pribine, Kocelja in Svatopluka.
Kakor drugi slovanski narodi tudi Čehi izprva niso bili enotni.
mesto se imenuje j Brutal, potem Bzenec, Unčov, v isti dobi so vzrastla tudi Biteš, Olo-mue, Brno in druga, v katerih se je v teku XIII. stol. razvil meščanski stan, večinoma nemški. Razun tega srečamo tudi sklenjeno nem ško kolonizacijo, n. pr. 1204 na posestvih Johannitov. pozneje na po sestvih v Tišnjovu in Brezinu, in temu vzgledu je sledila vrsta samostanov in škofov, posebno škof Bruno (1245—12S1), ki ga imenujejo največjega germanizatorja Moravske. Na Tješinskem je bila že v XIV. stol. češkopoljska meja približno tam, kjer je danes. __(Nadaljevanje prihodnjič).
TEŽNJE JUGOSLOVANSKIH PLEMEN ZA ZDRUŽE-NJEM V PRETEKLIH STOLETJIH.
Posvečeno polkovniku Milanu Pribičeviču.
Misel narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov ni nova. Ona se je pojavljala v prostosti vedno, če sa politični potresi rahljali v Evropi staro stanje, kadar so se" rušile stare stavbe, da so se sezidale naše na njihovih razvalinah.
Slovenci, Hrvati in Srbi so došli skupaj v Panonijo, Norik in na Balkanski polotok, pa so imeli tudi samo eno ime: Sloveni (lat. Sclaveni). Silni so bili Jugoslovani tedaj in zato so mogli tako oholo odgovoriti oberskemu kakanu Bajanu, ko je od njih zahteval davek: — Kdo izmed ljudi, katere obsevajo solnčni žarki, je tako mogočen, da bi nas premagal? Navajeni smo, da si lastimo t a je zemlje, ne pa da bi si drugi osvojili našo. Taka bode naša navada. dokler bo kaj boja in kaj mečev!
Se le pozneje pojavila so se z ustanovljenjem posameznih držav plemenska itoena: Karantanci (Slovenci), Hrvati, Srbi in Bolgari. Danes se toraj edino le Slovenci imenujejo s starim skupnim imenom vseh Jugoslovanov.
Svetel vzgled jugoslovanske solidarnosti in naše vojne moči nudi nam zgodovina vstaje, ki jo je vodil vojvoda Ljudevit, vladar panonskih Slovencev proti svetovnem frankovskem cesarstvu. Štiri ?eta (819—S22) jc odbijal ta junak napade velesile, ki je takrat obsegala srednjo in zapadno Evropo. Ljudevit je namreč združil pod svojo zastavo vsa jugoslavenska plemena od Timoka pa do tirolske in benečanske meje, da bi se mogel maščevati nad krutimi jNemci, ki so našim materam — kakor poroča cesar Konstantin Porfirogenit — trgali otroke iz naročja in jih metali psom.
Posebno hrabro so se borili Slovenci v prvih spopadih v dolini Drave na Koroškem, ker so uprav oni najbolj občutili sosedstvo Nemcev in težo njihovega jarma.
Žalostna smrt Ljudevita — ubili so ga nevošljivi rojaki — je pretrgala bojevanje za osvoboditev. Ali že pet let po njegovi smrti nadaljevali so (827. leta) začeto delo traški Jugoslovani ali Bolgari, ker so uvideli, da je tudi njihova svoboda prazna, ako puste Nemce zavladati do Timoka na meji med Bulgarijo in Srbijo. Zato so napovedali Turkom vojsko in so očistili od njih zemljo panonskih Slovencev, da. celo dolino Drave na Koroškem. Tudi leta 829 so Bolgari premagali frankovsko (fruško) vojsko. Tako so že v zgodnjem srednjem veku Jugoslovani uvideli, da najdejo svojo rešitev samo v državnem in duhovnem edinstvu, ako nečejo da jih pregazijo strahoviti napadalci s severa. To je bilo tedaj jasno bolgarskemu kanu Omortagu bolj, nego to danes vidijo gospoda
si'ca, a še bolj z veličino svoje kulture in nacijonalne osnove, baron Janez Ungnad (umrl 1. 1564). rodom iz Koroškega. On je kot najvišji poveljnik vojnih trum v Hrvatski Krajini imel prilike, da se seznani ne le s Slovenci ampak tudi s Srbi in Hrvati ter spozna njihove veroizpodi. Mož se je prepričal, da bi se dal jugoslovanski narod vzgojiti in razviti kot ena edina celina in vstvarjajoči element. Poklical je k sebi v Urah na Virtemberško (kamor so ga bili pregnali Habzburžani) pismene ljudi m propovednike iz Hrvaškega, Istre, Bosne in Srbije, da bi mu pisali in tiskali luteran-ske knjige; dal je zato isto tam vliti eirilske glagolske in latinske črke za versko tiskarno. Ungnad si je prvi v mislih vstvaril Jugoslavijo v znamenju Reformirane Cerkve; pozneje so se oprijeli ideje verskega edinstva in prosvetljenosti med Jugoslovani veliki Hrvati Franjo Rački in škof Josip Juraj Štrcsmajer.
Napoleon I. je ustanovil "Ilirijo", ki je obsegala dele Slovencev. Hrvatov in Srbov. Ilirija je bila v resnici mala Jugoslavija, ki io je Napoleon nameraval razširiti na vzhodu, da sprejme v sebe še ostale brate v notranjosti Balkanskega polotoka.
Ideja romantičnega ilirizma tridesetih in štiridesetih let XIX. stoletja ispovedala je veliko in lepo resnico, da so vsi Jugoslovani od Črnega morja do Jadrana en rarod in da je treba, da se zedini-jo v znamenju ilirskega jezika. Eden izmed najbolj gorečih zagovornikov ilirizma je bil Slovenec Stanko Vraz (umrl 1. 1S52). ki | je mnogo pripomogel k temu. da se je v Zagrebu definitivno uvedel štokavski govor v knjigo in iolo, kar je za nas vse eininentne, kulturno-politične važnosti.
Naposled je jugoslovanska misel v začetku XX. stoletja osvojila srca naroda od Soče do Timoka — pa ako hočete tudi do Polita — in naš1 a viden izraz v pesmih, umetniških razstavah, atentatih na tlačitelje Jugoslovanstva itd.
Vrhunec zmage pa je slavila jugoslovanska ideja, ko je kraljevska srbska vlada izjavila 7. decembra 1914 pred Narodno Skupščino v Nišu. da je začeto bojevanje z Nemci postalo tudi bojevanje za osvoboditev in zedinjenje vseh naših nesvobodnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. To so besede, ki so prišle iz ust srbskega ministrskega predsednika Nikolaja Pašiča v času, ko so srbski topovi na Rudniku in Kosma ju oznanjevali s svojim gro-menjem boljšo dobo Jugoslavije.
Misli za zedinjenjem Jugoslovanov porajale so se kot razni zgodovinski dogodki, pri vseh naših plemenih in v vseh dobah. To znači. da nosi Jugoslavija navdahnjena od stvaritelja sveta v sebi potrebo kulturnega in političnega zedinjenja in vse kaže. da ni več daleč dan rojstva naše skupne, lepe in mlade domovine!
London, 16. avgusta 1915.
Dr. MIKO ZUPANIČ,
član Jugoslovan, odbora v Londonu.
V začetku zgodovine vemo malo o notranjih razmerah na Ogrskem ^z mesta. ki leži pod Vitošo planino.
in na Moravskem. Verjetno pa je, tla so bili glavni rodovi, ki tu da-
Zgodovina Polabskih Slovanov ponavlja se ta čas pred nami,
nes nastopajo: pravi Cehi, Ilanaki. Lahi in Slovaki, Valahi, že v tem ali vegni Bo„ naj nas obvaruje njihove strašne usode! Damoklejev času stalno naseljeni; posebno kar se tiče slovaške diferencijacije, ~	- -
je to zelo verjetno. Samo tega ne vemo, kje naj iščemo staro češkoslovaško mejo, ali na dolnjem in srednjem toku Morave, kakor je Iiotel Safarik, ali dalje proti vzhodu.
Več vemo o Češkem, kjer se nam v X.—XI. stol. v ozemlju izven obmejnega gozda kaže cela vrsta rodov, med katerimi poznamo v severnem delu ozemlja od izvirov Oharke proti vzhodu Sedličanc, Lučane, Le muze Dečane, Litomerce, Psovane, Harvate (češke?), v sredi ozemlja Cehe. poleg njih Zličane in na jugu na Budjeviškem Dudlebe. Nad te rodove so se brzo po številu in moči dvignili Čehi, jih, podpirani od svoje ugodne lege obvladali in se združili ž njimi v celoto, na katero je prešlo tudi njih ime. Že v IX.—X. stoletju se rabi ime Čehi (Bohemi še prej) v širšem pomenu besede za vse zgoraj imenovane rodove.
Tako združeni narod, ki je prebival v sredi Evrope nenavadno natančno oddaljen od severnega in južnega morja, na gornjih tokih velikih, važnih rek in ki je bil izvrstno obvarovan s prirodnimi j
meč germanstva visi nad Bolgari istotako kot nad drugimi Jugo
•slovani. —
V začetku X. stoletja je imel kralj Tomislav veliko državo ter je zapovedal ne samo Hrvatom ampak tudi velikemu delu Slovencev in Srbov. Srbska monarhija Nemanjičev je bila do dobrega fi rej ena država. Ako vzamemo v obzir, da je bila Bolgarija po bitki pri Velbuždu (1331) srbska vazalna država potem lahko rečemo. da je car Štefan Dušan "Silni" (umrl leta 1355) zapovedal od C 'rnega do Jadranskega morja, od Dunava do Egejskega morja.
Kralj Vukašin in drugi južnosrbski vladarji niso 1. 1371 čakali Turkov na reki Mesti v Macedoniji, ampak so hiteli na Marico, da rešijo vzhodne Jugoslovane (Bolgare) propada.
Leta 1389 se je vršila strašna Kosovska bitka za rešitev krist-janstva in vsaj zapadnega Jugoslovanstva.
Samo sedem let pozneje namreč (1. 1396), čutili so tudi Slovenci na jugovzhodnem Štajerskem besnost turškega napada. Če
nasipi, se je začel razvijati zelo veselo in nadepolno. In da ni bilo bi hil na	P°ljU Zma?al klieZ LaZHF' -°t0V0 bi ne l)ila ta
nesreča zadela Slovencev.
njegovih lastnih knezov, ki so hitro zadali njegovemu razvoju in bodočnosti vsled dobičkaželjnosti velik udarec, zgodovina češkega naroda bi bila drugačna in češki narod bi imel v slovanskem svetu drugačno stališče ko danes.
Ta udarec je bila nemška kolonizacija Češke in Moravske. Na jugu so prodirali Nemci ob Donavi proti vzhodu sami in so stiskali če.sko-slovtiške naselbine. To jc bilo naravno in samo to bi razvoju češke narodnosti ne bilo nikdar mnogo škodilo, ker je nemški val na Lita vi trčil ob madžarski jej.. Več je škodila Čehom kolonizacija, ki so jo vabili češki knezi sami iz rodu Premvslovega. Premysl Otakar I. (1197 1230), Vaclav I. (1230—1253) "in najbolj Premysl Otakar H. (1253—1278) in njega nasledniki, po njihovem vzgledu pa plemstvo z duhovščino, posebno samostani.
To je storilo, da je bil češki živclj v notranjosti meje češke dežele kmalu obdan s pasom nemških naselbin, ki so se neprenehoma krepile in množile, najprej pod Rudnimi gorami in Šumavo in ob dolnji Labi, potem pa tudi na Liberškem, Trutnovskem, Kladskem in pod Jeseniki. In k temu je pristopila tudi vrsta nemških naselbin v notranjosti češke dežele. Od XIII. stol. naprej je bilo prebivalstvo Češke in Moravske narodnostno razdeljeno.
Teritorijalno ni bil nemški pas v začetku širok in kompakten, ker se je tvoril v goščavah obmejnih gozdov.
V XIV. stol. je šla (po prof. Sedlačku) narodnostna meja na Češkem od Kvnžvarta do Ždara. Kralupov, Chomutova (nemškega), l dlie. Rvenie in Mosta (od Kralupov so šli otoki do Černoca in oko-hea Mosta je bila pomešana). Dalje je šle meja okoli Duchcova do Chabarovie in do Dečina tako, da je bila okolica Biline in Teplice č<'ška. Za Dečinom se je vlekla meja črez Benešov (nemški), Kame-nieo, ( vikov do Jablon in Rinoltie, črez greben Ješteda k izvirom Jizere (okolica Liberea je bila že v XIV. stol. nemška). Dalje so prebivali Nemci v gorah za Vrhlabjem in Hostinim (to je bilo najbrže pomešano, toda Vrhlabje je bilo češko, tudi Pilnikov, Trutnov, Zaeler in Stare Buke so bile v XIV. stol. nemške, Starkov češki, Broumo vsko ponemčeno že v XIII. stol., na Kladskem so šli Nemci do I), i št 11 ka ; v Orliških gorah sta bili Olešnica in Rokitniea češki. Za 1 stjem je bilo najbrže več Nemcev, za Poličko in Litomišljem jih je bilo kakor danes. Pri Nemškem Brodu je bil nemški otok (prvotno tudi pri Pelhrimovu). Jindr.-Hradee je bil pomešan, Budjevice tudi, v okolici pa je bilo dosti nemških vasi. Od Novih Gradov do (Vtvin, Rožmberka in Svetlika so prebivali večinoma Nemci (Kap-Ji a je bila pomešana, ravno tako Krumlov) in odtod je šla meja od valšin do Prahatic (mešane). Zablatja in Vimperka (mešan). Ga-parske gore so bile nemške, in tudi vasi od Sušice in Nirskega do gor. Od Nierskega do čeških Domažlic je šlo češtvo ob meji, Klatove ko bile mešane, Ronšperk. Hostounj, Straž in Bor so bila češka me-*ta, Tahov nemško. Od Tahova je šla meja mimo Plane (češke) do Hinova, Teple, BeČova in Bohova. Podobno je bilo z nemštvom na Moravskem in Slezkem, samo da je njega postanek še manj znan. Najbrže se je začela tu nemška kolonizacija še prej. Na Opavskem be je prvotno češko ozemlje po Prašku silno zožilo že pred XV. sto-
\
Okolo polovice XV. stoletja je imel knez Urh Celjski (ubit 1. 1456 od Madžarov v Bel gradu) lastno slovensko državo, v kateri je vladal kot vazal nemške krone. Njegovo gospostvo je obsegalo dobre dele Kranjskega. Koroškega. Štajerskega in Hrvaškega, poleg tega je bil v rodbinski in krvni zvezi z vladarskimi rodbinami v Bosni in Srbiji. Trh je bil namreč vnuk bosenske princeze (morda so zaradi tega vzeli Celjani v svoj grb bosenski polmesec in zvezde), a ob enem je on bil zet Jurja Smederevca. gospodarja Srbije. Pravijo, da je Urh sezidal svoji lepi ženi Katici Brankovičevi v bližini Celja cerkev v srbsko-bizantinskem slogu, da bi mogla po svoji navadi moliti Boga in da bi se čutila na Slovenskem kakor doma. Celjski knezi toraj niso toliko iskali rodbinskih vezi pri dinastijah na severu in zapadu. kolikor pri Srbih četudi so bili ti pravoslavne vere. Velika je namreč tajna moč krvi in jezika.
Po Kosovu so pale v XV. stoletju razen Srbije tudi ostale srbske državice pod Turke in prišli so na vrsto Hrvati, da branijo ostanek Jugoslovanstva. da branijo častni križ in zlato svobodo. Ali v neenaki borbi oteli so Turki vse zemlje kos za kosom, in Hrvati so opešali.
Tu so jim v XVI. stoletju pritekli na pomoč Slovenci iz Kranjskega. Koroškega in Štajerskega, z denarjem, orožjem in vojaki. V Bihaču je stal premnogi Kranjec na straži. V Žumberku na kranjsko-hrvatski meji je organizovan od srbskih uskokov začetek Vojne Granice in tako so se Slovenci. Hrvati in Srbi okolo dvesto let skupno borili proti Turkom, dokler niso skrhali rogov polu-mescu. —
v tej dobi se je premešala v zemlji med Uno in Kolpo kri in jezik Slovencev, Hrvatov in Srbov vsled medsebojnega preseljevanja tako. da je skoraj nemogoče povleči meje poedinih jezikov. To je obnovljena junaška doba Jugoslovanov, doba vojskovanja in romantičnih doživljajev ter doba procvitanja norodne epske poezije ne samo pri Srbih in Hrvatih ampak tudi pri Slovencih. Zemljepisni horizont teh poslednjih se je razširil na jugovzhodu, ker so slovenski borilei često prihajali na Hrvaško, v Bosno in celo v Srbijo. Zato se ni treba čuditi, če je ostal v slovenskih narodnih pesmih spomin na te kraje, kakor n. p.:
— Stoji, stoji tam Beligrad.
Za gradom teče rdeča kri;
Za gradom teče rdeča kri,
Da b' gnala mliske kamne tri____ ____
I
V največjem hrumu turških vojn, v XVI. stoletju, se javlja med Jugoslovani Lutrova reformacija. Protestantska ideja je pridobila največ privržencev med Slovenci in to je napotilo Primoža Trubarja (1508—158C), da je vstvaril Slovencem pobožne knjige in je tako po svojih književnih delih in pridigah postal oče slovenskega slovstva. Med številnimi plemenitaši, ki so bili pristopili k novi veri, odlikoval se je s svojim bogastvom in jdobrotjostjo
Za smeh in kratek čas.
PRIJATELJICE.
Prva: — Veste, strogo zaupni vam povem, da sem bila že dvakrat tajno zaročena!
Druga: — Oh, kaj bo to! Jaz sem bila že trikrat tajno na poročnem j>otovanju.
V ZAKONU.

? S ; s ,5	- 9 ^
fig
......, ' '
— Včerajšnji koncert je bil pa zame nebeški užitek! r-r Tako, kaj si pa dobrega jedel?
Vprašanje.
Gospod: — Dražestna gospodična, jaz Vas ljubim iz vse duše, iz vsega srca. Ali smJem upati, da postanete moja družica za celo življenje.
Gospodična: — Gospod, jaz
sem študirala naravoslovje in zato ne vprašam svojega srca in svoje duše, nego svoje možgane. In ti mi svetujejo: ne.
Gospod: — O, gospodična, ali smem vsaj upati, da se bodo va-j ši čestiti možgani omehčali?
Potem bo drugače.
Kuharica: — Oh, kakšna burk-lja sem postala. Nikoli ne morem misliti na svoje delo. Zadnji čas je. da se omožim, vedno mislim na svojega ženina pa razbijem posodo.
Gospodinja: — Kadar boste o-moženi, boste pač še več posode razbili, če bo Vaš mož na druge mislil.
Dobra kupčija.
Lesni trgovec Hlod je bahal v krčmi, da dobi njegova hči trideset, tisoč kron dote. Zakotni agent Lisica je to izvedel in se oglasi pri Hlodu.
—	Gospod Hlod — za izvrstno kupčijo vem. 15.000 lahko zaslužite. ;
—	Kakšna kupčija je to?
—	Vi ste namenjeni dati svoji hčeri 30.000 kron dote.
—	Da.
—	Jaz jo vzamem, če ji daste le 15.000 kron.
Kje je red?
—	Ljuba prijateljica, to vam pa povem, pri naši sosedi je vse tako nesnažno, da je groza. Nič reda v hiši. še prahu ne obrišejo.
—	Ni mogoče!
—	Res je! V nedeljo se je moj mož pri sosedi vsedel na staro skrinjo in — pomislite! — danes,
v petek, ima hlače še zmerom umazane.
V ljubezni.
—	Gospodična, vi ne veste, kako vas ljubim....
—	Oh. možki ste vsi nezvesti.... , — Vi ne^ vrjamete, da bi vam bil zvest? Če hočete, vam imenujem dvajset gospodičen, . ki .sem jih bil že vsem zvest.
Izgovor.
Služkinja: — Bom pa okna u-mila.
Gospa: — Čemu? Saj si jih že ta teden. In kdo pa gleda k nam na drugo nadstropje?
Služkinja: — Kdo? — Cel regiment !
Tolažba.
Zdravnik: — Ne gre drugače, dragi gospod — operacija je neizogibno potrebna.
Bolnik: — Ali — operacije se tako drage! Bo gotovo zopet mnogo denarja treba šteti.
Zdravnik: — Naj velja kar hoče, saj bodo tako plačali vaši dediči.
Težava.
—	Moj sin je res talent. Poseben kupčijski talent. Ampak lahkomiseln je preveč. Rad bi, da bi se kmalu oženil. Za denar bi še ne vprašal, ampak nevesto bi rad iz poštene rodbine.
—	Hm, kaj kaj Svetlinova Ma-nica. Premožna ni ali....
—	Manico bi moj sin že vzel, a glej vraga, njeni starši pa zopet hočejo, da bi bil ženin iz poštene rodbine.
Vedna izprememba.
—	Jaz kratkomalo ne trpim, da bi se moja služkinja kdo ve kod potepala. Nalašč sem kupila ta-le roman in ji ga dain vsake nedeljo popoldne, da ga čita.
—	Kaj — vsako nedeljo isti roman ?
—	Saj imam! vsako nedeljo drugo dekle.
Slabo znamenje.
—	Gospidčna — tu klečim in Vas prosim ljubezni! Dokler ne rečete "da", ne vstanetn.
—	Xot do prvega lahko klečite tu, toda prvega se preselimo, in potem se morate pomeniti s hišnim gospodarjem, če Vas bo pustil še dalje tu klečati.
Preveč zahteva.
Žena : — Ti pa preveč zahtevaš! Kaj vse tvoje pesmi moram pre-čitati?
Pesnik: — Saj moram jaz tudi vse jesti, kar ti skuhaš.
ZAHVALA.
Mr. Vincent Zevnik,	\
tajnik S. S. B. P. Društva
v New Yorku.
Dragi gospod:—
V imenu svoje matere dajem s tem izraza iskreni hvaležnosti ter obenem čestitam vaši družbi, da je tako hitro in na uspešen način izplačala smrtnino. Tudi se zahvaljujem vam in vsem društvenikom za prijaznost, katero ste izkazali mojemu pokojnemu očetu. Naj bi vaše društvo še v bodoče napredovalo.
Ako želite objaviti to pismo kot dokaz, kako hitro in vestno izpol-nuje Samostojno društvo svoje obveznosti, lahko storite to. Udani
Frank Lupša ml.
GLAS NARODA. IS. SEPTEMBRA, 191S. " ~ -----

Jugoslovanska
B
S
Katol. Jednsta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesotsu
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI; "
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn.
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTTOS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AU8EC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Štev. 2, Ely,
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne itvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Kadar pridem z vojne!
Spisal Jan Janča.
(Konec.) III.
Bilo je v začetku septembra. — Zvonovi pri svetem Jakobu so zazvonili ■/, radostnim donenjem — nekaj nenavadnega v teh žalostnih časih, |w>!nih skrbij in strahu. Poslednji čas so zvonili pogosteje nego navadno, toda kaj pogostoma, ali skoraj zmiraj je njih otožen bronast glas razdiral srce, ker je vedno naznanjal, da je podrla nekoga huda bolezen v. krilo matere zemlje.... Zvonili so dolgo, dolgo, kakor hi z bronastimi usti hoteli naznaniti celemu svetu in ob-nebju novico, ki je pretresla v trenili ku veselja srca vseh; kakor bi njihov glas hotel preletei skalovje in livade, planine in doline, razglaša je zaželjeni mir!.... — '*J\lir, mir!" — se je glasilo od vseh stra nij, in srce v prsih je utripalo pro-stejše, pljuča so se oddihavala svobodnejše.... Razglašen je mir in vojna končana. Prusaki odhajajo: po njih ni ostalo nič drugega, nego neblagi spomin, nego ta strašna kuga. ki pa tudi kmalu odpotuje za njimi. Nastane mir, sinovi in o* četje se vrnejo k svojim dragim, namesto za meč primejo za plug. da še o pravem času zorjejo zemljo poteptano s kopiti sovražnikovih koni,...
Cela krdela ljudstva so hitela dajat na stopnicah oltarja hvalo Gospodu za zaželjeni mir ter prosit svoji deželi prospeha in blagoslova ....
Dnevi so postali veselejši.
Solnee se je nagibalo k zatonu in za njim je hitel nepolni mesec, kakor bi se bal, muditi se sam v pokrajini, v kateri razgraja strašna kuga. Poslednji njegovi žarki so padali erez skodlato streho na dolgo protje starih vrb in le ne-
rožmarina v sobo ter padali na či--.to postelj, na glavo bolne Marice, Iružeč se tu v zlati venec. Od o-
Združene države kontrolirajo Haiti.
Washington, D. C., 15. sept. — Vsa odprta carinska pristanišča na Haiti se nahajajo sedaj pod
I	j--,
j dragim, in oni, ki so ga imeli radi, Ijanje. Na to točko so bili njegovi!
se zjokajo za njim----"	| topovi že izvežbani in niti eden
| Njen glas je bil slab, poln bole- strel ni zgrešil svojega cilja. In sti, poln čudnih očitanj--------| granata, ki udari v to skalovje, po-
I 44 Jožef pride, pravila si mi, da meni cisto nekaj drugega kakor če------------------aj
je živ iu zdrav in da se je odliko-" zadene na melika tla. Tu se vvrta1 kontrolo Združenih držav. Pod-
val----Pride, pride, toda če le ne v skalo in dva kilometra naokoli admiral Caperton je danes brzo-
bo prepozno----?" in glas bolnice (letijo drobci, tako kakor da bi na- javil, da se je to izvršilo, ko je
je umiral ter se stresel strahu, da'okoli padale šrapnelske krogi je. križarka "Sacramento" včeraj
se je Anica kar prestrašila.	Lahko si je torej predstavljati, zasedla s 4. in 17. kompanijo mor
i ^ Pride kmalu, niti se tega ne na^ koliko žrtev je zahtevalo tako nariških vojakov Jacmel
dejaš; saj je baje cesar že dovo- streljanje v vrstah hrabrih bori- Caves. Plačilna mojstra Jttogers
lil, da se vojska razpusti. Nekoli-| teljev. Tu je bil dan Bošnjakom in Van Patten sta spremljala eks-
ko dnij še, pa boš zopet zdrava, pa ukaz, naj prodirajo. Z bajonetom, pedicijo. da poslujeta kot carin-
se boš radovala z nami, ko mu poj-'2 nožem in s pestjo se je posreči- ska kolektorja ali pristaniška ka
demo naproti--------|lo da je bil sovražni napad odbit, pitana.
Vrtnice za skednjem so zopet Sedaj so bili Bošnjaki zopet na
zacvetele, klinčki so pognali pop- robu, prvotna obrambna četa je
ke in se razcvetajo novi, sveži, obilo trpela, se je odmaknila.
| krasni. Spleteva krasno kitico, in
ti jo podaš Jožefu v pozdrav."
u , .	. 1	. . „ «------- —*----- incv iz; v »trn -t-t uitrajev južne ^a-
Anica, zapoj mi ono pesem — mm, in ze nekaj metrov bolj zadej roline kažejo, da se je večina sko-saj ves katero je on tako rad po- Je sel eden njegovih oddelkov v ro 20.000 glasov izrekla za popol-peval. Nekako čudno, tesno mi je, skalno globino in v tej absurdni no, celo državo obsegajoče prolii-ko jo shsim, kakor bi osvežujoče ohzrn. je prebil popoldanske ure bicijo. Stem ie prepovedana nro-t-i«- ------- do mraka. Ko je nastopil večer, se ~ "
Zmaga "suhih" na jugu.
A1. „	Columbia, S. C., 15. septembra.
Ali sovražnik je šel nazaj le to- Poluradna poročila glede izida vo-liko, kolikor je moral v odprti rav- litev iz vseh 44 okrajev južne Ca-
rosne kapljice padale na mojo du-
r,	.	»	»	i--- ----1--""J"	»
so. Zapoj jo, jaz ti bom pomaga- je razvil novovrsten boj med roj- pojnih pijač.
živeti hoče vsaj dotlej, da pride on, da bi mu mogla potožiti, kaj je pretrpela ona, njegov oče in vsi. da bi mu mogla vsaj še enkrat reči. kako ga ima rada — do smrti____
Ljudje so se čudili, da je prestala že tako dolgo, hudo bolezen;
dasiravno je le nežnega telesa, vendar vstrajuo kljubuje smrti, katera zanje tu bogato žetev, prodirajoča krepke, močne možake, kakor drvar poseka trs, gugajoč se od vetra. Ko je zazvonil mrliški zvonec, so rekli ljudje: "Po njej je; ubožica je že dotrpela; kdo ve, če v jedni uri ne pojdemo tudi mi za njo.... '' Nekateri niso učakali niti ure, toda Marici je prizanesla kuga, da. jelo se ji je celo obračati na bolje....
Zalešakova Anica se ni hotela niti ganiti od njene bolniške postelje. Delala- je to na ljubo Jožefu ; hotela mu je ohraniti Marico, ker je dobro vedela, kako se imata rada. Prigovarjali in prigovarjali so ji, naj se vendar varuje, da si sama ne nakoplje bolezni, kar bi v tem hudem času ne bilo nič čudnega — toda ni se dala prestrašiti in oskrbovala je bolnico kakor ljubljeno sestro. Niti lastna njena mati ni imela te vstrajnosti in moči. kakoršno je kazala Anica; ko je prva od prevelikega truda zadremala, je bedela druga kakor angelj varuh ter skrbno sledila za vsakim migljajem bolnice. Ko se je pa jelo Marici povračati zdravje, ko je že spoznala, kdo je pri njej. jo je vprašala, ali je Jožef že do ma in če res kmalu pride, na kar jo je Anica tolažila s tako nežnimi besedami, da bi tega ne premogel nihče drugi____
"Poglej, Anica, kako solnee ne gre rado za gore, kakor človek, ki se ima posloviti od sveta. Neprestano pošilja svoje zlate žarke, čelo takrat, ko je že za gorami____
Vse se razjoka za njim, vsako drevo, vsaki grm, vsaka biljka, vse
i . •	.	,. ,. toči za njim solze---- Ko pa je
kateri njih odlomki so prodirali . i - , • -	' J
, • ,	,	- ' ' . nekdo ranjen v boju m se obupno
skozi okno med vejami muškata in k,.0>-__1- , , I	.
____ ____ _______x: bram smrtl< takrat lllhce zanj ne
prelije solze, niti tovariš, katere ga zadene trenutek pozneje ista u
•	.... soda, niti oni vojaki, kateri pobi-
nega usodnega poldneva je le hi- „„- u ut •	.
T .	, t	• . . rajo pohabljene m pobite ter jih
rala in venela. Lice ji je shujšalo	*	j ,
,, . , ..	, , " odnašajo na stran v dolgo vrsto..
in obledelo, ustnice zmodrele, oci'
se zakalile z meglo.... Toda telolKo P°P°lnoma "g*sne njegovo živ se je kazalo kakor železno, katero 'jenje, ko že zazeleni trava na nje pretrpi najhujše navale bolezni; govern grobu, takrat še le dojde bilo je iz kovi, kakor njena volja; a>oroč"
tdttft
la.
Anica je zapela z mehkim, nežnim glasom:
"Sveti mi mesec jasno, ne zahajaj še,
Ko k meni moj ljubi z daljne poti gre
Z daljne poti med dolinami gre, Le sam Bog ve to, kaj med nama je.
Med nama je ljubezen najzvestejša, Ki trajala bo do smrti
Marica je pomagala peti z glasom vedno slabejšim, da je naposled šepetaje še izgovarjala nekatere besede ter zaspala. Spanje je bilo lahko — kar je bilo dobro znamenje.
Vrata se odpro in v sobo stopi — Jožef. Pustili so ga iz vojske, torej je urno hitel domu, šel mimo skednja, da bi ga nihče ne zadrževal z dolgimi vprašanji. Vstopil je v sobo tako nepričakovano, da se ga je Anica kar vstrašila ter se ni mogla spametovati, ali je to
on ali le njegov duh____Ko se je
zavedla, je planila z dušljivim krikom na bratove prsi.
Jožef se ozira po sobi in Anica, položivši prst na usta, ga pelje k postelji, na kateri je sladko spala Marica, res še zelo bleda, toda z blaženim nasmehom, ki se je igral na njenem licu kakor nežni vetrič na sveži setvi....
Ta nasmeh je tudi pozneje zalj-šal njeno lice, ko jo je vodil Jožef k oltarju....
Na Krnu,
Dne 14. julija so prišli na Krn, pokrit je bil z oblaki. Po kakih potih, kake muke so pretrpeli, o tem rajši molčim. Tudi se ne da nič izvedeti o dnjih. "Težko je bilo", — in konec je pripovedovanja. Le s težavo se še spravi iz kakega, kako se mu je spodrsnilo pri vsakem koraku, kako so prelezli sto metrov višine v dveh urah in kako so si morali močiti čelo z mokrimi cunjami, da jim ni počila žila-od-vodnica, in kako so italijanski izstrelki sedaj tu, sedaj tam kakega tovariša vrgli na tla, kako so se kotolali .oni, ki so bili zadeti, v skalne globine in kako so dospeli kljub tolikim težkočam na vrh. V noči 15. junija so se končno vta-borili in nastopne tri dni se ni pripetilo nič posebnega. Dne 18. zvečer pa so začeli streljati sovražni topovi. Trajalo je to do naslednjega dne dopoldne do 10. ure, opoldne je bil mir, popoldne streljanje od kraja in ob 3. uri popoldne je bilo streljanje italijanske artileri-je tako ljuto, da sta strah in groza prevzela celo te čete, te železne može, ki sicer prezirajo smrt. — Zvečer okoli 8. ure je streljanje nekoliko ponehalo, po noči je bilo streljanje samo markirano, ali prihodnje jutro je nastopilo zopet z vso silovitostjo in ko je sovražna artilerija napravila dolge proge v fronti branilcev, je sledil bajonet-ni napad.
Pozieijo, katero so branili Bošnjaki, je bil ozek skalnati breg, ki je segal daleč ven iz tekoče okop-ne črte. Z roba tega grebena so
---*	1-V.^Up	V. UVUU OU	-------«	--— ' — "—
metali svoje žrtve topovski izstrel- puščajo svoja bivališča radi erup ki in na ta strmi greben je naperil "J ognja in dima iz žrela ognje
Dnevne izgube Angležev.
Angleži so izgubili zopet 16 Častnikov in 493 mož mrtvih gla-
sovražnik svoj napad. Močno redu cirana četa branilcev se je morala umakniti. Tu pa je prišla pomoč iz zadnjih vrst in tako se je posrečilo, da smo si osvojili dne 19. zve- _______________________
čer zopet ta rob. Naslednji dan je som zadnjega seznama izgub, bil miren. Italijani niso napadli, marveč skrivali so se pod robom ozke planote. Sedaj je bila pomožna četa na skrajnem koncu grebena, Bošnjaki so bili zadaj v .splošni črti.
nima črtama, ki sta bili oddaljeni ena od druge komaj par korakov; takega boja še ni zabeležila kronika te vojne. Italijani so metali na ukaz ročne granate v naše vrste. Te ročne granate so konstruirane tako, da se mora potolči ž njimi najprvo na kak trd predmet in 6 sekund potem se jih vrže, nato čez šest sekund šele eksplodira granata. Italijani pa nimajo mirne krvi, da bi počakali tistih predpisanih šest sekund, marveč so vrgli granate takoj sem čez. In tu se je zgodilo, da so naši ročaje ležečih bomb vjeli in vrgli bombe nazaj, tako, da je čas za eksplozijo granat potekel ravno nad glavami Italijanov in je bila s temi granatami razstreljena cela italijanska črta. Med tem je prišla artilerija v bok in je mogla vdobno streljati na ozko planoto, tako, da nam je niti ni bilo treba zasesti. Italijani so se povlekli v svoje zadej ležeče postojanke in sedaj so se stiskali v strahu v ozki globeli, od koder niso mogli ne naprej, ne nazaj.
Prišel je ukaz za zmenjanje čet. Sli smo z višine dol in zopet se privajamo normalnega življenja.. (Iz poročila vojnega poročevalca v "Pester Llovdu").
Raznoterosti.
Spomenik mornariškemu poročniku Egonu Lerchu.
Dunajski listi priobčujejo oklic, naj se postavi na primernem mestu spomenik junaku Lerchu, ker se mu ga na grob ne more postaviti. Nabirajo se darovi in pričakuje se, da bo spomenik vreden velikega junaka.
Zopet odstavljeni italijanski generali.
"Berliner Z. a. M." poroča iz Zuriha, da je Cadorna odstavil zopet 4 generale, ker so se slabo izkazali na svojih mestih.
Berlin brez smetane.
V raznih krajih na Nemškem je že nekaj časa prepovedano, rabiti smetano posebe, da bi ne zmanjkalo surovega masla. Zdaj je bila taka odredba izdana tudi za Berlin in so posebno slaščičarji hudo razburjeni. Berlinski slaščičarji so doslej rabili vsak dan smetano 200,000 litrov mleka.
/
Ropalske tolpe v Periziji.
Iz Teherana poročajo: Pri Kas-vinu je prišlo med perzijskim o-rožništvom in neko roparsko tolpo do krvavega boja. Švedski inštruktor stotnik Shiersa in 12 o-rožnikov je bilo ubitih, 22 pa ranjenih.
Najbolj vroč 15. september.
Včeraj popoldne ob 3. uri je kazal toplomer v New Yorku 88 stopinj ter je bil vsled tega letošnji 15. september najbolj vroč kar jih pomni vremenski urad. Vsled velike vročine, združene s soparo, je zbolelo veliko oseb.
Ognjenik Vezuv zopet v akciji.
Napolj, Italija, 15. sept. — Prebivalci vasi ob vznožju Vezuva za-
nika.
Veliko francosko posojilo.
Pariz, Francija, 15. septembra. Finančni minister Ribot je danes sporočil proračunskemu odseku poslanske zbornice, da bo franeo-
daja piva, vina ter vseh vrst o-
Obtožba proti italijanskemu cenzorju.
Monakovo, Bavarska, 15. sept. Tukajšne cerkvene oblasti dolži-jo italijanskega cenzorja, da je preprečil odpošlljatev pisem papeža na nemške cerkvene oblasti. Oblasti pravijo, da sta se izgubila dva pisma papeža na kardinala Frueliwirta.
Dne 21. julija je ponovil so vraž- ska vlada v kratkem najela ve-


oročilo o njegovi smrti njegovim nik svoje moreče topovsko stre- liko posojilo. inHiii : 11	__________.__.
NAtl ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati naroft nlno nt "Glas NirMa" ln knjige, kakor tudi aa vse aruge ▼ našo stroko spadajoče posle:
Jeaaj Lind. Ark. ln okolica: Mlchae) Otrar.
Saa Francises, CUL: Jakob Lov gin Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Cola.: Jerry Jamnlk. Pueblo, (kdo.: Peter Cultg, J. M Roj ta, Frank Janesh ln John Germ.
SaUda, Colo, ln okolica: Louis Co steUo (The Bank Saloon). Walsenburg. Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bol ska r. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verblč. Offlesby, DL: Math. Hrlbernik. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. Depne, I1L: Dan. Badovlnae. La Salle, HL: Mat. Komp. Joliet, DL: Frank Lanrleh, John Za letel ln Frank Bamblch. Mineral, Hans.: John Stal«. Wankegan, DL: Frank Petkovlek la Math. Ogrln.
50.	Chicaga, DL: Frank Cera« tz Rudolf PoSek.
Springfield, DL: Matija Barborie Fraateaae, Ham, in akolica: Fran) Kerne.
Military, Kaaa. la skatlea: Marti* Cos.
Calumet, Mich, la ekaUea: Pars Shalts ln M. F. Kob«.
Maniatiqne. Mich, in akallea: b Kotslan.
8a. Range, Mich, la skeUea: w. l> Ukovti.
A vara. Ml—.! Joato Fnctaa Chlsfaolm, Minn.: K. Zgonc, Jakof Petrlcb In Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn, in okolica: Ivan GonSe M. L. Kapsch, Jos. J. Feshel ln Loulf M. PeruSek.
Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn. In okolica: L. Tesal Hibbing, Minn.: Ivan Ponia. KitzviUe, Minn, in okolico: Jo« Adamich. Nasbwaok, Minn.: Geo. Maori*. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb
51.	Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Moot.: Gregor Zobeo. Great FrnDa, Mont.: M«hl nrfch
8409 N. 5th Ave.
Red Lodge. Mont.: J. Koprivgek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. X.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J MarlnClC, Chaa. Karllnger ln Jakot
RoffrHfc,
Barberton. O. In okolica: Alois Ba
(ant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lerain, Ohio In okolica: John Kun Sa 1735 B. 33. St Yoongston, O.: Ant. KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In akollea: M. Kla rich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar.
Brad dock. Pa.: Ivan Germ. Brldgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. ia okolica: John Ker tunik.
Cenemangh. Pa.: Iran Pa j k Qaridge, Pa.: Antou Jerlna. Canoasburg, Pa.: John Kokllcb. Brengbton, Pa. In afcelica: A. Dem lak.
Datragh, Pa.: Dragu tin Slavi«. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor ■sport. Pa. in ekoliea: John Prostor Foreaft City, Pa.: Karl ZalaT In Fr Letan
Fat iatna V«li«tM8 Greensburg Pa. In okolica: Joseph Novak.
fawla. Pa. ia ofcoHca: Frank Dom ha
Johnstown, Pa.: Frank Gabreuja la John Polanc.
MaHanna, Pa: F. Gottlleher. Meadow lands. Pa.: Georg Sehulta Monessen, Pa.: Math. KlkelJ.
i:
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk Ignas Magister, Z. Jtkie in U. E. Ji koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity 8ta_ Pa.: Joseph Skerlj.
West Newton. Pa. la okoUca: Josii Jot an.
Wllloek, Pa.: Trank Bems ln Jonyk PetemeL
Toeie. Utah: Anton PalBI.
Winterquarters, Utah: Louis Bla sleh.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta
Bavensdale, Wash.: Jakob Bom
Davis, W. Va. In ekallca: Joha Bw ilch.
Tbomas, W. Ta. In skeUea: rran)
Kocijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: john StampfeL Kenoh», Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplch la Heronlm Svetlin.
West AUK Wis.: Frank SkoS la Lonlg Lončarlfl.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stalieh in Valentin Marcina.
Wye.: Josip Motel,
CENIK KNJIG
katere ima y zalogi
SLOYENIC PUBLISHING CO.
^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, W. Y. "
Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki
Odkritje Amerike, vea. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz
Revolucija na Portugalskem Senila
Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta noč Srečolovec
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
Vojan na Balkanu, 13 zvez. Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča
Življenja trn jeva pot Za kruhom
Življenje na avstr. dvom ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
t—.33 s—.30 t—.20
:—.20 ^-.20 —.15 ?—.20 :—.20 ■T-.15 »—.80 !—.30 i—.25 i—.20 t—J25 —.20 i—.15 —.45 —.20
—.80 —.20 —.20
$5.00 —.20 —.30 —.20 —.25 $1.85 —.30
—.50 —.50 —.20
—.73
MOLITVENIH!:
Duhovni boj	t—.60
Evangelijska zakladnica	e—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	:—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	t—.60
Marija Kraljica	—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—-.40 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	:—.40 Berilo tretje, vezano	t—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	:—.50 Evangelij	:—.50 Fizika 1. in 2. del	—.45 Hitri računar, vezano	r—.40 Katekizem vez. veliki	;—.40 Katekizem vez. mali *	:—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.20 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	:—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	:—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	s—.25 Cerkvica na skali	:—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov	$5.00 Cvetke	—.20 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	r-.20
Grizelda	—.10
Hedvika, banditova nevesta	—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	;—.20 flustrovani vodnik po Gorenjskem	■—.20 Izlet v Carigrad	t—.20 Ivan Resnicoljub	•—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobruso	;—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40
Kaj se je Makaru sanjalo?	—.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	■—.20
Na divjem zapadn, vez.	—.60
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi r pt*. tovini, poštni nakaznici, ali poštn ih ^ami^T. poštnina Je Mi v*** ~mak ie vračunana^,
1. zv. Ljubite svoje sovraž-	
nike	—.20
2. zv. Maron, krščanski	
deček	—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6. zv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	—.25
7. zv. Sultanovi sužnji	:-.25
8. zv. Tri indijanske pove-	
sti	r-.30
9. zv. Kraljičin nečak	—.30
10. zv. Zvesti sin	—.30
11. zv. Bdeča in bela vrt-	
nica	r-.30
12. z v. Boj in zmaga	—.30
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	—.30
15. zv. Angelj sužnjev	—.30
16. zv. Zlatokopi	—.30
18. zv. Preganjanje indijan-	
skih misionarjev	—.30
19. zv. Mlada mornarja	—.30
TALIJA.	
Zbirka gledaliških iger:	
Brat sokol	r—.23
Cigani	—.40
Pri pušeavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	t—.20
RAZGLEDNICE:	
Newyorske, s cvetlicami,	
humoristične, božične, no-	
voletne in velikonočne,	
komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikam: mesta New Torka	
• po	—.23
Album mesta New Torka	
krasnimi slikami, mali	—.35
ZEMLJEVIDI:	
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.23
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.13
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.5Q
Zemljevidi: New Tork, Co-	
lorado, Illinois, Kansas,	
Montana, Ohio, Pennsyl-	!
vania, Minnesota, Wis-	■i
consin, "Wyoming in West	•5 1
Virginia in vseh drugih	
držav po	-.23
GLAS NARODA, 16. SEPTEMBRA, 1915.

IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Edward KalisL, tajnik, 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	[bro. Žerjavova mati, ki živi v Mo-
Cvetka na grob mladega voja-|stah Pri Ljubljani, se je sinovega ka. Kakor je bilo že objavljeno,! sporočila silno razveselila, da je lb nrik Matija Dolenc iz Oreh- n-»e" 1Jllbl «n med živimi in da
se bosta še videla, ko bo vojne konec. —
Odlike Rdečega križa. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil bronasto častno svetinjo Rdečega križa juvelirju Josipu Eberletu v Ljubljani, orožniškima strožmoj-stroma Alfonzu .Inršetu v Planini na Štajerskem ter Ivanu Eoviču v Postojni in Antonu Matičiču v Ljubljani, orožniškim postajevod-jem Ivanu Vonce in Francu Setini v Št. Petru, Alojziju Podgoršeku v Postojni ter Vinku Sladiču v Planini.
Darilo. Gospa Bogumila Šustei šič, soproga deželnega glavarja.
ka, rezervni poročnik .'i9. artilerij-*kega polka, padel v jugovzhodni (ialic'ji oh Dnjeistru. Vrline mla-dega vojaka je njegov stotnik o-eenil v nekem listu s sledečimi vrsticami: "S poročnikom Dolen-eeni izgubil polk izredno uspo-Mibljenega in silno vestnega častnika, častniški zbor ljubega prijatelja in dobrega tovariša, moštvo pa skrbnega zaščitnika. OduŠev-Ijen za sveto stvar, odlikoval se je ponovno z železnno voljo in pogumom. Vsled tega si je pridobil že meseca avgusta 1914 kot praporščak na srbskem bojišču srebrno hrabrostno svetinjo 1. razre-i da m »tme* februarja t. L v ve- ^ darovala za Rdeči kriz znatno
likih bitkah v vzhodni Galiciji svoto, 100 kron	_
x	zaslužni križec 111. razre-l Kol«*a v Ljubljani. V zadnjih
da z vojno dekoracijo. Usodi je!dn^ ie konstatiralo kolero pri l>a hotela, da je bil po neki bra-,	z južnega bojišča doshh
Vtft no i/ \ 1'seii i nalogi zadet odi vojakih:: llschstadter Anton^ Lac-sovražne krogle. Trdno smo upali,'^o da okreva, in skoraj ne moremo
•ti, da Krede
smo morali izgubiti iz najboljšega med naj
napadal živino in ljudi ter požiral otroke s kostmi in lasmi. Lovci in drugi junaki so hodili nadenj, pa najbrž s primerno previdnostjo, in veliko je bilo šuma in govorjenja ter pisanja, predno so ljudje izgubili vero. Ostal je pa spomin na io epizodo in ta spomin bodo sedaj izrabili v vojnopomožne namene. Umetniška roka koroškega stru-garja je izrezljala velik lesen kip "Bauernscbrecka" in ta kip so postavili v Volšperku na javen trg ter bodo" vanj zabijali žeblje. Dohodek bo posvečen zakladu za podporo vdov in sirot padlih vojakov.
Na predvečer rojstnega dne cesarja je bilo ob Vrbskem jezeru lepo slavlje. Jezero je migljalo od lučic, ki so razsvetljevale številne čolne in ladije, ki so lepo okinča-ne plule po jezeru. Obrežje in poslopja so bila krasno razsvetljena. Ljudstva, ki se je z električno železnico vozilo iz Celovca, se je kar trlo. Celovec je bil ves v zastavah. Naslednji dan je bila v stolnici slovesna božja služba, ki jo je v prisotnosti deželnega predsednika, deželnega glavarja in vseh drugih zastopnikov vojaške in civilne oblasti daroval knez in škof dr. Hefter. Tudi po rezervnih bolnišnicah so imeli vojaki božjo službo. V rezervni bolnišnici Rdečega križa v Marijanišču je imel dr. Lambert Ehrlich božjo službo s trojnim nagovorom na ^vojake: nemškim, slovenskim in madjar-skim.
Zcper pijančevanje vojakov je
izdal celovški magistrat naredbo: Na moštvo od korporala navzdol Cernogorski Jožef in ali na delavce, ki so bili poklicani Sehmied Jožef. Zadnja dva sta "a podlagi vojno-dajatvenega za-
umrla, prva dva sta ostala v zdravljenju v mestni bolnišnici za
Žalujemo sedaj skupaj sil°- 16. avgusta popoldne je
boljšimi.
z njegovimi dragimi. Časten spomin m bode ohranil med nami ta pridni in vrli častnik, njegovo ime se bode vedno imenovalo v zgodovini varaždinskega artilerijskega polka." — K temu naj bode še pripouinjeno, da je bil pokojnik za svojo zadnjo tako bra-vurozno izvršeno nalogo zopet predlagan v odlikovanje. Začetkom avgusta meseca so zemske o-stanke tega mladega častnika položili k večnemu počitku v domačo zemljo v Orehku. Pcgreb se je razvil v sijajno manifestacijo njegovih vrlin. Razun sorodnikov so s«- udeležili pogreba: namestniški svetnik Oppitz iz Trsta po naročilu namestniškega viceprezidenta grofa Attemsa kot zastopnik mesta Trsta, ki je ž njim Dolenčeva družina iz Orehka kot stara poŠt a rska družina že več kakor sto let v bližnjih odnoSajih, dalje okr. glavar Pilshofer in župan Lavreu-čič iz Postojne, več vojaških dostojanstvenikov, kakor štacijski komandant v Postojni, bližnji etapni komandant itd. dalje okoli 40 častnikov in skoraj vsi vašeani ter mnogo drugih iz bližnje okolice. Krsto so nosili vojaki in šest artilerijskih prostovoljcev jo je spremljalo z golimi sabljami. Pred krsto je korakal voj pešcev, drug voj pešcev je zaključil veličasten kondnkt. Krasni venci s trakovi so bili položeni na prerani grob.
V ruskem ujetništvu. Andrej Rik se je oglasil svoji materi, ki živi v Žirovnici, pošta Grahovo pri Cerknici. Piše: Draga mama! Sprejmite najlepše pozdrave od svojega sina Andreja. Naznanjam Vam, da sem že štiri mesece ujet na Ruskem. Prosim, pišite mi kaj, da bom vsaj vedel, da ste prejeli moje pisanje. V Cebaksarih, dne 2. julija 1915. (Rečeno mesto leži na Volgi v kazanski guberniji in šteje 4.VH) prebivalcev.) — Ivan
Vi vojni ujetnik v Rostovu v poročajo: Dne 12. avgusta je trčil dobro znani veleposestnik Urban Rusiji, piše: . . .I>ne Ti. maja sem lokalni vlak Maribor—Ptuj na Gruden, star 84 let. Bil je tudi
zbolela sumljivo bo let stara Marija Škabar, Dunajska cesta 35, in je bila takoj odpeljana z infekcijskim vozom v mestno bolnišnico za silo. Ta žena je prišla s svojo družino 11. avgusta iz Temnice pri Komnu, okraj Sežana. Bakte-riologična preiskava je dognala kolero. Vso ostalo družino, 5 oseb, so odpeljali v svrho osumljenja v za to določeno hišo, kjer ostane toliko časa, da se bakteriologič-niiu potom izključi vsak sum. Stanovanje se je takoj s posredovanjem uradnega zdravnika temeljito razkužilo v vseh ozirih.
ŠTAJERSKO.
Vojak umrl. V Mariboru je u-mrl z<i ranami, ki jih je dobil na južnem bojišču, črnovojnik Ivan Kosi z Lešnice pri Ormožu.
Umor in samomor črnovojnika. V Pobrežu pri Mariboru stanujoči pleskar in hišni posestnik Bratko-vič je služil sedaj kot črnovojnik in je pred kratkim priel domov na dopust. Njegova žena je v času njegove odsotnosti precej veselo živela in zapravljala možev denar, | že tako lepo vzrastla, da v pra-možu pa ni ničesar poslala. Zaradi j vem pomenu besede ni ostalo dru-tega je med njima nastal prepir'gega, kot v nebo štrleča stebelca, in konec je bil, da je Bratkovič Ubogi kmet! Pred cerkvijo je sli ustrelil najprej svojo ženo, potem šal zopet od deželne oblasti, kako pa še samega sebe.	|mu je hraniti do prihodnje žetve;
Za vojake. Hranilno in posojil-J oblast bi se morala tudi ozirati na no društvo v Ptuju jc darovalo to ogromno škodo in davek ali 900 K, in sicer 400 K za zavod in popolnoma opustiti ali zinanjšati. oslepele vojake, 500 pa boreeim
kona in na ljudi, ki so v vojaški službi, se po 8. uri in 30 minut zvečer ne smejo več točiti opijan-1 j i ve pijače. Do 10. ure 30 minut ponoči se smejo alkoholne pijače točiti moštvu od korporalov do narednikov, in sicer prvim le tedaj, če se korporal izkaže z dovo-lilnim listom čez čas. Že u pijan j e-niin se sploh ne sme več točiti, bodisi da bi bili v gostilni ali pa da bi vzeli pijačo s seboj. Kot alkoholne pijače se razen žganih tekočin razume seveda pivo, vino, ja-bolčnik ali hruševec in druge pijače, ki vsebujejo alkohol. Prestopki tega predpisa se bodo najstrožje kaznovali, v ponovnem slučaju se zapre gostilna. Zadruga gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev v Celovcu opozarja obenem, da mora biti v gostilniških prostorih nabita tarifa za jedi in pijače.
Toča. Iz Št. Uja ob Dravi poročajo: Že 20 let menda ne pomnijo Šentiljčani take toče, kot je šla v soboto pred praznikom M. Vnebovzetja in na praznik. Brez posebnega grmenja je prišla v smeri Osojska planina — Golica in pokončala popolnoma vso ajdo, ki je
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Jožef Školč, doma v Breginju št. 59, tik avstrijsko-italijanske meje, se je
in
se vojakom na italijanskem bojišču. 100 K sta podarila dr. Fran in I jO j za Jurtela v iste namene.
Nevihta, teča, poveden j. Iz Konjic poročajo:,Dne 11. avgusta je oglasil iz vojnega ujetništva, divjala silna nevihta nad Oplot-|siCer lz mesta Buguruslana, k nico in prihovsko faro. V Oplot-' gj vzhodno od Samare v samarski niči je nastala splošna povodenj, guberniji. Piše: ...in Vam dam ker so potoki s Pohorja prestopili lla Zliailjej <ia sem živ in zdrav ter bregove. V prihovski fari je toča od 21. maja tukaj v Rusiji ujet. vse' potolkla. Škoda po poljih je z Bogom! V Buguruslanu, dne 3. silno velika.	julija 1915.
Nesreča na železnici. Iz Ptuja j Umrl je v Petovljah pri Gorici
la potrebnim sanitarnim odredbam, se bolezen pojavlja le spora-dično. Glavno sredstvo proti koleri je snažnost in priporoča se cepljenje proti koleri, ki je jako uspešno.
4' Odrešeni'' italijanski učitelji iz Gorice. Imenom krajnega šolskega sveta poziva vladni komisar v Gorici italijanske učitelje: Maksa Bonomi, Ivana Tomasini. Hermana Treleani in Severina Galas, naj pridejo k disciplinarni preiskavi, ki se bo vršila proti njim v prezidijalni pisarni krajnega šolskega sveta; ako ne pridejo, bo razglašen takoj njihov odpust iz službe. — Goriški mestni učitelj Bonomi, Mazzinijanec. je bil tudi mestni s\etovalec v Gorici.
Evakuirancem iz Pulja naznanjajo, da se ne upošteva principi-jelno nobene prošnje evakuiran-eev za vrnitev v Pulj.
Kcrso Franca Jožefa na Reki. Mesto Reka je sklenilo v proslavo kraljeve 851etniee imenovati Kor-so po njegovem imenu. Governer grof Wickenburg je dobil iz kabinetne pisarne dopis, da je kralj dovolil, da se imenuje Korso na Reki Korso Franca Jožefa.
DALMACIJA.
Radi navijanja cen je bil obsojen v Zadru neki trgovec na 1000
Kje je VIKTOR IME JAK? Svoje-časno je bival v "West Newton, Pa., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam oglasi. — Jakob Hribar, R. F. D. 3, Richfield Springs, N. Y.
(14-16—9)
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois ir Wisconsin naznanjamo, da jih bo d« obiskal nai aastopnik
t
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Tlevel, 410 E. oth St., New York, N. Y. Podpredsednik: John Pirnat, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 852 Antb on Ave., Ridgewootl, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. Y.
Nadzorni odbor: Josip Pogachnik, 56 Ton Eyck St., Brooklyn, N. Y. Jobn Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovicb, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, N. Y. Iv-i-	50 St. Mark's Place. New York, N. Y.
Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7th St., New York, N. Y.
Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v <lru-štveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu li. Ave. v New Yorkn, N. Y. in se prieno točno ob 8. uri zvečer.
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-•tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestili straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vu osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije.



kron globe. Prodajal je sladkor jakom ga toplo priporočamo.
mnogo dražje nego je bilo določeno v ceniku.
HRVATSKO.
Reforma deželne uprave. Kakor poročajo iz Zagreba, pripravlja hrvatska vlada korenito reformo deželne (takozvane lirvatsko-avtonomne) uprave. Spremenil se bo sistem in izvršile se bodo tudi obsežne personalne spremembe med nižjim uradništvom. V ta namen potuje ban baron Skerlecz že dalj časa po raznih okrajih in bo svoja inšpekcijska potovanja še nadaljeval.
VABILO
na
PLESNO VESELICO
dne 18. septembra
v Slovenskem Delavskem Domu v Conemaugh, Pa., katero priredi društvo JUTRANJA ZARJA štev. 11 S. D. P. in P. D. v Conemaugh. Tem potom vljudno vabimo vsa tukajšnja društva, posebno pa novo ustanovljeno društvo "Ba-nirski Slovenec" S. D. P. Z. ter vse posamezne rojake in rojakinje iz Conemaugh, Johnstown, Moxliam in okolice, da bi nas na gori omenjeni dan polnoštevilno obiskali. V enakem slučaju bode-mo tudi mi vrnili milo za drago. Na veselici nam bo igrala tukajšnja Victor Orchestra pod vodstvom rojaka V. Navinšeka in še tudi druge zabave ne bo manjkalo, za kar bo skrbel za to izvoljeni odbor. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine proste.
Zajedno naznanjam članom sklep seje. Sklenilo se je, da vsaki član, kateri izostane, plača $1 v društveno blagajno, bolniki pa po 50^, kajti čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov delegata.
Torej na svidenje 18. sept.! (14.16—9)	Fr. Pushnik.
Unravništvo 'Glas Naroda*.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t Ftu •ylvaniji »poročamo, da jih bo kratkem obiskal potovali! zastopnik
>il ujet. Tu mi je dobro; delam" Pragerskem v tovornega. Do smr-. predsednik veteranskega društva .ri km. tih. Prisrčne pozdrave! V ti se ni ponesrečil nikdo, pač pa v Rubijah-Sovodnjah in večkrat
je bilo več potnikov vsled razbi- odlikovan. Pokojnik je bil dober, tih šip in padajočih kovčegov več zvest Slovenec. Vojna z Italijo ob ali manj poškodovanih.	J njegovi bližini je moža potrla. O-
Prepovedaio jc ljutomersko o- stal je bil sam, sina je izgubil že krajno glavarstvo uvoz konj iz poprej, ves žalosten je bival v Go-čakovskega okraja, ker je v ne-|rjci jn siednjič je šel v bolnišnico katerih občinah več slučajev smr- umret.	v
kavosti.	j Velikanska škoda. Iz Gorice po-
Kclera. Zdravstveni svet c. kr. ročajo: Italijanske granate so na-j. - : France Dolščina, vas Pod- štajerske namestnije poroča z dne pravile po Gorici mnogo škode; smreka pri Velikih Laščah Dragi 14. avgusta, da ni na Štajerskem posebno poškodovan je nunski zasedaj nobenega slučaja koz ali pe^ V0{j 0b \Tunski uliei y enem ane_ gaste vročice. Med ranjenci, ki so)VU je padl0 tja 27 granat. Sodi se. jih pripeljali v Celje, se je kon- da znaša dosedanja škoda okoli statiralo 6 slučajev kolere; med 100,000 kron.
Rostovu, dne 4. julija 1915. (Mesto Rostov leži v pokrajini don-skili koza ko v na reki Donu blizu Azovskega morja v južni Rusiji in šteje 115,000 prebivalcev. Rusov, Armencev, Grkov, Turkov in Kavkazijcev, ter ima ladjedelnice. V Rostovu je velik izvoz ruskega žita.) — Makso Dolščina
oče! V začetku svojega pisanja Vam dam na znanje, da sem v Rusiji ujet. Tu nas je več znancev skupaj, in sicer: Slevski Lonček. Stopa r Karol iz Lašč, malolaški Zadnik France in še par drugih. Pozdrav vsem domačim in drugim. V Rusiji, 2. maja. 1915. — Stanko Žerjav se je oglasil svojcem iz Taškenta. kjer je več Slovencev vojnih ujetnikov. Piše: ...V začetku mojega pisanja vas lepo pozdravljam in naznanjam, da sem
ranjenci, ki so jih pripeljali v Brežice, so našli 3 nosilce bacilov.
Kolera. Uradno javljajo: V Trstu je bilo konstatiranih 30 slučajev kolere, v Gorici 3 in v treh KOROŠKO.	| goriških okoliških občinah 10. —
Bauernschreck. Kdo se ne spo-. Tržaška "Edinost" poroča, da bu-minja, kaj vse smo predlanskim letin od 16. avgusta izkazuje 28 morali čitati o "kmečkem stra-|slučajev na koleri bolnih, ki so v liu", ki je strašil — najbrže le v zdravniški oskrbi, enega mrtvega fantastičnih glavah Gornještajer-( in 42 oseb pod zdravniškim nad
ujet in se sedaj nahajam i cev in njih koroških rojakov — zorstvom. Prvi slučaj kolere se je
m. irono Jixm,
ki je pooblaitan pobirati narol* niso im izdajati tozadera* pete dila.
Sedaj se mndi t HtEzBurgE, Pa., im okolieL
UmmiitTo "Glaa Narofe*1.
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, okorelost in nefib-čnost sklepov in mišic
Pristni prihaj'a v zavoju, kot je naslikan tukaj. | Odklonite vse za-1 voje, ki nisozape-! č»teni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 WuhiBftoa St. New York, N. Y.
Izvanrcdna ponudba za bolne.
To je zadnji mesec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter'mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z
X-ŽARKI VSE ZA $2.00.
Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo I naravnost skozi vaše telo. To je I zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti.
Pridite takoj, — Odlašanje je nevarno.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 Permanent Bid*. 746 Euclid Arene, Cleveland, Ohio.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCE~
društvene tiskovine, ee vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI-
Tabkentu % Aiij^ Meni je do-| po gozdih in planinskih pašnikih, pojavil v Trstu sredi julija. Hva- ftTVO KB TTfflONffiflVO*
Vrednostna ponudba kadilcem
CIGARETTES
"Standard Amerike"^ HASSAN KUPONOV ZASTONJ
(IZREŽlTE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St-, New York, N. Y. Ta ponudba iigasne 31. decembra 1913.
Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN eiga rete v Ameriki za najbolj razširjenecigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolilo zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Milo za briti.....
Čopič, ščetine ao vložene v trd gumi
Britev, najboljše jeklo.....
Jermen, dvojen za brušenje in glajenje . Elantični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako *el« in postavo. Zdravniki ga priporočajo fvgod Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za
nohte........
Aparat za rezanje hrane, 8 štir:n I nozmi, katerega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem domu......
Kuponov
25
50 50 50
1)0 125
_ Kuponov Ženski ah mežki dežnik, ameriški Taffeta, Mission ročnik......
. 200
Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejse sekanje; mesarskega noža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo
Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" .
250
300 650
3900
Pošljite kupone na Prem um Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street	New York City, N. Y.
^P^TXr PPT


■
GLAS NABOt)A, 16. SEPTEMBRA, 1915.
Bog resnico vidi, ali ne ., pove je
r?
Spisal Lev Tolstoj.
/ (Resnična zgodba).
V mestu Vladimiru je živel mlad kupee Aksenov. Imel je dve pro-dajalnici in hišo.
Po svoji osebi je bil Aksenov plav, kodrast, lep in prvi veseljak in pevec. Od mladosti je Aksenov mnogo jel in rojil, ko se je napil; ali od onejra časa, kar se je oženil, je prenehal piti, in le redko se je še to pripetilo pri njem.
Nekoč po leti je Aksenov odpotoval v Nižnij na semenj. Ko se je poslavljal od svoje rodbine, mu j«1 rekla žena:
Ivan Dimitrijevič, ne odhajaj sedaj, čudne sanje sem imela o tebi.
Aksenov se je nasmejal in rekel:
Ti se bojiš samo, tla bi na sem nju razposajeno živel t Z*»na mu je rekla: »Sama ne vem, česa se bojim, ali tu.'o strašne sanje sem imela; — videla gem, kakor bi ti prišel iz m*1' la in snel čepico, jaz pa gle dam : Vso glavo imaš sivo. Aksenov se je nasmejal. No, to je dobro znamenje. Le pomisli, kako dobro vse iztržim in ti pripeljem dragocena darila.
Poslovil se je od rodbine in odšel. —
Na pol pota je srečal znanega kupt-a in skupaj ž njim je sklenil prenočiti. Napila sta se čaja in skupaj lepla spat v dveh sosednih sobah. Aksenov ni maral dolgo spati; zbudil se je po noči, in da bi lažje potoval v hladu, je zbudil jemščika in 11111 velel napreči. Potem je stopil v temno izbo. plačal gospodarju in odšel.
Ko je prevozil štirideset vrst, se je ustavil, da bi krmil, v gostilni. Opoldne je stopil na prag, velel postaviti samovar, vzel kitaro in začel igrati. Kar se pripelje h gostilni trojka (voz) z zvončkom, z voza pa stopi činovnik z dvema vojakoma; pristopi k Aksenovu in ga vpraša:
"Kdo si in odkod?'" Aksenov pove vse, kako je in "ali ne morete piti čašiee čaja z menoj 1 Ali činovnik 1«' sprašuje dalj
"Kje si prenočeval prošlo noč? Sam ali s kupcem? Ali si videl kupca zjutraj? Zakaj si tako zgodaj odšel iz gostilne?
Aksenov se je začudil, zakaj ga za vse sprašujejo, povedal je vse, kako je bilo. iu pravi tudi:
"Kako, da me tako sprašujete, jaz nisem tat ali kak razbojnik. <»rem po svojem opravku, in nimate me spraševati za nobeno stvar
Tu je činovnik poklical vojaka in rekel:
.laz sem okrožni glavar in te sprašujem za to, ker je bil kupee, s katerim si ti prošlo noč prenoče val, zaklan. Pokaži stvari, in vi ga pre iščite".
Sli so v sobo, vzeli njegovo torbo in vrečo in začeli raz veza vat i in iskati. Naenkrat je potegnil glavar i/, vreče nož in zakričal: "t egav je ta nož?" Aksenov je pogledal in videl — krvav nož so dobili v njegovi vreči, in ostrmi.
'Odkod pride kri na nož?" Aksenov je hotel odgovoriti, ali ni mogel izgovoriti nobene besede. —
Jaz.... jaz ne vem.... jaz....
nož, jaz----ni moj____
Tedaj je rekel glavar: Zjutraj so našli kupca zaklanega na postelji, in razven tebe nikdo ni mogel storiti tega. Soba je bila od znotraj zaprta, v sobi pa nikogar ni bilo, razven tebe. Glej, ill tu je pri tebi še krvav nož, to je čisto očividno. Povej, kako si ga ubil in koliko denarja si ugrabil?
Akrenov se je rotil, da ni storil tega, da ni videl kupca od onega časa, ko je pil ž njim čaj, da ima le svoj denar 8000, da nož ni njegov. Ali glas se mu je zadiral, lice je bil o bledo, in ves se je tresel strahu, kakor bi bil kriv.
Glavar je poklical vojaka, velel jima zvezati ga in ga peljati na voz. Ko so ga z zvezanimi rokami zagnali na telego (voz), se je pre križal Aksenov in zajokal. Vzeli so mu reči in denar in ga poslali v bližnje mesto v ječo.
Poslali so v Vladimir poizvedet, kak človek je bil Aksenov, in vsi vladimirski kupci in stanovalci so rekli, da je Aksenov v mladosti pil in vesel j •veil, ali bil dober človek. Tedaj r > ga začeli soditi. Sodili so ga za tO, ker je ubil rjazanskega kunca in ukral 20,000 denarja.
Žena je blaznela po možu in ni j idela, kaj storiti. Otroci so bili vsi
mbs,^.. -yfrjife.
majhni, eden je bil še v naročju, drugi jetniški tovariši so Da no-Vzela je vse s seboj in odpotova- vincu povedali, kako je Aksenov
la v mesto, kjer je bil njen mož v prišel v Sibirijo. Povedali so mu, ječi. Začetkom je niso pustili, ali kako je nekdo na cesti ubil kuptSa potem je preprosila načelnike, da in podtaknil Aksenovu nož, in kašo jo peljali k možu. Ko ga je za- ko so ga zato po nedolžnem obso-gledala v jetniški obleki in v že- dili.
lezju skupno z razbojniki, je pad-j Ko je Makar Semenov to slišal, la na zemljo, in se ni mogla dolgo pogledal je na Aksenova, udaril se časa zavesti. Potem je postavila o- z rokama po kolenih in rekel: troke okrog sebe, sedla zraven' Glej, čudo! Resudo! Postaral si njega in mu začela pripovedovati se, ded!
o domačih stvareh in spraševati; Začeli so ga spraševati, čemu se ga o vsem, kar se je ž njim zgo- je čudil in kje je videl Asenova. dilo. Povedal ji je vse. Ona je re- ali Makar Semenov ni odgovoril, kla :	rekel je le:
je početi sedaj ?	Čudo, otroci, kje sva se morala
Odgovoril je:	'siliti!
Treba je prosti carja. Nedolžen človek ne more umreti.

zdaj njegova žena — taka, kakor-
šna je bila, ko ga je spremljala' za J nj ikra t na semen]. V'del jo ie kakor živo, in videl je njeno lice in oči, in slišal, kako mu je govorila in se smejala. Potem so se mu prikazali njegovi otroci — taki, kakršni so bili ted^j, — prav majhni, eden v kožuščeku, drugi v naročju. Spomnil se je sebe, kak je bil tedaj, — vesel, mlad; spominjal se je, kako je sedel na pragu v gostilniei, kjer so ga prijeli, In igral na kitaro, in kako mu je bilo v srcu prijetno Spominjal se je sodišča, kjer so ga sekali, in krvnikov, spomnil se je ljudstva okoli, vezij in jetnikov in vsega 26-
Cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik,
Žena je rekla da je že odposlala prošnjo carju, da pa odgovora še je: —
ni. Aksenov ni rekel ničesar in je Ali si slišal, Semenič, prej o tej samo povesil oči.	(stvari, ali si me videl prej?
Na to je rekla žena:	1 Kako bi lie slišal? Po vsej deže-
Nisem zaman videla, če pomniš, se je govorilo. Ali davno je v*
Pri teh besedah je prišlo Akse-j letnega jetniškega življenja in liovu na misel, če ne ve ta človek svoje starosti. In postalo je Akse-o tem, kdo je ubil kupca. Rekel novu jako dolg čas, da je skoro hotel položiti roko na se.
In vse od tega zločinca !.... mislil si je Aksenov.
Prijela se ga jc taka jeza nad Makarjem Semenovim, da mora
onih sanj, da si osivel. Glej, v res- bilo: kar sem tudi slišal, pozabil sam trpeti radi njega, da se je ho
niči si osivel od nesreče. Ne smel som, rekel je Makar Semenov. bi bil odpotovati tedaj !	| Morda *i slišal, kdo je kupca u-
Začela je gladiti njegove lase in bil? je vprašal Asenov. rekla:	I Makar Semenov se je zasmejal
Vanja, presrčni moj drug, po-'jnrekel: vej ženi resnico: ali nisi ti storil
tega?
Aksenov je rekel:
Tudi ti si
Gotovo ga je ubil oni, pri katerem se je našel v vreči nož. Čeprav
je kdo tebi podtaknil nož. — niso sumila name , — zaknl je obraz z prijeli _ ni , ž_ Kako bi mo_
rokama m zajokal. Potem je pri-|gel vendar vtakniti nož v vrečo?
sel vojak m rekel, da mora sena z ti je yendar gtala . layi?
..... ven- Aksenov se je zadnji- SJ^ w bi]
tel osvetiti nad njim. Čital je molitve vso noč, ali ni se mogel pomiriti. Po dnevu ni šel k Makaru Semenovu in ni gledal nanj.
Tako sta prešla dva tedna. Po noči Aksenov ni mogel spati, in postajalo mu je tako dolgčas, da se ni vedel, kam dejati.
(Konec prihodnjič.)
Ko.je Aksenov le te besede za-
Potovanje italijanskih rezervistov. Pittsburgh, Pa., 14. septembra
krat poslovil od družine.
Ko je žena odšla, se je začel spo-]^ misli, si j da je	ta Iz pittsburškega distrikta se je od-
min jati Aksenov, o cem sta govo-rila. Ko se je spomnil, da je tudi žena sumila nanj in ga spraševala, če je on ubil kupca, rekel je pri
sebi: "Vidi se. »la razven Boga nihče ne more vedeti resnice, in samo njega je treba prositi in od njega samo pričakovati pomoči, milosti." In od tega časa je nehal Aksenov oddajati prošnje, nehal upati in samo molil k Bogu.
Obsodili so Aksenova na kazen s knutom in ga poslati v sibirske ječe. Tako so tudi storili.
Pretepli so ga s knutom in, ko so se zacelile rane od knuta, poslali so ga z drugimi jetniki v Sibirijo.
V	Sibiriji, v ječi, je živel Aksenov 26 let. Lasje lia glavi so mu postali beli kakor sneg in brada jej zrasla dolga, ozka in siva. Vsa veselost njegova je zginila. Sklju-j čil se je, hoditi je začel tiho, go-' voriti malo, nikdar se ni smejal, in često je molil k Bogu.
V	ječi se je Aksenov naučil šivati črevlje in za zdelane je kupil evangelij in ga.čital, kadar je bilo svetlo v ječi; ob praznikih pa je hodil v jetniško cerkev, čital apostolsko dejanje in pel na koru, — glas je imel še dober. Predstojniki so ljubili Aksenova radi njegove J mirnosti ,tovariši jetniški so ga pa spoštovali in ga nazivali 'dedček"| ali "božji človek". Kadar je bilot treba prositi v ječi česa, — pošiljali so tovariši Aksenova k pred-! stojnikom, in če so nastali razpo-ri med jetniki, so prihajali vselej, k Aksenovu, da jim je sodil.
Od doma ni pisal nihče Akseno-i vu, in vedel ni, ali žive še žena in-' otroci.	t
Nekoč so pripeljali v ječo novih -uklenjencev. Zvečer so se vsi sta-j ri jetniki zbrali okoli novih in jih začeli spraševati, iz katerega me-l sta je do in zakaj so prišli sem. Aksenov je tudi sedel na postelji j poleg novincev in, sklonivši oči,' poslušal, kaj je kdo pripovedoval. Eden novih jetnikov je bil visok, zdrav starec šestdesetih let, s sivo ostriženo brado. Pripovedoval je, zakaj so ga vzeli: Pravil je:
Tako, bratje, nisem zaman prišel sem. Jemščiku sem odvezal konja od sanij. Vzel si ga, pravijo: ukral. Jaz pa pravim: Samo hotel sem prej priti, — pustil sem konja. Tudi jemščik je moj prijatelj. Ali tega ne vedo, kaj in kje sem u-kral. Bile so stvari, radi katerih bi me bili morali že davno sem poslati, ali niso mogli dokazati, sedaj me pa niso po pravici sem poslali.	*
Odkod pa ti? — je vprašal neki jetnik.
Mi smo pa iz mesta Vladimira,
tamošnji meščani. Zovejo me Ma-karfa in hvalijo Semenoviča.
Aksenov je vzdignil glavo in vprašal:
No kaj. ali nisi slišal, Semenič, v mestu Vladimiru o Aksenovih kupčevih f Ali so živi?
Kako bi ne slišal! Bogati kupci, kljub temu, da je oče v Sibiriji. Tak je gotovo kakor mi grešni. In ti, dedček, zakaj si ti tukaj
Aksenov ni rad govoril o svoji nesreči; zdihnil je in rekel:. - .
Za svoje grehe sem že 26. leto v ječi.
Makar Semenov je rekel:
Pa za kake grehe?
Aksenov je rekel: "Zgodilo se je tako" in ni hotel več povedati;
človek ubil kupca. Ustal je in od- peljalo včeraj ponoči in danes šel proč. Vso noč ni mogel Akse-; zjutraj 600 italijanskih rezervi-n v zaspati Polotil se ga je uolg stov v New York, kjer se bodo č.csr; in začela se mu je prikazovati vkrcali za Italijo.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o o o •
DELO OKUSNO.
o o o e
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.

Mr. OTO P2ZDIR, ki j« pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije
"TJtl Bureau ol Iadastri* *a4 lauipfttioi" u državo N«w
Tork varuje i* pomaga priaelj«*-ki s* bili oaleparjssi, oropati ali i katerimi m js tlako vav-aal«.
Br explain o m daje aasvet« prl-teljtseem, kateri so bili oslepar-jsal od bankirjev, odvetnikov, tr-yoT««r * zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov ia posestnikov
Daj« se fcaformaaij« t satsiaH-satijakih zadevah t kako postati driavljam, kjer se oglasiti s* državljanska listin«. ' Sorodniki naj bi se metali a pri-celjssti na Ellis Islands all pri Bari« Offise.
PaiATNI DMULTUQ DSPABTMXNT
(State Department of DaSotfJI
BUREAU OF ESTDUSTKIBl AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorkm M last 29th St., odprt vsaki das ed 9, are ajutrsj do S. popsldal Jp
- cr*do rr^w q4 3. 4« i§
■ WVlf	VWV VV^f
Ka] pravijo pisatelji. nfienjakl In državniki o knjigi
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je »lasi: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral in v njej nafiel veliko koristnega. Ta knjiga selo rpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla rp^«— Stati al bilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli e orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ae bližajo Človeštvu boljši čast Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozda pri Krleglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli s oroš-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigama, da bo je tudi v Bolah ne smelo manjkati. Na sveta so dražbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti dražbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral....
G. Neumann Hefer: — To je najboljša	kar so Jih spi-
sali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shoda, katerega Je imel leta 1890 v Berlinu) ! Ne tCT slavil knjige^ samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nudfL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoatolje. ki bi šli žnjo krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Donajewsld Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Dd strokovnjak, noben državnik, pač pa priproeta ženska Berta pL Suttnerjeva. ProtimrVas, posvetite par ar temu dela. MUHm, 0a se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA M CENTOV.
N«nisjto Je pri:
Slovenic Publishing: Co.,
42 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
♦ ♦ ' « ♦ >:>:♦ ♦ >;;

PO ZOB ROJAKI!
Najbolj n-■petfno mazilo za Sen-ake in moške lase, kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo, zrastejo v 6 tednih krasni. (ro*ti in dolg-i lasje, kakor tudi moškim krame brke in brmda in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revroatizem. kosti bol ali trganje ▼ rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture, kraste in grinte, potna noge, kurje oči, bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bra uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Fiiita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC. itn B. Mtk M, Cleveland, Okle.
BOJAJQ NAROČAJTE SE NA OIiAB NAHODA", NAJVBCJI SkOVBN*KI DNEVNIK X ZDM.
Veliki vojni atlas ^
| vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- | ■	sirih posestev vseh yelesil	i
P8	Obsega 11 samih zemljevidov.
® »a lOtih itraneh in vsaka stran je 10* pri 13i palca vsllka. j
II	Cena samo 25 centov.
Manjši vojsni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
■a 8 itraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov, ▼i! semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vBa večja mesta, Število prt-bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajolposancsns države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri vačjaM sdjsma damo popust.
Slovenic Publishing Company,
b82 Cortlandt Street,	New York, N. Y |
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)

Velika vojna mapa
vojsknjocih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 paMh, Cena 15 centov.
Zadej je natančen popia koliko obsega kaka dršava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino. -
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom
ia znancem v staro domovino. *
100 K velja sedaj $15.75 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
- Jm