143
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Konec.)
II. Zbornični tajnik prebere naslednji ukaz Nj-previšenosti gosp. c. kr. železniškega ministra z dne 26, febr. 1897. št. 573: Železniškemu ministerstvu v razmotrivanje splošnih narodnogospodarskih vprašanj v okolišu železniškega  prometovanja pridodeljeni dr-
žavni železniški svet Sestoji vsled §. 2. z razglasom železniškega ministerstva z dne 19 febr. 1897, drž. zak št. 59, razglašenega novega pravilnika za to kor-poracijo iz predsednika, njegovega namestnika in 80 članov, katere, kakor tudi teh namestnike imenuje železniški minister za dobo 3 let. Od teh jih predlagajo 36 trgovske in obrtniške zbornice in zbornica je v smislu dotičnih določil poklicana, da v namen imenovanja za državni železniški svet imenuje enega člana. Ko še pristavljam, da mora predlagana oseba v smislu §. 2. (zadnji odstavek) napominanega pravilnika biti član trgovske in obrtniške zbornice, vabim zbornico, da mi z ozirom na to, ker se namerava dr-žavni železniški svet že spomladi sklicati, dotični predlog zanesljivo predloži do 20. marca t. 1. in naj ob ednem predlagancu imenuje namestnika.
Ko je poročevalec kazal na važnost železniškega sveta in povdarjal, da je zbornica v državni železniški svet opetovano izvolila zbornična člana Karola Luckmann *a za člana in Josipa Kušarja za namestnika, se ta dva na predlog zborničnega svetnika Fr. Omersa soglasno zopet izvolita. Zbornični svetnik Karol Luckmann se zahvali za opetovano izkazano mu zaupanje in zagotovi, da se bo v državnem železniškem svetu z veseljem potegoval za koristi Kranjske in prosi, da se mu morebitne želje naznanijo. Zbornični svetnik Josip Kušar se tudi zahvali za zaupanje, katero se vanj stavi in bo tudi po vseh svojih močeh trudil to zaupanje opravičiti, če bo kedaj v namestovanje pozvan. Zbornica vzame ti izjavi zadovoljilno na znanje.
III.  Zbornični taj nik poroča, da je c. kr. deželno sodišče naznanilo z dopisom z dne 3. marca 1897, da za lekarniško stroko niso odbrani stalni strokovnjaki glede prepirov o varstvenih znamkah in prosi, da se mu imenujeta dva strokovnjaka. Poročevalec predlaga: Zbornica naj za strokovnjake v prepirih glede lekarniških varstvenih znamk voli gospoda lekarnarja Gabrijel Piccoli-ja in Ubald pl. Trnkoczy-ja, oba v Ljubljani. Predlog se jednoglasno sprejme.
IV.  Zbornični tajnik omenja zborničnega sklepa z dne 24. februvarija t. 1., da se udeleži shoda odposlancev, tičočega se železnice čez Karavanke, če ga skliče češki deželni odbor. Zbornica je o tem obvestila občinski svet deželnega stolnega mesta Celovec, ki je izprožil stvar. Dne 11. marcija 1897. pa je deželni odbor češkega kraljestva zbornici poslal pod številko 13.534 naslednji dopis:
Po občinskem svetu deželnega stolnega mesta Celovec izpodbujen, je deželni odbor češkega kraljestva storil sklep, sklicati shod odposlancev, ki bi se posvetovali o dodelanju c. kr. avstrijske železniške mreže do Trsta.
Shod, h kateremu se najuljudneje vabi slavna trgovska in obrtniška zbornica, se vrši v Pragi pri deželnem odboru češkega kraljestva z dne 20. marca
1897. ob 10. dop.; slavna trgovska in obrtniška zbornica se prosi, da deželnemu odboru čim prej naznani ime tamošnjega gospoda odposlanca.
To vabilo se je zajedno odposlalo deželnim odborom na Moravskem, Dolnjem Avstrijskem, Koroškem, Kranjskem, v Idriji, mestnemu svetu v Trstu, Trgovskim in obrtniškim zbornicam v Pragi, Brnu, Olo-mucu, Libercah, Hebu, Plznju, Budejevicah, na Dunaju, v Lincu, Ljubnem, v Gorici, Ljubljani, Rovinju, Celovcu, občinskemu svetu v Celovcu in državnemu in deželnemu poslancu dr. Viktor Russu. Končno se usoja deželni odbor naznanjati, da je visoki deželni zbor češkega kraljestva v svoji seji dne 4. marcija 1897 stavil naslednji sklep, katerega se usoja deželni odbor predlagati kot podlago posvetovanju sklicanega shoda odposlancev.
C. kr. vlada se poživlja, da se pri svojih ukrepih za izvršitev druge železniške zveze s Trstom ozira na to, da bo ta pot bistveno skrajšala pot s Češkega v Trst, in da dene one projekte za sedaj na stran, ki bi bili brez pomena za izvoz s Češkega čez Trst, ali pa bi mu bile prospešne le po novih peage-po-godbah s privatnimi železnicami.
C. kr. vlada se torej poživlja, da pred vsem zagotovi zvezo Celovca čez Karavanke z eno točko dr-žavno-železniške proge Trbiž-Ljubljana in odtam dalnjo neposredno zvezo. Deželnemu odboru se naroča, da postopa po teh načelih.
Dne 15. marcija 1897 je deželni odbor češkega kraljestva telegrafično naznanil, da se je shod odposlancev predložil na 22. marcij ob 10. dopoludne. Predno se je volil odposlanec, je poročevalec razložil, katero stališče je zbornica tekom 30 let zavzemala in zastopala v tem za Trst, Kranjsko in severne avstrijske dežele vele važnem železniškem vprašanju. Razprave tega predmeta so se udeležili gospodje zbornični svetniki: Karol Luckmann, Andrej Gassner, Ivan Baumgartner in poročevalec. Slednji je prebral tudi vlogo predstojništva trške občine Tržič, v kateri se izreka želja, da bi bilo v prid stvari, ko bi zbornica ali deželni odbor, na katerega se je tudi obrnilo v karavanskem železniškem vprašanju zelo verzira-nega ravnatelja ilirske rudarske družbe za živo srebro Simona Riegerja poslala kot odposlanca.
Na predlog zborn. svet. Karola Luckmanna se sklene, za odposlanca izvoliti zbor. svetnika Andreja Gassnerja, tovarnarja v Tržiču, ki se je za zaupanje zahvalil s pripomnjo, da bo v zmislu današnjih izvajanj zbornično stališče po svojih močeh zastopal pri shodu v Pragi. Gospod Simon Rieger bo fungiral kot tehniški svetovalec.
144