Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si
i Izobraževanje j Podravje • Ptujčani | dosegli nadpovprečen ! rezultat mature
O Stran 10
Ptuj, petek, 15. julija 2016 letnik LXIX • št. 56 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
v
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
V	središču Slov. Bistrica •
Tožba proti klubu študentov
O Stran 4
V	središču Podravje • Koliko vas bo stala pot do hrvaške obale in otokov
O Strani 4 in 5 Politika
Kidričevo • Direktor občinskega podjetja odstopil zaradi neposlušnosti delavcev
O Stran 6
Šport
Nogomet • Obeta se neizprosen boj za vrh in obstanek
O Stran 11
Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje • 151 kilometrov cest v katastrofalnem stanju
Za prenovo mostu čez Dravo 4,8 milijona €
Za redno vzdrževanje in investicije v državno cestno omrežje bo infrastrukturno ministrstvo za območje 19 občin Spodnjega Podravja v dveh letih namenilo predvidoma okrog 15 milijonov evrov. Med naložbami je predvidena tudi obnova dotrajanega mostu čez Dravo. Več na straneh 2 in 3.
Aktualno •
Kaj bodo gradili na nekdanji Metalkini parceli
S Strani 2 in.3.
Črna kronika *
Je polje pšenice v Sobetincih namerno zagorelo?

(O <D
^^Nirodno
# flbflvne ■v lasbe
S Stran 24
m.~
m

Ptuj 2016
1.	VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30
2.	VEČER - festival IMZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. julija 2016
Sp. Podravje • V dveh letih za regionalne in glavne ceste 15 milijonov evrov
62 odstotkov državnih cest v regiji v
V Štajerskem tedniku smo že nekajkrat opozorili na slabo stanje državne cestne infrastrukture v Spodnjem Podravju in (DRSI), je na območju, ki sodi pod upravni enoti Ptuj in Ormož, kar 54 odstotkov oz. 151 kilometrov državnih glavnih in
Osem odstotkov ali 24 kilometrov jih je slabih, enak delež je ocenjenih kot mejnih. V dobrem stanju je devet odstotkov cest (25 km) in v zelo dobrem 21 odstotkov (59 km). Koncesi-onar za vzdrževanje je Cestno podjetje Ptuj (CPP), koncesijsko območje zajema 281 kilometrov cest, Direkcija za infrastrukturo letno za vzdrževanje namenja 2,5 milijona evrov. Od tega 1,6 milijona za letno vzdrževanje in 900.000 evrov za zimsko službo (marec 2016-marec 2017). Poleg zneska za vzdrževanje bo DRSI za popravilo cest v Spodnjem Podravju v prihodnje več milijonov evrov namenila tudi za obnovo dotrajane cestne infrastrukture. 420.000 evrov so vredni projekti, ki jih je DRSI oddala v izvajanje Cestnemu podjetju Ptuj. 20. julija bodo pri-
Foto: Črtomir Goznik
Stari dravski most in most čez Studenčnico na Ptuju naj bi obnovili. Na DRSI pripravljajo razpisno dokumentacijo za izbiro izvajalca. Vrednost projekta je ocenjena na 4,8 milijona evrov. Nadaljevali bodo tudi rekonstrukcijo ceste skozi Podvince, ki bo veljala 2,1 milijona evrov.
Uvodnik
Udobje pri polnem koritu
Dober mesec dni nazaj sem v svojem zadnjem uvodniku zapisala, da je Slovenija raj za kriminal Interesna združenja, ki obvladujejo državo, gledajo samo na to, da bodo njihovi žepi še debelejši. Skrb za dobro ljudi je že zdavnaj ugasnila. Za mano je 12 let aktivnega dela v novinarstvu. Spremljala sem na stotine sej občinskih svetov, lokalne in državnozborske volitve, obiske političnih skupin, ministrov in predsednikov vlad, se naposlušala razvojnih strategij in načrtov, ki niso nikoli zaživeli. V12 letih se v Sloveniji na sistemski ravni v pozitivno smer ni spremenilo skorajda nič. Čeprav so pogosto funkcionarji, tudi najvišjega ranga, omenjali sistemsko korupcijo in govorili o težavah, ki bi jih Slovenija morala rešiti. Pa jih ni. Polna ušesa imam tega, da je v Sloveniji problem delovno-pravna zakonodaja, da so osebni prejemki preveč obdavčeni in davki previsoki, da obstajajo visoka korupcijska tveganja.
Predsednik vlade Miro Cerar te dni javno izpostavlja dilemo, ali je Slovenija mafijska država. Sedem ali osem let poslušam, kako so nam ugrabili državo. Pa nihče ne naredi nič. Tem ljudem, imenujmo jih ugrabitelji Slovenije, sta v času, odkar je bil problem ne samo zaznan, temveč tudi javno izpostavljen, vpliv in moč samo še rasla in rasla. Ko je Borut Pahor kot predsednik vlade začel javno omenjati strice iz ozadja, se je njegova vlada sesula kot hišica iz kart. Miro Cerar danes govori o Sloveniji kot mafijski državi. Zunanji minister Karl Erjavec pravi, da so maske padle in je vidno, kako Slovenijo obvladujejo močni interesni lobiji. Pa saj nam Cerar in Erjavec ne govorita nič novega. To je javno znano že skoraj desetletje. Ugrabitelji so v tem času z napajanjem iz javnih jasli samo še dodatno plemenitili svoje premoženje. Javni denar se vlaga v projekte, kjer je možno pleniti. Ne pa v projekte, ki bi dejansko pomenili ukrepe za gospodarsko rast, posredno bi s tem izboljšali kakovost življenja ljudi in zvišali življenjski standard. Ah, komu mar za ljudi. Če je ob polnem koritu tako udobno. In v Sloveniji se ne zgodi nič - psi lajajo, karavana gre naprej.
Za dobro stoječi državni plen, ki je še ostal, se med seboj tepejo interesne združbe, ki želijo to premoženje upravljati in ga karseda najboljše izkoristiti zase in za svoje - v smislu izčrpavanja, se razume.
Mojca Zemljarič
čeli obnovo Osojnikove ceste na Ptuju v dolžini 270 metrov: v smeri od Gregorčičevega drevoreda proti policijski postaji. Obnovili so 300-metrski odsek med Gabrnikom in Juršinci ter 350 metrov ceste v Pavlovcih. Na glavnih oz. regionalnih cestah so rekonstruirali tri mostove, in sicer v Cvetkovcih, med Lovrencem na Dravskem polju
in Ptujsko Goro ter med Jane-žovci in Destrnikom. Na Ptujski Gori, v Zgornjem Leskovcu, med Leskovcem in Tržcem, v Stročji vasi in Pavlovcih ter med Pavlovci in Ormožem so izvedli tudi sanacije brežin. Večja dela so se izvedla v Zgornjem Leskovcu, kjer so pred mejnim prehodom zgradili oporni zid. Izvajalec navedenih del je CPP.
Ptuj • Nov lastnik 15.000 kvadratnih metrov velike parcele
Kaj bodo gradili na nekdanji
Če kaj na Ptuju uspeva, potem so to gotovo hitro rastoče trgovine in trgovski centri. Kmalu naj bi nova trgovina zrasla v na Ptuj prihaja še več trgovin, na območje nekdanje Metalkine trgovine. A domnevno so namere novih lastnikov te parcele
Stavba, na kateri je bila nekoč trgovina Metalka, že vrsto let propada, neurejena parcela sameva, celotna podoba pa kazi sliko mesta. Odločitev o njeni prihodnosti je bila doslej v rokah Heta Asset Resolution, d. o. o., ki pa naj bi to parcelo prodala novemu lastniku.
Trgovina Metalka, ki je imela sedež v Ljubljani, poslovalnici
pa še na Ptuju in v Domžalah, je v zlatih časih zaposlovala več kot 100 ljudi. Sledili so prevzemi in razni zapleti, ki so pripeljali do prisilne poravnave nekdaj uspešnega podjetja. Na Ptuju je za tem ostala le propadajoča stavba tik ob železniški progi. Da ta nikakor ni v ponos občini in da si prizadevajo urediti tudi ta neugledni del
mesta, je pred kratkim povedal tudi ptujski župan Miran Senčar. To je le še podkrepilo govorice, da bo na tem mestu zrasla nova trgovina, domnevno podjetja H&M, ki naj bi interes za izgradnjo trgovine na Ptuju izkazovalo kar nekaj časa, pred leti naj bi bilo v igri tudi središče mesta, in sicer Murko-va ulica. Neuradni, a zanesljivi
GP Drava se s podjetjem H&M še ni pogovarjalo o možnosti prihoda na Ptuj
Ker je bilo Gradbeno podjetje Drava v zadnjih časih eno izmed tistih, ki so delali po modelu iskanja primernih parcel in nato izgradnje za znane investitorje, smo tudi direktorja Saša Kovačca povprašali, ali nameravajo na tem območju morda graditi. To informacijo je zavrnil, rekoč, da je to malo verjetno ter da sam ni še z nikomer govoril v povezavi s tem projektom.
vir pravi, da naj bi se podjetje H&M pred leti odločilo, da odstopi od svoje namere, saj njihove želje po obnovi niso bile skladne s konceptom, ki ga imata ptujska občina in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Letos pa so ponovno vzniknile govorice, da omenjena priljubljena trgovska veriga z oblačili prihaja tudi v najstarejše slovensko mesto.
Preverili smo jih tudi na ptujski občini in povprašali, ali drži, da se namerava na parceli, kjer je bila Metalka, graditi nova trgovina in kaj predvideva občinski prostorski načrt za to območje.
„Omenjena lokacija je sestavni del območja gospodarskih con - IG z oznako EUP JE 06. V skladu z OPN je območje opredeljeno kot površina gospodarske cone, namenjena obrtnim,
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Miiošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 15. julija 2016
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	3
slabem in zelo slabem stanju
tudi v Sloveniji. Po podatkih, ki smo jih pridobili od Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo regionalnih cest ocenjenih kot zelo slabih.
. ■ ■ V
šš&iMM
Foto: Črtomir Goznik
Za redno vzdrževanje in investicije v državno cestno omrežje bo infrastrukturno ministrstvo za območje 19 občin Sp. Podravja v dveh letih namenilo predvidoma okrog 15 milijonov evrov. Povprečni znesek vzdrževanja glavnih in regionalnih cest vSp. Podravju znaša po kilometru skoraj 9.000 evrov. Bodo odgovorni poskrbeli za dobro izvedbo del, da bodo podravske ceste v prihodnje boljše, kot kaže priložena fotografija?
V dveh letih za investicije v Sp. Podravju 10 milijonov evrov
Še nekaj investicij v državno cestno infrastrukturo se na območju Spodnjega Podravja po podatkih DRSI obeta tudi letos
Metalkini parceli?
bližini blokovskega naselja, na parceli nadžupnije sv. Jurija. Glasne pa so tudi govorice, da povsem drugačne...
" I
Na tem mestu naj bi bila po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah zgrajena avtohiša.
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Velikost območja je takšna, da je možno za ta del območja izdelati OPPN, ki bo opredelil natančno ureditev tega območja. Do zdaj od strani lastnikov nismo prejeli pobude o začetku izdelave OPPN, tako da ne poznamo njihovih namenov. Glede na dostopne podatke je lastnik
zemljišč Heta Asset Resolution, d. o. o.," so pojasnili na ptujski občini, kjer pa očitno (po odgovorih sodeč) s tem, da je banka že našla novega lastnika, niso seznanjeni.
So pa nam vse želene informacije v zvezi s to parcelo posredovali dosedanji lastniki, Heta Asset Resolution. Kot je v imenu podjetja pojasnil Mario Lukič, je prodaja parcele, na
kateri je bila trgovina Metalka, že dogovorjena, čakajo le še kupnino. Formalno-pravno naj bi bile zadeve kmalu urejene in 15.000 kvadratnih metrov velika parcela bo dobila novega lastnika. Kaj bo na tem mestu, še sicer ni točno znano, a po naših informacijah naj tam vendarle ne bi zrasel trgovski center, temveč avtohiša.
Dženana Kmetec
in prihodnje leto. Med temi bo največja obnova dveh mostov: starega ptujskega mostu čez reko Dravo in mostu čez Studenčnico z rekonstrukcijo ceste med obema mostovoma. Naložba je ocenjena na okrog 4,8 milijona evrov, trenutno je v pripravi razpis, s katerim bodo izbrali izvajalca del. 2,1 milijona evrov bo stala ureditev cestne infrastrukture skozi Podvince, druga etapa. Finan-cerja del sta DRSI in mestna
občina Ptuj. V podpisovanju je pogodba za ureditev krožišča Majšperk-Apače-Kidričevo (Tovarniška). Naložba bo veljala 600.000 evrov, dela bosta sofinancirali DRSI in občina Kidričevo. Direkcija je nedavno obnovila most čez Rogozni-co na Dornavski cesti (47.000 evrov), prihodnje leto nameravajo sanirati pločnike in ograjo na dravskem mostu v Ormožu (45.000 evrov). V fazi priprave je razpisna dokumentacija za
preplastitve in sanacije več cestnih odsekov. 439.000 evrov bodo predvidoma namenili za sanacijo ormoške obvoznice, 132.000 za cestni odsek Ro-gatec-Majšperk, 312.000 za glavno cesto proti Destrniku, kjer bodo 600 metrov ceste obnovili v Novi vasi pri Ptuju, v dolžini pol kilometra bodo sanirali cesto na tako imenovanem destrniškem klancu. 227.000 evrov namerava DRSI nameniti za obnovo ceste Lju-tomer-Savci-Ptuj. Večja naložba bo tudi obnova ceste med Cerkvenjakom in Vitomarci v vrednosti 320.000 evrov. Direkcija obnove cestišč načrtuje še na odsekih Ormož-Središče ob Dravi (25.000 evrov), Vito-marci-Gabrnik (45.000 evrov) in na Osojnikovi cesti na Ptuju (49.000 evrov). Na križišču med Mariborsko in Zagrebško cesto bodo postavili montažno krožišče (35.000 evrov). Sanacije prepustov so načrtovane na dveh lokacijah: Maribor-Vurberk-Ptuj (19.000 evrov) in Janežovci-Dolge Njive (17.000 evrov). Odvodnjavanje, sanacijo brežin in bankin bodo izvajali ne cestah Kozminci-Že-tale-Rogatec (35.000 evrov), Rogoznica-Senarska (31.000 evrov), Borl-Cirkulane-Meje (23.000 evrov), Majšperk-Apa-ški križ (8.000 evrov) in Stročja vas-Pavlovci (1.800 evrov).
DRSI je z Občino Markovci že tudi podpisala sofinancerski sporazum za gradnjo krožišča na regionalni cesti Spuhlja-Za-vrč, v Markovcih pri kmetijski zadrugi. DRSI bo financirala 81, občina pa 19 odstotkov vrednosti projekta. Za izvedbo projekta trenutno poteka zbiranje ponudb za izbiro izvajalca. Rok za oddajo ponudb je 20. julij.
Mojca Zemljarič
2,5 mio evrov za vzdrževanje cest v Sp. Podravju
Zimska služba: 900.000 evrov
Redni, občasni, izredni pregledi: 282.000 evrov Talne obeležbe: 263.000 evrov
Vzdrževanje bankin: 77.000 evrov
Košnja trave, obsekovanje: 150.000 evrov
Sanacija po zimi poškodovanih vozišč: 114.000 evrov
Krpanje udarnih jam, rezkanje in strojno krpanje cest z izravnavo: 325.000 evrov
Foto: CG
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. julija 2016
Slovenija, Podravje • Izračun cestnine in trajektnih vozovnic do hrvaškega primorja
Koliko bo treba odšteti samo za cestnine
Tudi letos je Hrvaška pred začetkom sezone podražila cestnine na avtocestah v hrvaški Istri, dražje pa so tudi vozovnice za vožnjo s trajektom. Za vas
Kako drage so trajektne vozovnice na otoke Cres, Pag, Rab, Brač in Hvar?
Od začetka junija je tudi ladijski prevoznik Jadrolinija sezonsko zvišal cene svojih storitev, ki bodo veljale še vse do 2. oktobra. V nadaljevanju predstavljamo cene trajektnih vozovnic na otoke Cres, Pag, Brač, Rab in Hvar. Za trajekt iz Brestove do Porozine na otoku Cresu ter za trajekt izValbiske na otoku Krku do Meraga na otoku Cres je treba za osebni avtomobil plačati
15.4	evra (115 kun), za odraslo osebo 2,4 evra (18 kun), za otroka (3.-12. leta starosti) pa 1,2 evra (9 kun). Vožnja s trajektom izValbiske do Loparja na otoku Rabu pa stane: za odraslo osebo 4,9 evra (37 kun), za otroka (1-13 let) 2,5 evra (19 kun) ter za osebni avtomobil 30 evrov (225 kun). Za trajekt iz Prizna do Žigljena na otoku Pagu boste za osebni avtomobil plačali 12,8 evra (96 kun), za odraslo osebo 2,3 evra (17 kun), za otroka (3-12 let) pa 1,1 evra (8,5 kune). Če se boste iz Splita s trajektom odpravili na Brač (Supetar), vozovnica za odraslo osebo znaša 4,4 evra (33 kun), za otroka (3-12 let) 2,2 evra (16,5 kune), za osebno vozilo pa boste morali doplačati še 21,4 evra (160 kun). Za vožnjo s trajektom iz Splita na otok Hvar (Stari Grad) pa boste za odraslo osebo plačali 6,3 evra (47 kun), za otroka (3-12 let) 3,14 evra (23,5 kune) ter za osebni avtomobil
42.5	evra (318 kun). Vozni red skupaj s cenikom trajektov na hrvaške otoke najdete na spletni strani: www.jadrolinija.hr.
	
Li" mk L f A M	
	■ ■ ff
	
	
Foto: Črtomir Goznik ^
Na Hrvaškem imajo štiri upravljavce avtocest: Hrvatske autoceste - HAC (Zagreb-Split-Ploče, Bregana-Zagreb, Zagreb-Lipovac, Zagreb-Go-ričan), družba ARZ (Reka-Za-greb, Rupa-Reka, most Krk), BINA (Istra + Učka) in AZM (Zagreb-Macelj). Na večini avtocest velja zaprt cestninski sistem, kar pomeni, da ob uvozu na avtocesto prejmete
Slovenska Bistrica • Kako (ne)aktiven je klub bistriških študentov?
Soočeni s tožbo zaradi odpovedi Dneva ljubezni in najemne pogodbe
Vrata mladinskega centra v Slovenski Bistrici, ki ga upravlja slovenjebistriški klub študentov, so že eno leto zaprta. Od-pro se le ob dogodkih kluba, ki pa so, glede na trditve nekdanjega najemnika prostorov Jureta Detička iz podjetja BitSpot, bolj izjema kot pravilo. Na klubu študentov to trditev zavračajo, saj da so se preusmerili iz prirejanja zabav za dijake in študente na organizacijo delavnic in izobraževanj.
Prostori kluba obsegajo klubsko pisarno, gostinski lokal v pritličju in še večji prostor (z ozvočenjem). In za gostinski lokal klub študentov podjetju Bitspot ni računal najemnine, navsezadnje podjetje ni opravljalo zgolj gostinske dejavnosti, klubu je pomagalo tudi pri organizaciji prireditev. Potem ko so lani večdnevne padavine slovenje-bistriškim študentom odplavile glasbeno prireditev, so še sporočili, da niso sposobni kriti fiksnih stroškov prostorov, zato so prekinili sodelovanje s podjetnikom in zaprli vrata mladinskega centra.
Kljub temu da je lani Klub Študentov Slovenska Bistrica na račun prejel 93.076 evrov prihodkov (za primerjavo - vsa kulturna društva v Slovenski Bistrici skupaj prejmejo 105.390 evrov), pa se je število prireditev drastično zmanjšalo, opozarja Detiček. »Dejstvo je, da so člani kluba ob prekinitvi pogodbe obljubljali, da bodo aktivnosti v mladinskem centru nadaljevali in mladim ter vsem drugim še naprej nudili možnost za udejstvovanje v prostorih, ki so jih v ta namen brezplačno dobili v uporabo od Občine Slovenska Bistrica. Vendar
po letu dni mladinski center še vedno ne deluje, razlog za to pa, glede na višino sredstev, s katerimi razpolagajo, ne more biti finančna nezmogljivost, kot so člani KŠSB ves čas navajali. Število projektov, ki so vključevali mlade z vseh področij njihovega delovanja, se
je z 80 v enem letu, ko je mladinski center obratoval in sem ga vodil jaz z družbo BitSpot, d. o. o., zmanjšalo na vsega pet projektov.« Dodal je, da v lokalnem okolju obstaja veliko oseb, ki so pokazale velik interes za pomoč pri izvajanju aktivnosti, s katerimi bi mladinski center
živel. »Menim, da je KŠSB vsem zainteresiranim, ki bi želeli dogajanje na področju mladinske dejavnosti, dolžan pojasniti, zakaj so prostori, namenjeni mladim, neizkoriščeni in kam gre denar, ki ga za te namene prejmejo. Sam sem pri razvoju mladinskega centra sodeloval
»ftVlintfVIÉVW
www.kssb.si
i@kssb.si

Odhodki Kluba študentov Slovenska Bistrica v letu 2015
I 2015	Odhodki 1
Stroški materiala	20.149 €
Stroški storitev	58.558 €
Dotacija drugim pravnim osebam in društvom	10.686 €
Amortizacija	1.057 €
Drugi stroški	932 €
Vir: Ajpes
FOTO: Mojca Vtič
že od njegovega nastanka in vanj sem vložil veliko truda in sredstev. Ne nazadnje sem že leta 2014 ob ponovnem odprtju pripravil podrobnejši program, ki bi omogočil možnosti za sofinanciranje delovanja in širitev aktivnosti (prav v tem času je odprt tudi razpis za pridobitev sredstev za delovanje mladinskih zadrug, na katerega bi lahko kandidirali), vendar je KŠSB s svojimi odločitvami onemogočil te možnosti, s čimer je po mojem mnenju oškodoval ne samo mlade, ampak tudi druge občane.«
KŠSB očitke o neaktivnosti zavrača
Za odziv smo povprašali tudi vodstvo Kluba študentov Slovenska Bistrica. Zanimalo nas je, ali so se podali v iskanje novega partnerja, ki bi opravljal gostinsko dejavnost in jim pomagal pri organizaciji prireditev. »Naše mnenje je, da gostinstvo ne prinaša dodane vrednosti mladinskemu centru, tako da smo se usmerili na druga področja. Organizirali smo delavnice in predavanja, ki obravnavajo od zdravstvene tematike, sociale, do delavnic javnega nastopanja ... in naše tradicionalne prireditve Dan ljubezni, Bistriško noč ljubezni ...,« so pojasnili. Na očitek, da se je število prireditev zmanjšalo, pa so odgovorili, da se je število množičnih dogodkov - »žurov« - res zmanjšalo, saj da klub študentov ne more opravljati gostinske dejavnosti, vendar da so pozornost posvetili drugim, prej omenjenim aktivnostim, ki naj bi jih v prvi polovici leta izvedli že 20. Zanimalo nas je tudi, kako porabijo svoj proračun, ki se navadno giblje okrog 90.000 evrov.
petek • 15. julija 2016
V središču
Štajerski	5
do najbolj obiskanih mest hrvaške obale
smo izračunali, koliko bo treba odšteti za cestnino na hrvaških avtocestah do najpopularnejših turističnih mest in otokov ter koliko za vožnjo s trajektom.
z osebnim avtomobilom od mejnega prehoda Gruškovje do popularnejših hrvaških turističnih destinacij, in sicer do Reke, Krka preko Krškega mosta, Paga preko Paškega mosta, Zadra, Biograda na Morju, Ši-
benika, Splita in Dubrovnika. Cestnina od Maclja do Reke stane 15,8 evra (118 kun), do Krka preko Krškega mostu 20,4 evra (153 kun), do otoka Pag preko Paškega mostu 21,8 evra (163 kun), do Zadra 22
evrov (165 kun), do Biograda na Moru 23,5 evra (176 kun), do Šibenika 26 evrov (195 kun), do Splita 29,7 evra (222 kun) in do Dubrovnika okrog 36 evrov (270 kun).
Monika Levanič
cestninski listek, ob izvozu pa cestnino poravnate na cestninski postaji. Cestnino lahko plačate v gotovini (kune ali evro) ali s kreditnimi karticami (american express, diners, mastercard, maestro in visa). Cestnino je možno plačati tudi z elektronskimi karticami (trije različni sistemi: ENC-kartica, BINA ENC in SMART AMZS), s katerimi lah-
Pojasnili so, da največ denarja, približno 60 %, porabijo za projekte. »40 % nam po pravilniku ostane za delovanje društva, kar zajema tudi članske ugodnosti, na primer brezplačno tiskanje, sofinanciranje študentske literature, cenejše kopalne in smučarske karte. Skušamo pa čim več denarja nameniti projektom,« so pojasnili.
Nesporazum se bo rešil na sodišču
Se je pa klub študentov v jubilejnem 25. letu znašel pred novim izzivom. Po neuradnih informacijah je podjetje BitSpot domnevno zaradi nepravilnosti ob prekinitvi sodelovanja vložilo tožbo zaradi nastale finančne škode proti Klubu študentov Slovenska Bistrica, saj se o odprtih zadevah niso mogli sporazumno dogovoriti. Ali to drži, smo vprašali tudi Klub študentov. »Gre za reševanje nesporazuma, ki je nastal ob odpovedi Dneva ljubezni. Dogodek smo organizirali v sodelovanju s podjetjem Bitspot, zaradi slabega vremena je padla odločitev, da dogodek odpo-vemo, očitno se nismo dobro razumeli. Vsaka stran ima svojo zgodbo, žal se nismo mogli dogovoriti, posledica je tožba.« Na vprašanje, kakšen je tožbeni znesek, pa so odgovorili: »Znesek je primerljiv stroškom ene izmed večjih prireditev Kluba študentov. Sicer pa ima tožba tri točke, ena izmed njih je tudi odpoved najemne pogodbe za prostore. Bomo videli, kako bo odločilo sodišče,« so povedali.
Mojca Vtič
ko privarčujete kakšen evro. Namreč cena ENC-kartice, ki velja pri upravljavcih HAS in ARZ (avtocesta Rupa-Reka-Zagreb, most na Krk, Zagreb-Split-Ploče, Bregana-Zagreb-Lipovac in Zagreb-Goričan) je 16,3 evra (122 kun; cene v evrih so zaokrožene), ob minimalnem vplačilu 13,4 evra (100) kun pa vam na kartico naložijo dodatnih 21,74 % zneska. Uporaba zneska na kartici ni časovno omejena. Kartico lahko kupite na cestninskih postajah, v upravnih stavbah cestninskih postaj, npr. Rupa, Krk, Lučko, Bosiljevo. S kartico BINA ENC, ki velja na avtocesti v Istri ter za predor Učka ob minimalnem vplačilu na kartico evra 26,8 evra (200 kun) lahko pridobite do 30 % pri cestnini in do 50 % pri predoru Učka (v paketu s časovno omejitvijo vplačila) oziroma 10-odstotni popust (v paketu brez časovne omejitve). Kartico, ki stane 16,7 evra (125 kun), lahko kupite samo
v upravnih stavbah BINA Istra v Umagu, Puli in Učki. Uporabniki kartice SMART AZM, ki velja le na avtocesti Zagreb-Macelj (Gruškovje) pa imajo ob minimalnem plačilu 26,8 evra (200 kun) 25 % popusta na cestnino, za vozila 3. in 4. kategorije pa ob minimalnem vplačilu 267 evrov (2.000 kun) 13 % popusta. Kartico po ceni evra 2,7 evra (20 kun) lahko kupite na cestninskih postajah na tej avtocesti.
Sicer pa se na Hrvaškem cestnina plačuje glede na prevožene kilometre, poleg avtocest pa se plačujeta še predor Učka (ob uvedbi zaprtega cestninskega sistema je cena vključena v samo cestnino), most na otok Krk in predor Sv. Ilija.
Izračuni za cestnine od Gruškovja proti hrvaški obali
V nadaljevanju predstavljamo strošek cestnine za vožnjo
Ptuj • Odprtje prvega sistema za izposojo koles
Brezplačno na kolo za zdravo telo
Od srede naprej se domačini in turisti po Ptuju in okolici s kolesi lahko vozijo povsem brezplačno. Vzpostavljen je namreč prvi sistem izposoje koles, izbirate pa lahko med 14 lepo urejenimi vozili.
14 koles so partnerji v tem projektu urejali od aprila naprej. Vse se je začelo z idejo, nadaljevalo z zbiranjem starejših koles, ki jih posamezniki niso uporabljali. Dijaki Šolskega centra Ptuj so jih nato pridno prebarvali, popravili in usposobili, s čimer so pomembno prispevali k temu, da so kolesa danes lepo urejena in v skladu z barvami mesta. Večina jih je v belo-rdeči kombinaciji, skupno vsem pa je, da si jih lahko pred Turistično informacijskim centrom na Ptuju sposodite brez kakršnih koli stroškov.
V skupnem projektu, ki je bil zaradi dobrega sodelovanja izpeljan z minimalnimi stroški, je sodelovalo pet partnerjev: Šolski center Ptuj, Javne službe Ptuj, Mestna občina Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Kolesarska mreža Ptuj in Javni zavod za turizem Ptuj.
Kot je pojasnila Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, je razlogov za projekt več. Izpostavila je promocijo
Ptuj je dobil 14 novih koles.
urbanega kolesarjenja in povečanja deleža poti, opravljenih s kolesom ter poudarila, da bo nezanemarljiva prednost tak sistem tudi za turiste, ki jim je na ta način omogočen ogled širšega območja na okolju prijazen način.
»So pa posebna ta kolesa tudi zato, ker imajo dodano vrednost; namesto da ležijo v drvarnicah kot dotrajana in odpisana, smo jih skupaj uredili in omogočili varno in zdravo gibanje po mestu in okolici,« je še dodala Pivčeva.
Projekt je pohvalil tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je dejal, da imajo druga mesta sicer modernejši sistem izposoje koles, a da je ptujski poseben po tem, ker so z minimalnimi stroški, a skupnimi močmi uspeli doseči, da teh 14 koles ni zgodovina, temveč bodo na voljo širokemu krogu ljudi. Na voljo so vsak dan med 9. in 18. uro pred TIC Ptuj. V zameno za to, da zastavite osebni dokument, pa vam kolo izposodijo tudi za dan ali dva.
Dženana Kmetec
Ormož • Na 15. redni seji potrdili več odlokov
Denar iz proračunske rezerve za sanacijo poškodovanih cest
Ormoški občinski svetniki so na 15. redni seji med drugim potrdili odloke, ki urejajo gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo ter vzdrževanja javne razsvetljave. Odloki urejajo način ter pogoje za opravljanje gospodarskih javnih služb in bodo podlaga za objavo razpisov za izbiro koncesionarjev.
V drugem branju so potrdili odlok o kategorizaciji občinskih cest. Obravnavali so tudi predlog za podrobni občinski prostorski načrt za ureditev vinske kleti Verus, predlog
spremembe lokacijskega načrta za središče mesta Ormož in odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena.
Po hitrem postopku so sprejeli tri odloke: o porabi
Občina Ormož bo iz sredstev proračunske rezerve 106.000 evrov namenila za sanacijo lokalnih cest in javnih poti.
proračunske rezerve 2016, ustanovitvi javnega zavoda OŠ Velika Nedelja ter ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ormož. V odloku o ustanovitvi OŠ Velika Nedelja so na novo uredili šolske okoliše.
V	noveliranem ustanovitvenem odloku ZD Ormož sta najpomembnejši spremembi uvajanje dodatnih dejavnosti zavoda ter pogoji za imenovanje strokovnega vodje zavoda.
V	okviru dejavnosti ZD Ormož se bodo po novem oblikovale tri organizacije enote: osnovna zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost in nemedicinska dejavnost.
V	skladu z novelacijo odloka bo strokovnega vodjo zavoda imenoval direktor, po pred-
hodnem mnenju strokovnega sveta zavoda in soglasju sveta zavoda. Ustanovitveni akt ZD Ormož sprejemajo vse tri občine na Ormoškem. Občini Središče ob Dravi in Ormož sta ga že potrdili, občina Sv. Tomaž ga bo predvidoma na avgustovski seji. Odlok bo stopil v veljavo po potrditvi na vseh treh občinskih svetih.
Z odlokom o porabi sredstev proračunske rezerve zagotavlja občina Ormož 106.000 evrov za sanacijo usadov na lokalni cesti in javnih poteh ter za odpravo škode po neurju, ki je ormoški konec prizadelo v začetku junija. Od skupno 106.000 evrov bodo 85.000 evrov namenili za sanacijo usadov na dveh lokalnih
cestah (Strmec pri Ormožu in Hermanci) ter na lokalni cesti Litmerk. Za sanacijo škode na cestah, ki jo je 4. junija povzročilo neurje z močnim dežjem, zagotavljajo dobrih 21.000 evrov. Od tega za odpravo škode na lokalnih cestah 10.000 evrov in 11.000 za odpravo škode na javnih poteh. Ker z javnimi potmi upravljajo krajevne skupnosti, bo občina denar za sanacijo škode na javnih poteh nakazala njim. Krajevne skupnosti bodo tako 40 odstotkov sredstev za odpravo škode prejele iz sredstev proračunske rezerve, ostalih 60 odstotkov bodo zagotovile iz sredstev rednega vzdrževanja javnih poti.
Mojca Zemljarič
Foto: DK
Foto: ML
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. julija 2016
Cirkulane • Dvanajsta seja občinskega sveta
Subvencionirali bodo male komunalne čistilne naprave
Svetniki občine Cirkulane so na minuli seji med drugim sprejeli pravilnik o subvencioniranju nabave in gradenj malih komunalnih čistilnih naprav na območju občine. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak pojasnjuje: »Kanalizacijski sistem je v celoti zgrajen. V območjih izven strnjenih naselij občina sicer ni zavezana h gradnji, lahko pa občanom subvencionira male komunalne čistilne naprave.«
Na občini načrtujejo obveščanje vseh gospodinjstev o njihovih obveznostih v zvezi z ureditvijo odvajanja odpadnih voda, saj je nova uredba s spremenjenimi obveznostmi in časovnimi roki povzročila precej zmede. Pred tem pa bo treba še ažurirati operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki so ga na Komunalnem podjetju Ptuj pripravili že pred časom.
Subvencije bodo lahko koristili lastniki novogradenj ali stavb, ki odvajanja in čiščenja odpadnih voda še nimajo urejenega v skladu z zakonodajo. Krile bodo do 50 % vseh upravičenih stroškov (torej nabave in vgradnje čistilne naprave), vendar bodo izplačane šele po končani investiciji. Na posameznika predvidevajo do 350 evrov pomoči.
Župan je sicer opozoril, da novogradenj v občini ni: »Tudi če za subvencije v proračunu rezerviramo sredstva, denarja morda sploh ne bomo porabili.« Če bi se zaradi pomanjkanja zanimanja to res zgodilo, bi namreč na občini morali pripraviti rebalans ali pa bi bila neporabljena vsota za ob-
Sanacija plazu Korenjak-Brezo-vec in asfalt na Kruhekov breg
Občinski svetniki so v letošnji cirkulanski proračun uvrstili novo postavko - sanacijo plazu na cesti Korenja k-Brezovec. Celotno sanacijo, razen projekta in nadzora, bo krilo ministrstvo za okolje in prostor. Sredstva bo občina dobila šele v začetku prihodnjega leta, a bodo dela kljub temu predvidoma izvedli že to jesen. Javni razpis za rekonstrukcijo nestabilnega terena na tej cesti je že objavila, izbrani izvajalec pa še ni znan.
Jeseni pa bodo z 71.000 evri nepovratnih in 107.000 povratnih sredstev, pridobljenih po 23. členu zakona o financiranju občin, tudi asfaltirali Kruhekov breg.
čino izgubljena. Pravilnik je sicer sprejet, potrebna pa bosta še rebalans proračuna in objava javnega razpisa - morda šele prihodnje leto.
O financiranju ptujske knjižnice bo še tekla beseda
Odločitev o finančnem in kadrovskem načrtu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so prestavili na eno naslednjih sej. Župan pojasnjuje: »Na kolegiju župa-
nov smo ravnatelju knjižnice Matjažu Neudauerju predlagali, da zadeve še enkrat prouči. Dokler ne dobimo novih izračunov, načrtov ne bomo potrjevali.« Meni, da bo končna rešitev morala biti enaka za vse in korektna do vseh občin. Kaj so občinski svetniki predlagali in spraševali ob koncu seje, ne moremo poročati; sejo so namreč zaradi varstva osebnih podatkov za javnost zaprli.
Eva Milošič
I^B i
Na veliko dokončnih odločitev bo treba še počakati.
Ormož • NSi bi reorganizirala Javno razvojno
Ali bi reorganizacija
Vodja svetniškega kluba stranke NSi Ormož Simon Kolmanič je na petkovi seji občine Ormož (Jara). Kot je moč razbrati iz pobude, bi reorganizacija lahko na občino.
»V občini Ormož smo Jaro leta nazaj ustanovili, da bi povezali javne in podjetniške interese z razvojnimi cilji, spodbujanjem razvoja podjetništva, malega gospodarstva in turizma, strokovne in izvedbene pomoči občini pri pripravi dokumentacije s področja javne infrastrukture in podobno. Dokler so bila dostopna
evropska in državna sredstva, za katera smo se lahko potegovali na raznih razpisih, so bila sredstva, vložena v razvojno agencijo, upravičena, saj smo z njeno pomočjo dobili projektno dokumentacijo ceneje, kot bi jo na trgu. Toda vse kaže, da evropskih razpisov, kot smo jih poznali doslej, več ne bo. To pomeni, da je agencija ne tem
področju nekako izgubila svoje poslanstvo. Sicer je res, da smo na območju Upravne enote Ormož ustanovili svoj LAS, ki sicer še ni potrjen, a postavlja se vprašanje, ali je trenutna oblika Jare primerna organizacijska oblika za tovrstno delovanje LASa, saj je tam potrebno veliko sodelovanja med vsemi člani.
Kidričevo • Gibanje ZA Kidričevo je doseglo vzorčenje zemljine
Čez dober mesec bo znano, ali je
Na pobudo Gibanja ZA Kidričevo so strokovnjaki z Biotehniške fakultete iz Ljubljane na šestih težkih kovin upravičen.
Foto: Mojca Vtič
Foto: EM
Kidričevo • Na čelu občinskega podjetja začasno Mojca Meško
Je direktor občinskega podjetja odstopil
Občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje je brez direktorja. Občinski svet je na julijski seji sprejel odstopno izjavo dosedanjega direktorja Andreja za odstop? »Na moj odstop iz osebnih razlogov ne želim dajati komentarjev,« je povedal Intihar.
A glede na povedano na občinski seji bi lahko bil razlog za odstop direktorja neposlušnost oziroma samovoljnost zaposlenih. »V podjetju so bili čudni odnosi. Imeli smo sestanek vseh zaposlenih, reševali smo odnose, na koncu smo se dogovorili, da predlagamo občinskemu svetu, da sprejme odstop direktorja,« je pojasnil Miran Golub, ki je predsednik nadzornega sveta podjetja. Potrdil je Intiharjev odgovor, da je ta odstopil iz osebnih razlogov. »Upam, da se bodo z no-
vim vodstvom odnosi uredili.«
»Da moraš dela narediti, tudi ko dežuje, je pa hudič.«
Več je povedal župan Anton Leskovar, ki je sprva poudaril, da mu je žal, da se je Intihar odločil za odstop, nato pa nadaljeval: »Delavci so pač delali, kar jim je ustrezalo in ne, kar jim je bilo naročeno. Novi delovodja je zahteval novi red. Eni niso mogli sprejeti, da bodo delali,
kar jim je nekdo rekel. Problem je bil, da so bili prepričani, da morajo delati preveč, ne vem pa, kako so delali prej.« Ob tem je sarkastično dodal: »Da moraš dela narediti, tudi ko dežuje, je pa hudič.«
Tudi opozicija obžaluje odstop direktorja. Milan Strmšek je poudaril, da je bil Intihar strokovnjak za področje kanalizacije, kar je bila prvenstvena naloga občinskega podjetja. »Sicer pa podjetje že celo leto ne funkcionira, kot bi moralo. Letos se s podjetjem ne more-
mo pohvaliti, sicer pa še danes podpiram javno podjetje. Pričakujem, da se bo z novim vodstvenim kadrom začelo resno delo in da bomo ponovno imeli urejeno občino.« Delovno vnemo zaposlenih pa je po-komentiral: »Vsak pozna svoje naloge, ne vem, kako bi se na tovrstno obnašanje odzvali v Talumu ali Boxmarku.«
Predsednik nadzornega sveta o odnosih v kolektivu ni želel razpravljati. »Prav pa je, da smo opozorili na napake, upam, da ko bomo poročali o
Fotografija je simbolična.
petek • 15. julija 2016
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	7
agencijo
pomenila ukinitev?
občinskega sveta podal pobudo za reorganizacijo Javne razvojne agencije pomenila ukinitev organa in prenos dejavnosti na druge subjekte, na primer
Z namenom spodbujanja podjetništva je bil v okvir Jare vključen podjetniški inkubator, ki pa, kolikor mi je znano, nima novih inkubirancev. Očitno je, da so se nekje pojavili problemi, o katerih svetniki nismo bili seznanjeni, niti o ukrepih, ki so bili sprejeti, da bi se število inkubirancev povečalo. V okviru Jare trenutno očitno deluje
samo TIC, ki pa bi ga bilo morda treba celo okrepiti - glede na to, da občina Ljutomer ukinja svojo obliko poslovanja TIC-a na Jeruzalemu,« je dejal Kolmanič.
Veliko denarja za relativno malo učinka
»Moj predlog in predlog
svetniškega kluba NSi je, da se razmisli o spremenjeni obliki delovanja Jare. Konec koncev nas njeno delovanje skupaj z ostalima občinama, ki sicer ne želita biti ustanoviteljici, letno stane več kot 130.000 evrov, kar je veliko za relativno malo učinka, vsaj glede na letno poročilo Jare za leto 2015. V poročilu je navedeno,
da je Jara v letu 2015 izdelala investicijsko dokumentacijo v ocenjeni tržni vrednosti 44.000 evrov ter organizirala tri ali štiri dogodke. Morda bi bilo treba razmisliti o okrepljeni vlogi občinske uprave - mislim na oddelek za gospodarstvo - injaro reorganizirati tako, da ne bomo imeli direktorjev zaradi tega, da je pač nekdo direktor. Gre za strošek, ki si ga bomo, glede na bodočo finančno situacijo, težko privoščili. Odgovora ne pričakujem danes. To je moja pobuda in prosim da do naslednje seje občinska uprava predloži občinskemu svetu podatke o delovanju Jare - za inkubator in za TIC,« je v svetniški pobudi zapisal vodja svetniškega kluba NSi Ormož Simon Kolmanič
Mojca Zemljarič
zemljina onesnažena in kako
lokacijah v okolici Kidričevega odvzeli vzorce zemlje. Preverili bodo, ali je strah po vsebnosti
Vzorec zemlje so odvzeli pri podružničnih šolah in vrtcih, na območju učilnice v naravi in tudi pri Danici Meško iz Str-nišča, ki živi v neposredni bližini deponije rdeče zemlje oziroma halde, ki je nastajala med proizvodnjo glinice kot odpadek pri luženju boksitne rude. Meškova, ki že pet desetletij biva v Strnišču, je zadovoljna, da bodo po več desetletjih vendarle izvedeli, na kakšni zemlji pridelujejo zelenjavo. »Opozarjali smo, da je ta zemlja onesnažena, pa nas nihče ni poslušal, me je pa na drugi strani strah, kakšni bodo rezultati analize,« je priznala Meškova.
Zadovoljen, da je prišlo do vzorčenja tal, je tudi kidriče-vski župan Anton Leskovar: »Zdaj bomo videli, kaj je dejansko v tleh. Upam, da zemljina
ne vsebuje nevarnih spojin, če pa so te prisotne, potemtakem bomo kot občina storili vse, kar je v naši moči, da se zemljišča sanirajo.«
Rezultati naj bi bili znani čez dober mesec, je povedala Janja Turšič iz Arsa, o vzorčenju pa je dejala: »Vzorčilo se je na več globinah, glede na problematiko Taluma pa bomo predvsem pozorni na kovine, organske polutante in prisotnost fluorida. Sicer pa je bilo na tem območju že kar nekaj analiz narejenih, nikjer niso bili rezultati kritični, čeprav je bila višja prisotnost fluorida. Ne moremo pa prejudicirati, da je zemlja onesnažena zato, ker je rdeča. Zemljina ni obarvana rdeče zaradi arzena, kadmija ali svinca, temveč zaradi železa, to pa še ne pomeni, da je zemlja lahko
prekomerno onesnažena. Treba je počakati na rezultate.«
Vzorčenje je plod prizadevanj Gibanja ZA Kidričevo, ki deluje pod vodstvom Branka Štrucla. Štrucl je prepričan, da je zemljina onesnažena in predstavlja resno grožnjo lju-
Boj Strucl : Leskovar se nadaljuje
Štrucl je napovedal tudi vložitev kazenske ovadbe zoper župana. »Leta 2011 smo s peticijo zahtevali referendum, saj smo zahtevali spoštovanje člena ustave, da ima vsakdo pravice do zdravega življenja, ob tem je bila narejena učilnica v naravi brez analiz zemljine, čeprav je le 100 metrov oddaljena od tega blata, ki naj bi ga bilo šest milijonov ton,« je pojasnil.
Leskovar je odvrnil, da za zdaj o ovadbah še ne ve nič, ob tem pa zavrnil, da bi bilo Kidričevo degradirano območje. »Kakovost življenja je mnogo boljša kot kje druge. Ko govorimo o civilni iniciativi, pa govorimo o eni osebi, ki se skriva za civilno iniciativo.«
poslovanju, bomo lahko poročali tudi o boljših odnosih,« je še dodal Golub.
Za direktorsko mesto prispelo 14 vlog
Sicer pa na občini že aktivno iščejo novega direktorja oziroma direktorico občinskega podjetja. Na razpis se je prijavilo 14 kandidatov, šest jih je prišlo v ožji izbor. »Z njimi bo opravljen razgovor ta petek
Foto: Črtomir Goznik
dem. »Pričakujemo enake rezultate, kot so se pokazali na Madžarskem, kjer je pred leti prišlo do razlitja rdečega blata, torej prisotnost rakotvornih elementov, kot sta arzen, svinec.« Dodal je tudi, da je Evropska unija z uredbo povedala, da je rdeče blato rudniški in nevaren odpadek. Zato med drugim od vlade v gibanju zahtevajo, da Kidričevo dobi status degradiranega območja, da se nemudoma začne sanacija okolja in da Kidričani prejmejo vsakoletno rento ali odškodnino.
Mojca Vtič
V imenu svetniškega kluba NSi je pobudo za reorganizacijo ormoške javne razvojne agencije vložil vodja Simon Kolmanič.
Posledice zaplotnistva „pogubne" za mesto
zaradi neposlušnosti?
Intiharja in na njegovo mesto za vršilko dolžnosti imenoval Mojco Meško iz občinske uprave. Razlog
in naslednji torek. Razgovore opravlja komisija Miran Go-lub, Ivana Pšajd in jaz (Damjan Napast, op.a). Nadzornemu odboru bomo podali ocene in potem bo nadzorni odbor predlagal občinskemu svetu kandidata,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, za dobo štirih let s polnim delovnim časom, ista oseba pa je lahko po poteku mandata ponovno imenovana.
Mojca Vtič
Le eden od „pogledov", vsem na očeh, ki motijo ...
Turistična zveza Slovenije je že 25. leto zapored objavila tekmovanje v urejenosti krajev oz. okolja, varovanja naravnih vrednot in kulturne dediščine, za večjo turistično in siceršnjo privlačnost ter večjo kakovost bivanja vseh pod naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Častni pokrovitelj je predsednik RS Borut Pahor.
Tekmovanje poteka v sedmih kategorijah med večjimi mesti, srednjimi in manjšimi mesti, izletniškimi, zdraviliškimi in turističnimi kraji ter mestnimi, vaškimi in trškimi jedri. Ob tem pa tekmujejo tudi kampi, mladinska prenočišča in tematske poti, vključena pa so tudi panožna tekmovanja med vojašnicami, gasilskimi domovi, bencinskimi servisi ter drugimi po posebnem panožnem sistemu. Ptuj, ki je v preteklosti tekmoval v konkurenci turističnih krajev, je v letu 2014 prvič tekmoval med srednjimi mesti in slavil.
Lani se je klavrno odrezal, komisija z urejenostjo ni bila najbolj zadovoljna. Od lani na letos se stanje ni bistveno izboljšalo, kot da bi meščani in lastniki objektov izgubili voljo do urejanja, da o celovitosti skrbi za tovrstna prizadevanja niti ne govorimo. Ni več cvetlične urejenosti, ki je v preteklosti mestu dodajala privlačnost. Številna korita so ostala prazna, v njih se nabira nesnaga. Tudi nekateri zeleni deli mesta so neurejeni, nepokošeni, čeprav resnici na ljubo niso last mesta, ampak mesto je s svojimi službami tisto, ki mora poskrbeti, da bodo tudi ta območja urejena. Še vedno so zaprta stranišča na avtobusni postaji, eno turistično mesto si takega spodrsljaja, žal, ne bi smelo privoščiti. Vsa opozorila turističnih entuziastov o tem so v mestni oblasti doslej preslišali. Tako je že več kot leto dni. Mesto, ki si je veliko obetalo od blagovne znamke Evropska prestolnica kulture, v vseh teh letih ni bilo zmožno postaviti niti ene table, ki bi vsaj spominjala na to. Ta zapis bi sodil najmanj na pročelje Mestne hiše, tudi table o tekmovalnih uspehih mesta pred minoritskim samostanom so zastarele, saj ne odražajo dejanskega stanja.
Vsi si želimo, da bi se obiskovalci mesta pri nas dobro počutili, zato bi bilo dobro, če bi vsi v mestu tudi prepoznali nujnost povezovanja in celovitega sodelovanja, ko gre za mestno urejenost na vseh vidikih. V to pa spada tudi turistična ponudba in dogajanje, ki pa v promocijskem pogledu prav tako deluje izključujoče. Mesto v predstavitvah imajo zgolj „veliki" festivalski dogodki; vedno pa zmanjka „sedež" za organizatorja najstarejšega festivalskega dogajanja v mestu.
MG
Foto: ČG
Foto: MV
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. julija 2016
Zetale • 70 let lovske družine Zetale
Z zbornikom v osmo desetletje
Lovska družina (LD) Žetale podobno kot številne druge lovske družine po Sloveniji letos praznuje 70 let svojega delovanja. Njeni člani so ob jubileju izdali drugi zbornik in pred obnovljenim lovskim domom pripravili proslavo.
Prvi zbornik so izdali ob 50-letnici lovske družine Žetale leta 1996, vendar je letošnji obširnejši in zaradi novih tehničnih možnosti precej bogatejši. Starešina žetalske lovske družine Silvo Korez pojasnjuje, da so gradivo začeli zbirati lani decembra: »Žal je naš arhiv zelo skromen; pred letom 1954, razen enega dokumenta, nimamo nobenega materialnega vira. Pri vseh drugih podatkih iz prvih let naše lovske družine nam je pomagal naš častni in najstarejši član Tonček Korez.«
Na slovesnosti so podelili zahvale LD Žetale in lovska odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Najvišje odličje, red za lovske zasluge 2. stopnje, je kot prvi iz svoje lovske družine prejel Herman Stres, zlate znake za lovske zasluge Anton Bukšek, Adolf, Kropfl, Janez Jus, Rudolf Vodušek in An-
ton Gajšek, znaka za lovske zasluge pa Jože Fišer in Silvo Korez. Proslavo so popestrili rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, kvartet Dobrin-ček, otroška folklorna skupina društva Rožmarin Dolena in moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Odprli so tudi lovsko razstavo.
Žetalski župan Anton Bu-tolen je lovski družini za dolgoletni prispevek h kakovosti življenja na območju občine podelil zahvalo. Najvišje priznanje, plaketo občine, je na-
mreč prejela že ob svoji 60-le-tnici. »LD Žetale je bila dolgo časa najbolje organizirana civilno-družbena organizacija v tedanji krajevni skupnosti. V obdobju, ko je večina drugih društev zamrla, je edino lovska družina nemoteno delovala,« pojasnjuje župan. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač in predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Emilijan Trafela.
Eva Milošič
Kakšna bo prihodnost lovstva
Korez opozarja, da je prihodnost lova negotova, saj se leta 2029 lovcem koncesije za upravljanje z divjadjo iztečejo: »Kakšne načrte ima država, ne vemo. Koncesije za gozdove je celo predčasno prekinila ... Upam, da ne bo šla po poteh sosednje Hrvaške, ki je lovišča dala v zakup in jih s tem izropala in uničila. Naša lovišča so bogata in lepa. Če pa se bo trg odprl, nas bodo tuji bogati kapitalisti kupili iz malega žepa.« Prepričan je, da je slovenski model lovstva lahko zgled širši Evropi, saj v središču upravljanja ni gospodarska korist, temveč divjad.
Foto: arhiv LD Zetale
Lovsko družino Zetale je leta 1946 ustanovilo sedem članov, danes pa jih je 33. Najmlajši član šteje 28 let, najstarejši 89, vsi pa imajo opravljen lovski izpit.
Podravje • Na čelu območne enote ponovno
Cvetko Zupančič: bomo lahko nekaj
Na konstitutivni seji v začetku julija so člani sveta območne enote KGZS Ptuj podpredsednik je, prav tako z vsemi glasovi, postal Andrej Napast.
Konstitutivno sejo je vodil predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je v uvodu poudaril, da je KGZS močna toliko, kot so močne in aktivne območne enote. »Če se na tej ravni dobro dela, potem je tudi nam lažje zastopati interese kmetov. Namreč na območnih enotah se ne podajajo zgolj zahteve, temveč tudi rešitve,« je povedal Zupančič.
Milan Unuk, ki bo na predsedniškem mestu že tretji mandat zapored, je pohvalil delo območne enote, prepričan je, da če bodo z dosedanjim delom nadaljevali, bodo tudi v prihodnje uspeli doseči spremembe na področju kmetijstva. »Bomo pa v tem mandatu ostrejši do vrha zbornice in pogajalskih služb. Cilji vseh nas morajo biti, da ohranimo število kmetij, da bodo steber slovenskega kmetijstva družinske kmetije, da ohranimo Haloze in da se ljudem omogoči možnost, da lahko s kmetijstvom tudi preživijo.« Glede zbornice je Unuk še povedal, da bo ta morala postati
odločnejši in trdnejši pogajalec. »Ogromno truda smo vložili v nadomestila oziroma rešitev problema kmetovanja na vodo-varstvenih območjih, bilo je podanih ogromno obljub, predlogov, realizacija je pa velika nula. Morda bi morala imeti zbornica lobista, ki ne bi bil plačan iz državnega proračuna, temveč zborničnega prispevka. Potemtakem tudi ne bi bilo očitkov, da vas plačuje ministrstvo. Namreč določeni zaposleni v službah zbornice so jih prejeli po glavi, ko so bili na terenu bolj glasni, na ministrstvu tega ne pozabijo,« je opozoril Unuk. Članom sveta pa je še dejal, da morajo biti složni in enotni, ne glede na ime liste oziroma stranke.
Zupančič je odgovoril, da se zbornica vedno pogaja v dobro kmeta. »Financiramo se po dva-najstinah v skladu z zakonom, tako da minister ne more reči, da nam ne bo dal denarja. Zato razlog za neuspeh pri pogajanjih ni državno financiranje, problem je, ker gre za politična vprašanja. Politične moči, da bi nekaj premaknili, pa nimamo.
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE
0

101.
Žitarice Kmetijske pridelke Živino
Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj
ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
Tukaj bi potrebovali podporo članstva, ljudje morajo stati za nami, saj bomo tako pridobili pogajalsko moč. Samo enotni bomo lahko nekaj dosegli, če bo deloval vsak zase, ne bo nič.«
Letošnje volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in v svete območnih enot je zaznamovala nizka volilna udeležba, ki je bila vsega 6,75 %. Na nizko udeležbo je opozoril Milan Fideršek: »Te volitve so bile, glede ne udeležbo, rahel neuspeh. Očitno so bili člani zbornice v nekem krču. Volitve so bile premalo poudar-
Podravje • Spremenljivo vreme vinogradnikom povzroča skrbi
**
Poziv k umnejši rabi škropiv
Toplo in deževno vreme je ustvarilo idealne pogoje za razširitev najpogostejše bolezni v vinogradih - peronospore. »Letos se zaradi nadpovprečno velike količine padavin v maju srečujemo z bistveno večjim problemom peronospore, tudi oidija je po naših informacijah precej, še posebej, kjer je bil razširjen že v preteklih letih,« je opozoril specialist za vinogradništvo in direktor KGZ Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.
■ v-
Vinogradnikom, ki so opazili okužbo trte s peronosporo, svetuje, da uporabijo sistemike s kurativnim delovanjem, kjer pa so nasadi bujni, pa priporoča še uporabo bakra. »Čeprav mnogi menijo, da uporaba bakra vpliva na aromo grozdja, pa tega nismo zaznali, morda le pri sovinjonu, sicer pa baker nima negativnega vpliva. Uporaba bakra je še posebej priporočljiva po vršičkanju, saj ta zaščiti rane pred vdorom glivičnih bolezni.«
Glede oidija pa je povedal:
»Če imamo težave s prisotnostjo oidija, presledki med škropljenji ne smejo biti daljši od deset dni, namreč žveplo pri visokih temperaturah zadošča le nekaj dni.« Ob tem je Reberni-šek opozoril na pomen zelenih del. »Če bo vinograd zračen in dobro oplet, bomo imeli bistveno manj težav z oidijem. Res pa je, da tako visoke temperature niso primerne za večje posege v vinogradu, razen v bujnih nasadih je priporočljivo vršička-nje. Odstranjevanje listja v coni grozdja je priporočljivo šele po
20. avgustu, ko temperatura pade pod 30 stopinj Celzija, torej ko je jagoda že dovolj zmehčana, da ne pride do poškodb. Če bomo sedaj odstranjevali liste, ko se formira voščeni oprh, potem je velika nevarnost sončnih ožigov.«
Uporabniki FFS še vedno s pomanjkljivim znanjem
Rebernišek je še izpostavil zatiranje grozdnega sukača in
ameriškega škržatka. »Pri tem velja opozorilo, ker gre za kontaktne insekticide, da so nevarni za čebele, zato moramo tre-tiranje opraviti v nočnem času, če imamo cvetočo podrast, pa jo je smiselno predhodno zmulčiti.«
Ob boleznih vinske trte dodatne skrbi vinogradnikom povzroča tudi nestanovitno vreme in grožnje z nevihtami. »Intenzivna rast vinske trte je že mimo. Če pride sedaj do toče, je že smiselno uporabljati bakrene pripravke, načeloma
pa ne priporočamo dodajanja gnojil, saj bi s tem podaljšali vegetacijo,« je dejal in pozval vinogradnike, da se, če bodo v dvomih, obrnejo na zavod. »Žal še vedno ugotavljamo, da je kljub tečajem prisotnega precej neznanja med uporabniki FFS, se je pa stanje izboljšalo. Uporabniki morajo več pozornosti posvetiti načinu delovanja pripravka, kdaj je optimalni čas uporabe in v kateri rastni fazi je rastlina. Tudi zaradi nepravilne rabe pripravkov pride do razvoja bolezni.«
Pepelasta plesen napada sadno drevje
Glede varstva sadnega drevja je povedal, da se lahko na jablanah in hruškah uporabljalo zgolj še kontaktni pripravki, breskve pa že zorijo. Opozoril pa je na pojav pepelaste plesni:
petek • 15. julija 2016
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	9
Milan Unuk
»
Samo enotni
dosegli«
predsedniški mandat soglasno podelili edinemu kandidatu Milanu Unuku,
Zamenci • 43. gobarski praznik
Pestro poletje v dornavski občini
Prostovoljno gasilsko društvo Žamenci je minuli vikend pripravilo 43. gobarski praznik, priljubljeno prireditev, ki povezuje gobarje, dobro zabavo in glasbo, letos končno tudi lepo vreme.
Dvodnevna prireditev se je začela v soboto z odprtjem razstave gob in zelišč. Kmalu za tem so gobe zadišale tudi v drugačni obliki, saj se je začela 3. Gobarjada. Tekmovanja v kuhanju gobovega golaža se je letos udeležilo 15 ekip iz številnih spodnjepodravskih občin, od Destrnika do Zavrča, najštevilčnejši pa so bili seveda domačini, Dornavčani.
Za vse potrebne sestavine so tudi letos poskrbeli organizatorji: 2,5 kg mešanih gob, 2 kg čebule, kotel, liter vina, liter radenske ter skrivnostne
začimbe kuharjev - vse to je bilo več kot dovolj za odlično kulinarično specialiteto. Najboljši gobji golaž je po mnenju strokovne žirije letos pripravila ekipa izkušenih gobarjev in kuharjev, ki si je nadela ime Black mamba team.
Kot pojasnjujete organizatorja Gobarjade Nejc Plohl in Borut Fekonja, so tako z udeležbo kot vzdušjem na letošnjem prazniku zelo zadovoljni. Gobe so namreč ob koncu tedna v Žamence privabile lepo število obiskovalcev. Končno je namreč tudi vreme
služilo organizatorjem gobarskega praznika, ki so ravno zaradi dežja letos namesto konec julija srečo preizkušali v začetku tega meseca. Prav zaradi obilice sonca so tudi šaljive gobarske igre, skoki padalcev in prikaz delovanja in gašenja z najstarejšo brizgal-no v Sloveniji, ki je v lasti PGD Podhom, bili toliko bolj zabavni. Za glasbeni del dogajanja pa so poskrbeli Dejan Vunjak & Brendijeve barabe ter Ivana Kovač z bendom v soboto in ansambel Nemir v nedeljo.
Dženana Kmetec
ura J
SEB/lSf,
Foto: arhiv organizatorjev
Foto: Mojca Vtič
Zmagovalna ekipa Gobarjade.
Milan Unuk, predsednik, Jožef Orthaber, Slavko Ttstenjak, Stanislav Kramberger, Simon Toplak, Karmen Sadek Pučnik, Janez Rajšp, Milan Fideršek, Helena Belšak, podpredsednik Andrej Napast, direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, predsednik KGZS Cvetko Zupančič.
jene, kot predsednik zbornice bi morali dobiti malo večji medijski prostor, da bi člane pozvali, da se volitev udeležijo, večji poudarek bi morali dati promociji, konec koncev je zbornica velik sistem.«
Predsednik zbornice je prepričan, da imajo ključno nalogo pri aktivaciji članov zbornice liste in stranke. »Je pa bila napaka, da smo volitve vrnili na volišča
in da nismo obdržali glasovanja po pošti. Mi pokrivamo enako površino kot državnozborske volitve, vendar pa imamo neprimerno manj volišč, tako je imel kakšen kmet tudi 40 kilometrov do najbližjega volišča. Na drugi strani pa nizka volilna udeležba še ne pomeni, da so ljudje nezadovoljni z delom zbornice,« je še povedal Zupančič.
Mojca Vtič
Nova vas • Košnja na star način in srečanje
Dva dni veselja in dobrega vzdušja
Zadnji junijski konec tedna so v Novi vasi pri Markovcih pripravili tradicionalno dvodnevno prireditev, s katero krajani ohranjajo ljudsko izročilo in dediščino svoje vasi.
Sobota je bila v znamenju prikaza košnje na star način. Letošnja košnja je bila jubilejna, 15. po vrsti. Po tradiciji so se kosci zbrali že ob prvem jutranjem svitu. Najprej jih je sprejel gospodar; letos je imel to vlogo Janez Petek, nato pa so kosci krenili do struge reke Drave. Tam so jih pričakali bro-darji, ki so jih z lesenimi ladjami peljali čez reko kosit v Štur-movce. Po opravljeni košnji so se jim pridružile gospodinje, članice vašega aktiva podeželskih žena, ki so jim na kupih (navlih) sveže pokošene trave postregle domačo kislo juho s kosom rženega kruha, zraven pa skutine pogače, pečene v krušni peči. Koscem in gospodinjam so se pridružili člani BCS teama, ki so se prav tako lotili košnje - vendar na sodobnejši način - z BCS-kosilnica-mi. Ko je bila trava pokošena, so jo gospodinje in kosci naložili na vozove s konjsko vprego ter se vrnili v domačo vas.
»Če imamo problem s pojavom te bolezni, potem je priporočljivo, da pri poletni rezi izreže-mo okužene poganjke in s tem zmanjšamo infekcijski potencial za naslednje leto. Ta problem opažamo tudi pri vinski trti.«
Ob pepelasti plesni se v vinogradih pojavlja tudi siva grozdna plesen (botritis).
»Optimalni čas za tretiranje botririsa je že minil (14 dni po cvetenju), tako da botricida ni več smiselno uporabljati, saj je grozdje že zaprto. Od vremenskih razmer pa je odvisno, ali bo njegova uporaba potrebna v jeseni, saj je najpomembneje, da ob upoštevanju vseh karenc pride v klet zdravo grozdje.«
Mojca Vtič
Dogajanje v Novi vasi se je nato nadaljevalo v nedeljo, ko so priredili osmo srečanje konjenikov, traktoristov, voznikov konjskih vpreg, BCS-ko-silnic, starodobnih traktorjev in avtomobilov ter starodob-ne in novodobne kmetijske mehanizacije. V povorki se je predstavilo več kot sto sodelujočih. Blagoslov konjenikov in vseh drugih navzočih je opravil markovski farni župnik
Foto: Matija Brodnjak
■ H
Skupinska fotografija koscev in gospodinj
Foto: Marjan Tement
Janez Maučec. V imenu občine Markovci je obiskovalce pozdravil podžupan Franc Kostanjevec, v imenu organizatorjev in domačega konjeniškega društva pa predsednik Anton Kekec. Konjeniško društvo Nova vas letos zaznamuje dve desetletji delovanja. Zgodovino društva je na prireditvi predstavila tajnica Ksenija Ko-lednik. Za glasbeni vložek so
tokrat poskrbeli člani Hišnega ansambla Društva upokojencev ter pevke ljudskih pesmi Folklornega društva Markovci.
Organizatorji bogatega dvodnevnega dogajanja v Novi vasi pri Markovcih so bili domače konjeniško društvo, gasilsko društvo, aktiv podeželskih žena, BCS team, vaški odbor in občina Markovci.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura in izobraževanje
petek • 15. julija 2016
Podravje, Slovenija • Drugi najboljši uspeh maturantov v zgodovini
Ptujčani dosegli nadpovprečen rezultat mature
Ponedeljek je bil za letošnje maturante velik in dolgo pričakovan dan, saj so jih seznanili z rezultati mature. Ti so bili letos zelo dobri, pravzaprav drugi najboljši v zgodovini, saj so zabeležili 88,4-odstotno uspešnost. Ptujski gimnazijci so bili tudi tokrat nadpovprečno dobri; maturo je uspešno opravilo kar 94,5 odstotka dijakov zaključnih letnikov.
ptujske gimnazije, kolikor jih je opravljalo maturo, jih le 8 ni opravilo vseh izpitov, noben pa ni imel negativno mature v celoti. „15 let, že lahko rečemo, se ponašamo z odličnimi rezultati. So tudi šole, ki imajo boljši rezultat, a je dejstvo, da so naši rezultati realni, pri nas se selekcija dela na začetku šolanja, dijaki večinoma padejo v prvih dveh letnikih, v zadnjih praviloma sploh ne. Zato je uspeh, ki ga dosežemo na maturi, povsem realen in smo z njim zelo zadovoljni. Pohvalimo se lahko tudi s podatkom, da nihče ni bil v celoti negativno ocenjen na ma-turu, največ popravnih izpitov pa bo iz matematike in angleščine," je povedala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih.
So pa v ponedeljek dober rezultat šole proslavili tudi s svečanostjo, na kateri so podelili maturitetna spričevala. Dijaka generacije 2012-2016 sta postala Žan Malek Petrovič in Tomi Petek. Posebno pohvalo pa so prejeli trije dijaki: Adam Vese-lič, Mitja Kostanjevec in Benjamin Borojevic, ki so bili zraven dobrega uspeha v razredu tudi tehnični sooblikovalci najrazličnejših šolskih prireditev. Izpostavljeni so bili še dijaki, ki so na državnih tekmovanjih dosegali zlata priznanja: Žan Malek Petrovič, Žan Merc, Nika Serban, Tomi Petek, Špela Vrtač-nik, Mitja Coderman, Katarina Žgeč, Blaž Murko, Blaž Hazema-li, Nejc Ekart, Katarina Tement, Adam Veselič in Tilen Milošič.
Dženana Kmetec
V ponedeljek so na ptujski Gimnaziji svečano podelili maturitetna spričevala.
Rezultati letošnje 22. splošne, 15. poklicne in mednarodne mature so bili v ponedeljek predstavljeni v prostorih Državnega izpitnega centra. Za las so sicer slabši od lanskoletnih, so pa še zmeraj drugi najboljši v zgodovini. Splošno maturo v spomladanskem roku je letos opravilo 88,4 odstotka kandidatov.
Zelo dober uspeh so dosegli tudi tisti, ki so opravljali poklicno maturo, uspešno jo je opravilo kar 90,9 % kandidatov, ki so celo nekoliko presegli rezultat
lanskoletnih maturantov.
V letošnjem spomladanskem izpitnem roku splošne mature je vse možne točke (34) pri splošni maturi doseglo 17 kandidatov, še 243 maturantov pa je imelo od 30 do 33 točk in so prejeli maturitetna spričevala s pohvalo. Takih je bilo na Ptuju 6 gimnazijcev, med tistimi, ki so dosegli najboljši uspeh pri poklicni maturi, pa je bila med 60 kandidati v državi tudi dijakinja Ekonomske šole Ptuj Anja Kozar.
Splošno maturo je na 83 šolah po Sloveniji skupno opravljalo 6.890 kandidatov; 88,4 % jih je bilo uspešnih. Maturantov, ki so letos prejeli maturite-tno spričevalo s pohvalo (30 do 34 točk), je 260.
Izpite mednarodne mature je na treh gimnazijah opravljalo skupaj 63 dijakov iz Slovenije in 27 tujcev. Med njimi je bilo kar 35 zlatih maturantov (vsaj 40 od možnih 45 točk). Izjemen uspeh, vseh 45 točk, je dosegel kandidat Gimnazije Bežigrad.
Poklicna matura se je izvajala na 149 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih. Udeležilo se je je 8.042 kandidatov. Uspešnost je bila letos 90,9 %. Najvišji možni splošni uspeh (23 oz. 20 točk) je letos doseglo 60 kandidatov.
Za tiste, ki v spomladanskem roku niso imeli dovolj znanja in sreče, pa prihaja jesenski rok, maturitetne izpite bodo kandidati opravljali od 24. do 30. avgusta.
Gimnazija na svečani slovesnosti podelila priznanja
Na Gimnaziji Ptuj se letos ponovno veselijo dobrega uspeha maturantov, ki so dosegli 94,5-odstotni uspeh. 6 maturantov je zbralo 30 točk in več in se ponašajo z nazivom zlati maturant. To so: Maša Lah, Tomi Petek, Blaž Murko, Blaž Ha-zemali, Žan Malek Petrovič in Luka Pušnik. Od skupaj 144 dijakov zaključnih letnikov
Uspeh na poklicni maturi
Šola	Prijava	Uspešnost	V %	Zlati
Biotehniška šola	46	42	91,3	1
Ekonomska šola	74	69	93,2	4
Elektro in računalniška šola	72	66	91,7	1
Strojna šola	43	40	93	0
SKUPAJ	235	217	92,3	6
Bistriški maturantje: 94,3-odstotni uspeh na poklicni in 98,2-odstotni uspeh na splošni maturi
»Z rezultati smo zelo zadovoljni. Žal vsi dijaki niso bili uspešni, pa vendar je delež uspešnih nad slovenskim povprečjem, dosežene točke pa so v povprečju,« je povedala ravnateljica Srednje šole Slovenska Bistrica Iva Pučnik Ozimič. Delež uspešnih dijakov na poklicni maturi je bil 94,3 %. Med 58 kandidati, ki so opravljali splošno maturo, jih je bilo uspešnih 57 oz. 98,2 %. (MV)
Vir: SC Ptuj
Uspeh na zaključnem izpitu
Šola	Prijava	Uspešnost	V %
Biotehniška šola	21	21	100
Ekonomska šola	11	13	84,6
Elektro in računalniška šola	16	16	100
Strojna šola	56	52	92,9
SKUPAJ	106	100	94,3
Uspeh ormoških gimnazijcev: 77,8 %
Uspeh na maturi je bil letos na Gimnaziji Ormož le 77,8 %. Vseh dijakov je bilo v 4. letniku splošne gimnazije 29. Od tega jih je maturo opravljalo 27 in dva lanska dijaka. Od matičnih 27 maturantov je bilo uspešnih 21, kar je 77,8 %. Šestim dijakom ni uspelo opraviti mature. (ML)
Vir: SC Ptuj
Tednikova knjigarnica
Umetnik
V	daljni deželi, ki je lahko tudi zelo blizu, je živel slikar. Bil je slaven, a je sanjaril o tem, kako bi postal še bolj slaven, še slavnejši.
Neke noči se mu je prikazal v sanjah starec. Starec je imel dolgo, dolgo belo brado in na njegovem obrazu je bil zemljevid skoraj celega stoletja. Tako je v slikarjevih sanjah govoril belobradec: »Na nebu teče reka. Sinja je ko nebo in prozorna kot najčistejši studenec na zemlji. Da bi jo videl, moraš gledati sleherno noč tja gor, v nebo, in opazovati njegovo barvo. Tam, kjer se končuje rdečkasti Orionov sij, boš opazil nebesno reko. Naslikaj jo in tvoja slika bo osrečila vso deželo. Ampak ti sam boš plačal podobo z življenjem.«
Umetnik se je prebudil in komaj je čakal na naslednjo noč, da bi gledal tja gor v nebo. Skraja ni videl ničesar. Le temno nebo je bilo tam zgoraj. Temno nebo in kazalo je na modro. Edino tam, kjer so se zvezde svetlikale ko rosne kaplje, tam je bilo nebo svetlejše, kakor da bi se redčilo in začuda tudi rde-čilo. Nato je vzšel v Orionovem odsvitu mesec, zvezde so izginile in nebo se je razsvetlilo. Ampak to še ni bila prava barva.
Šele po mnogih dolgih nočeh umetnikovega strmljenja v nebo je videl nekaj, kar je bilo kakor prelivanje. In končno so se njegove oči privadile in zagledale, kar je nam, navadnim Zemljanom skrito, nevidno. Prijatelji, ki so ga videli, kako je negibno sedel in kako se je zamaknil v nebo, so pripovedovali, da se mu je duša ločila od telesa in se je šla sprehajat tja gor, po nebu. Umetnikovo delo je napredovalo počasi, počasi, pretekli so meseci, pretekla so leta.
Umetnik je sedel in slikal, stal in slikal.
In tako je prišel dan, ko mu je preostalo samo še, da bi ujel še zadnjo barvno tenjo, a iznenada ni videl ničesar več. Ničesar! Ne nebes in ne druge pokrajine. Tako je oslepel in naslednje jutro so ga prijatelji našli mrtvega.
Vzeli so sliko in jo nesli vladarju. Ta je sklical učenjake in jih vprašal:
»Kaj predstavlja ta slika?«
»Čisti ništrc,« so odgovorili učenjaki po temeljitem premišljevanju in posvetovanju.
Istočasno so modreci sosednje dežele obvestili svojega vladarja o slavnem slikarju in njegovi nenavadni sliki, ki je umetnina vseh umetnin in bi jo veljalo pridobiti za vsako ceno.
Visoko ceno so plačali, čeprav vladnim svetovalcem ni bilo čisto jasno, čemu. Ne prvim, ki so denar iztržili, ne drugim, ki so morali razvezati svoje mošnjičke. Slika je tako romala iz ene dežele v drugo.
V	daljni deželi so sliko postavili na ogled in resnici na ljubo je nujno povedati, da je bilo ljudstvo sprva razočarano ob pogledu na umetnino. Takrat je vzkliknil modrec:
»Prinesite vabo!« Nato je pomahal z njo pred sliko in čudež: iz slike se je pognala živa riba!
Prva daljna dežela je poslej obubožala, ta druga, ki je častila umetnost in umetnine in umetnike, pa je zlagoma in zmerno, da ne rečem ravno prav počasi obogatela.
In te dni, ko Ptuj gosti likovne ustvarjalce v okviru festivala ART STAYS, se mi zdi, da je moje rodno mesto med bogatejšimi na svetu!
Akterjem festivala sem tako, v zahvalo, priredila pravljico Umetnik s 26. strani tretje knjige Pravljice za leto in dan (Julij, avgust, september. Izbral in uredil Niko Grafenauer. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993), kjer je zapisan še pregovor: Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu.
Liljana Klemenčič
Nogomet
Za začetek po presenečenje v Novo Gorico
Stran 12
Rokomet
Ormoški reprezentantje ne mirujejo
Stran 12
Športno plezanje
Slovenska zabava pod Mont Blancom
Stran 13
Kolesarstvo
Ptujski kolesarji se znajdejo tudi na pisti
Stran 13
Futsal
Petelini se iz Ormoža selijo v Ljutomer
Stran 14
Rokomet
Brez kolajn za Ormožane na 24. Eurofestu
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Obeta se neizprosen bo] za vrh in obstanek
Pred nekaj dnevi se je končalo evropsko prvenstvo v Franciji, tako da so najboljši evropski nogometaši trenutno na zasluženem dopustu. Tega pa so že zdavnaj zaključili nogometaši v najmočnejši slovenski ligi, saj jih konec tedna že čakajo tekme 1. kroga v ligi Telekom Slovenije. Čemu takšno hitenje? Baje so vremenske razmere v Sloveniji od decembra do marca neprimerne za igranje tekem
Za vrh le dva kandidata - Maribor in Olimpija
V preteklih letih smo pred prvenstvom tako rekoč brez dilem zapisovali, da so edini kandidati za naslov Mariborčani. Lani se je to spremenilo, saj je z vstopom Milana Mandariča na predsedniško mesto Olim-pije v prestolnici zapihal nov veter, ki je močno razburkal celotno slovensko nogometno sceno. Na koncu se je celo izkazalo, da so zaradi nekaterih zmotnih potez Maribora Ljubljančani celo osvojili državni naslov. Nič krivi, nič dolžni ...
Pred novo sezono 2016/17 je situacija vsaj tako zanimiva, kot je bila lani. Konkurenca je Maribor prisilila v drugačno, nekoliko manj bahato razmišljanje. Seveda bodo imeli varovanci Darka Milaniča tudi letos v mislih zgolj naslov prvaka in nič drugega, a je že od začetka jasno, da bo boj težak. Pri tem bodo vijoličastim pomagali tudi novinci (Aleks Pihler, Dino Hotic, Sunny Omo-regie, Blaž Vrhovec ...), ki bodo poskušali nadomestiti predvsem Agima Ibraimi-ja, Željka Filipovica in Jeana Philippa Mendyja.
Olimpija je v sredo začela nastope v kvalifikacijah
Foto: Črtomir Goznik
Aleks Pihler (Zavrč) se bo letos dokazoval pri Mariboru.
za evropsko Ligo prvakov (prva tekma Olimpija -Trenčin Slovaška 3:4), a se trenutno precej ukvarja s krpanjem ekipe, ki so jo razredčile poškodbe. Izven pogona so trenutno pomembni členi ekipe Rok Kro-naveter, Nejc Vidmar in Nemanja Mitrovic, na drugi strani pa ima trener Rodolfo Vanoli na voljo štiri kakovostne okrepitve: Andraža Kirma, Etiena Velikonja, Lea Ejupa in Dordeja Crnomarko-vica. Na prvi pogled se zdi, da so aktualni državni prvaki močnejši kot lani, saj so odšli manj izpostavljeni igralci (Lazovic, Radovic, Fink, Baskera, Čale ...).
V Domžalah dobro zaslužili
Za omenjenima kluboma bo sledil boj za ostala mesta pri vrhu lestvice, v prvi vr-
sti se v tem kontekstu omenjajo Domžale. Te so dobro začele kvalifikacije za Ligo Evropa in imajo znova zelo dobro sestavljeno ekipo. Če k temu prištejemo odškodnino, ki so jo od dort-mundske Borussie prejele za Jona Gorenca Stanko-viča, potem je slika še po-
polnejša. Varovanci Luka Elsnerja lahko zagotovo mešajo štrene tudi največjima slovenskima kluboma.
Medtem ko smo pri Domžalah omenili finančno stabilnost, potem je tega veliko manj pri ostalih klubih, predvsem pri Kopru, Rudarju in Gorici. Za najve-
čje presenečenje med omenjenimi so poskrbeli v Kopru, kjer bo po novem igral nekdanji bosanski repre-zentant Senijad Ibričič. Rudar je z novimi srbskimi lastniki precejšnja neznanka, kot trener jih bo vodil Slobodan Krčmarevič. Oslabljena je tudi ekipa Celja, ki je ostala brez Vrhov-ca in Sunnyja, okrepitve so vse po vrsti mladi nogometaši, ki bodo iskali svoje priložnosti za dokazovanje.
Aluminij, Radomlje, Krško - v kakšnem vrstnem redu?
In začelje? Med ekipe, ki se bodo borile za obstanek spadata oba novinca, Radomlje in Aluminij, ter Krško. Slednje je zagotovo največji poraženec prestopnega roka, saj jih je zapustilo kar nekaj ključnih igralcev iz minule sezone: Dino Ho-tič, Luka Volarič, Luka Žinko, Šime Gregov ... Trenerju Tomažu Petroviču ne bo lahko, a Krško ima za sabo zelo dobro nogometno šolo, ki lahko »izvrže« kakšno presenečenje. Radomlje bo zagotovo imelo dokaj konkurenčno ekipo, saj so po prepričljivi osvojitvi 1. mesta v 2. ligi še okrepili svojo zasedbo. Po-
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 18.15: Rudar - Krško; SOBOTA ob 20.15: Olimpija - Celje; NEDELJA ob 18.15: Gorica - Aluminij, Domžale - Radomlje; NEDELJA ob 20.15: Maribor - Koper.
DB
Najbolj odmevne okrepitve klubov 1. lige:
Aluminij: Marko Ro-škar (Drava), Josip Zeba, Toni Petrovič (oba tujina), Nemanja Jakšič (Zavrč), Blaž Kramer (Šam-pion);
Maribor: Aleks Pihler (Zavrč), Dino Hotič (Krško), Sunny Omoregie, Blaž Vrhovec (oba Celje);
Olimpija: Andraž Kirm (tujina), Etien Velikonja (tujina), Leo Ejup (Krka), Dorde Crnomarkovič (tujina);
Domžale: Luka Žinko, Luka Volarič (oba Krško), Matija Širok (tujina), Benjamin Morel (tujina), Elvis Bratanovič (tujina);
Radomlje: Marko Nu-nič (Gorica), Marko Kov-jenič (tujina), Luka Cerar (Krka);
Koper: Senijad Ibričič (tujina), Marko Krivičič (tujina), Šime Gregov (Krško);
Rudar: Darko Zec (Domžale), Bojan Vruči-na (tujina), Jean Claude Billong (tujina);
Celje: Mitja Križan (Aluminij), Tim Obrez, Irfan Hadžič, Marin Gla-vaš;
Gorica: Gianluca Franciosi, Rok Grudina, Theodor Wilson (vsi tujina).
Lovro Bizjak (Aluminij), najboljši strelec 2. lige v minuli sezoni: »Od mene in celotne ekipe Aluminija lahko navijači na vsaki tekmi v prvi vrsti pričakujejo pošteno borbo, v drugi pa čim bolj kakovostne in učinkovite predstave. Prijateljske tekme so pokazale, da smo sposobni konkurirati tudi zelo kakovostnim ekipam. Prav na osnovi tega pričakujem, da se bomo na uvodu dobro znašli tudi proti Gorici.«
dobno velja tudi za Aluminij, ki je spomladanski del prvenstva v 2. ligi odigral na visokem nivoju. Kidri-čani tokrat niso posegli po številnih okrepitvah, ampak so zgolj zapolnili vrzeli po odhodih nekaterih igralcev (Topolovec, Čeh, Križan, poškodba Damiša).
Ljubitelji nogometa na širšem ptujskem območju smo seveda lahko veseli dejstva, da bomo imeli tudi letos možnost v živo spremljati prvoligaški nogomet, svoje pa bo tudi letos naredila boljša pokritost tekem s TV-prenosi na Kanalu A. Medtem ko je bil lani na tem področju narejen preboj, lahko letos računamo na podoben trend rasti in s tem dodatno zanimanje za domači nogomet. Pogledati domače »pubece« v živo je pač nekaj drugega, kot navijati za Ronalda, Messija ali Ibrahimovica pred TV-zasloni.
Jože Mohorič
Foto: NZS
12 Štajerski
Šport
petek • 15. julija 2016
Nogomet • NK Aluminij
Za začetek po presenečenje v Novo Gorico
Svojo drugo prvoligaško sezono (prvo so odigrali 2012/13) bodo Kidričani začeli v nedeljo v Novi Gorici. Njihovi gostitelji so že odigrali prvi krog kvalifikacij za Ligo Evropa, kjer jih je z dvema zmagama izločil izraelski Maccabi Tel Aviv (3:0 v Izraelu, 0:1 v Gorici). Ali je zgodnji začetek sezone za Gorico dober ali ne, bodo pokazale šele naslednje tekme. Vsekakor pa Miran Srebrnič glede na težak žreb ni tempiral forme za tekmi z Maccabijem, kvečjemu je bil to za njegovo ekipo močan preizkus pred prvenstvenimi tekmami.
Nekaj močnih tekem imajo za sabo tudi varovanci Bojana Špehonja, ki so po uvodnem obračunu v Dobrovcah igrali s tremi hrvaškimi ter enim srbskim in ukrajinskim pr-voligašem. Izkupiček je kar dober, predvsem zmaga proti
Hajduku in remi z Rijeko sta dosežka, ki budita upanje.
»Na prijateljskih preizkušnjah smo se merili s samimi kakovostnimi ekipami, nekatere tekme so bile zelo dobre. Bila so sicer prisotna nihanja, a to je nekaj običajnega. Razveseljivo je, da smo lahko pa-rirali vsem tem ekipam, predvsem v fazi obrambe smo na igrišču stali precej dobro,« je povedal trener Aluminija Bojan Špehonja: »Dejstvo je, da smo šele v fazi formiranja ekipe, da to še ni naša končna podoba. Nekaj časa bo zagotovo še potrebnega, da bomo tisti pravi.«
A čas trenutno ni zaveznik novinca v ligi, saj ga že v nedeljo čaka tekma z Gorico. »Definitivno bomo šli v vsaki tekmi na zmago, tudi v Gorici ne bo nič drugače. Pred ekipo ne postavljamo nobenega pritiska, želimo pa si podob-
1. SNL, 1. krog: Gorica - Aluminij,
nedelja, 17. julija, ob 18.15 v Novi Gorici
Pripravljalne tekme Aluminija: pet zadetkov Matica Vrbanca
Aluminij - Dobrovce 4:1 (strelci: Škoflek, 2 x Vrbanec, Pintarič) Aluminij - Vojvodina 0:5; Aluminij - Hajduk 1:0 (Vrbanec); Aluminij - Slaven Belupo 0:1; Aluminij - Rijeka 2:2 (2 x Vrbanec); Aluminij - Aleksandija 1:2 (Škoflek).
ne predstave, kot smo jih pokazali npr. proti Hajduku ali Rijeki. Če se bo to zgodilo, potem se lahko zgodi marsikaj,« je skrivnosten strateg Aluminija, ki sicer vlogo favorita prepušča Gorici. »Gorica je stalni član 1. slovenske lige in zelo kakovostna ekipa. V prednosti so tudi zaradi dveh tekem z Maccabijem, saj gre v takšnih primerih za podoben naboj kot na prvenstvenih tekmah. A tudi mi imamo svoje adute za presenečenje.«
Eden izmed njih je zagotovo Dejan Krljanovič. »Na začetku prvenstva so stvari glede razmerij moči še precej nejasne. Na prijateljskih tekmah smo zvečine odigrali zadovoljivo, a to ne pomeni veliko, ko gre zares, ko se začne prvenstvo. Gre za povsem drugačne občutke, za drugačen pristop, za drugačno motivacijo ... Osnovni cilj sezone je obstanek, že v Novi Gorici bomo poskušali začrtati pozitivno pot,« je povedal izkušeni vezist.
Jože Mohorič
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormoški reprezentanti ne mirujejo
Teh reprezentantov je kar veliko, in to v slovenski ter hrvaški kadetski izbrani vrsti. Med 11. in 21. avgustom bo na Hrvaškem (Zagreb, Koprivnica) namreč potekalo evropsko prvenstvo kadetov, letnikov 1998 in mlajših.
Kosi, Ozmec, Horvat in Ocvirk v slovenski...
Na zaključnih pripravah so tako od ponedeljka, 11. 7., v Škofji Loki trije igralci Jeruzalema: Tilen Kosi, Dominik Ozmec in Gašper Horvat. Lahko bi rekli kar štirje, saj se bo ekipi Jeruzalema v novi sezoni kot posojeni rokome-taš pridružil še celjski zunanji igralec Gregor Ocvirk. Žal zaradi operacije meniskusa še ni nared za največje napore še en Ormožan - Miha Kavčič. Njegov nastop na EP na Hrvaškem je pod velikim vprašajem. Gre za velik udarec reprezentanci, saj je Kavčič brez dileme najkoristnejši igralec te slovenske generacije, ki je lani na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Gruziji pod vodstvom Ormo-žana Saša Prapotnika osvojila srebrno medaljo.
Pred odhodom na EP bo reprezentanca odigrala kar osem pripravljalnih tekem (dvakrat proti Italiji, Savdski Arabiji, Nemčiji, Avstriji). Eno
Tilen Kosi (RK Jeruzalem Ormož)
proti Italiji so že odigrali, v sredo, 13. julija, in jo dobili z izidom 32:26 (Kosi 6, Ozmec 4, Horvat 3). Pravi preizkušnji za našo reprezentanco bosta tekmi 29. in 30. julija v Zrečah proti Nemčiji, ki so jo Slovenci lani premagali v pol-finalu OFEM.
... Šutalo v hrvaški izbrani vrsti
Že dalj časa se na EP pripravlja hrvaška kadetska reprezentanca, ki velja za enega glavnih favoritov za osvojitev naslova evropskih prvakov v konkurenci U-18. Član te ekipe je ormoški vratar Marin Šutalo. Tako bo trener
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v pripravljalnih tekmah za sezono 2016/17 najprestižnejšo zmago dosegli na domačem igrišču proti zasedbi splitskega Hajduka (1:0), odličen je bil tudi remi z Rijeko v gosteh (2:2).
Nogomet • Prijateljski tekmi
Dobri predstavi proti Rusom
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so po uvodnih treningih odigrali prvo prijateljsko srečanje.
Jeruzalema Saša Prapotnik
imel veliko težav glede priprav (začetek 1. avgusta), saj mu bo zaradi reprezentančnih obveznosti manjkal cel kup igralcev. V klubu upajo, da se bodo fantje vrnili brez poškodb, ki so lani v zaključku sezone Ormožane prikrajšale za uvrstitev na še kakšno mesto višje.
Sezona v 1. SRL se začne v soboto, 10. septembra, ko Ormožane čaka zahtevno gostovanje na Koroškem pri Slovenj Gradcu. Letos iz lige izpadejo kar štiri moštva in glavni cilj čete trenerja Saše Prapotnika v petnajsti zaporedni sezoni v elitni druščini je obstanek v ligi.
Uroš Krstič
FC ANJI 2 - DRAVA PTUJ
2:4 (1:3)
STRELCI ZA DRAVO: 2 x Bašic, Hribernik, Krajnc.
DRAVA PTUJ: Musič, Kurež, Močnik, Nemanja, Kolar, Lo-venjak, Hliš, Krajnc, Hribernik, Bašic, N. Kajtazi. Igrali so še: Sitar, Adamič, Kajtazi I., Cesar, Gale, Zamuda Horvat, Trajko-vski, Vidovšek. Trener: Simon Sešlar.
Popolnoma nova ekipa Drave pod vodstvom trenerja Simona Sešlarja je opravila prvi test - v Bakovcih je odigrala prijateljsko tekmo z mlado ekipo ruskega Anjija. Ptujska ekipa je po dobrem tednu priprav pokazala zelo solidno sliko, saj je igrala agresivno, povezano in tudi učinkovito. Zadetki so padli iz izigranih
akcij, iz prostega strela in po standardnih situacijah. Dvakrat se je med strelce vpisal Bašic, medtem ko sta po enkrat zadela Hribernik in Krajnc. Na drugi strani sta zadela Agabalaev in Alijev. Igralci Drave so na tekmi z mladimi Rusi ogromno pretekli, ob tem pa pokazali še veliko drugih pozitivnih stvari.
David Breznik
TEREK GROZNY - ZAVRČ 1:0
ZAVRČ: Kovačic, Šiljik, Rogač, Lonzarič, Cvek, Kokoro-vic, Matjašič, Zorko, Marcijuš, Baljak, Ptiček. Igrali so še: Domjan, Županic, L. Prahic, N. Prahic, Puškadija, Novoselec, Kukec, Batrovic. Trener: Željko Orehovec.
Bašic potrjen, na preizkušnji še nekaj igralcev
V kadru NK Drava je že od začetka priprav Adnan Bašic, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine in je v domovini igral za Velež iz Mostarja. Mladi napadalec je bil nazadnje član Celja, za katerega je igral na štirih tekmah.
Blizu sodelovanja v prihodnji sezoni sta še dva bivša celjska nogometaša Aleksander Močič in Gašper Hribernik, ob njiju tudi Hrvat Vjekoslav Kolar. Ob omenjenih igralcih sta trenutno na preizkušnji tudi dva vratarja, Tadej Trajko-vski in Matevž Vidovšek, za katera bo stroka v določenem času odločila, ali bosta v prihodnji sezoni člana ptujske drugoligaške ekipe. Na naslednji prijateljski pripravljalni tekmi se bo Drava pomerila z ekipo SPINS.
Nogometaši Zavrča so v torek v Avstriji odigrali prijateljsko tekmo z ruskim prvoli-gašem Terekom, ki je lansko sezono končal na 7. mestu prve ruske lige. Ekipa Zavrča se je s Terekom že srečala na prijateljski tekmi januarja, med zimskih premorom, ki se je končala s precej višjo zmago Rusov (1:4).
Tokrat se Zavrčani tekmecev niso ustrašili in so ruskemu prvoligašu »mešali štrene« vse do zadnje minute srečanja. Takrat je slovenski sodnik pokazal na belo točko in Rusi so kazenski strel izkoristili za dosego zmage. Zavrč je prikazal dobro igro, ki je odraz trdega dela na treningih in kombiniranja izkušenj z mladostjo. Zadnjih 30 minut je v rumeno-zelenih dresih stala tako rekoč mladinska zasedba Zavrča, ki je kljub mladosti več kot odlično parirala izkušenejšim igralcem Tereka. Tekma je prinesla ogromno lepih priložnosti, še lepših obrambnih akcij in možnosti za uigravanje enajsterice.
Željko Orehovec je ponovno eksperimentiral s postavitvijo igralcev, ki je tudi tokrat delovala zelo uigrano. Do začetka sezone je še slab mesec, Za-vrčane pa v tem času čaka še ogromno treningov in tekem ter priložnosti za uigravanje.
Anja Hrnčič
Foto: ČG
petek • 15. julija 2016
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	13
Ol Rio 2016
Športno plezanje • Svetovni pokal
V Rio 59 slovenskih Slovenska zabava pod Mont Blancom
športnikov
Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je na redni seji v sredo potrdil reprezentanco za olimpijske igre v Riu de Janeiru. Na njem je 59 športnikov, 36 v moški in 23 v ženski konkurenci. Skupaj bo olimpijska odprava štela 131 članov.
Rio de Janeiro bo OI gostil med 5. in 21. avgustom. Slovenija bo nastopila v 14 športih, in sicer atletiki, športni gimnastiki, jadranju, judu, kajaku na divjih in mirnih vodah, cestnem in gorskem kolesarstvu, namiznem tenisu, plavanju, daljinskem plavanju, rokometu, strelstvu in triatlonu.
»Nekorektno do športnikov bi bilo reči, koliko medalj pričakujemo. Najbolj so obremenjeni športniki in trenerji, ki delajo na tem, da nekaj dosežejo. Kdor ne bo dosegel cilja, bo sam najbolj razočaran. Moj osebni cilj je, da bo pravo vzdušje v reprezentanci, da bomo funkcionirali kot celota. Da bo vsak imel svoj mir, ko si ga bo zaželel, da se bo lahko družil s kolegi, ko bo moral pozabiti tekmovalni stres. In da vse normalno poteka. Da bodo športniki imeli čim manj težav, da se bodo lahko osredotočili le na nastope,« si je zaželel vodja slovenske odprave Iztok Čop.
»Reprezentanca je pomlajena, neizkušena v primerjavi z zadnjimi nastopi Slovenije na zadnjih igrah. Nobenega nosilca medalj iz Londona ne bo v reprezentanci, samo Vasilij Žbogar ima olimpijska odličja v svojih vitrinah. Imamo pa nekaj prekaljenih mačkov. Tovrstne izkušnje so dobrodošle. OI so specifične. Pritisk je tu, breme je drugačno, priprava konkurence je na višji ravni. Za mnoge je to edina priložnost za medaljo. V teh primerih človek drugače funkcionira, želje pripelje-
jo do presenečenj. Upam, da bo tehtnica presenečenj na strani naših športnikov,« je še dodal nekdanji vrhunski veslač.
OKS je za cilj postavil vsaj eno medaljo.
Zadnji rok za spremembe je 18. julija. Uradna predstavitev reprezentance bo 22. julija v Kopru.
Seznam športnikov, ki bodo nastopili na OI v Riu:
-	atletika: Luka Janežič, Žan Rudolf, Robert Renner, Anton Kosmač, Maja Mihalinec, Sabina Veit, Daneja Grandovec, Maruša Černjul, Tina Šutej, Martina Ratej;
-	športna gimnastika: Teja Belak;
-	jadranje: Vasilij Žbogar, Tina Mrak, Veronika Macarol;
-	judo: Tina Trstenjak, Anamari Velenšek, Rok Drakšič, Mihael Žgank, Adrian Gomboc;
-	kajak na divjih vodah: Benjamin Savšek, Luka Božič, Sašo Taljat, Urša Kragelj, Peter Kauzer;
-	kajak na mirnih vodah: Špela Ponomarenko Janic;
-	cestno kolesarstvo: Matej Mohorič, Jan Polanc, Simon Špilak, Primož Roglič, Polona Batagelj;
-	gorsko kolesarstvo: Tanja Žakelj;
-	namizni tenis: Bojan Tokic;
-	plavanje: Anja Klinar, Tjaša Oder, Damir Dugonjic, Anže Tavčar, Janja Šegel, Tjaša Vozel, Martin Bau, Robert Žbogar, Janja Šegel, Tjaša Pintar;
-	daljinsko plavanje: Špela Perše;
-	rokomet: 14 igralcev + tri rezerve;
-	strelstvo: Boštjan Maček, Živa Dvoršak;
-	triatlon: Mateja Šimic.
sta
Nova sezona svetovnega pokala v težavnostnem plezanju se je v Franciji začela povsem po slovenskih notah, saj sta tako v moški kot ženski konkurenci slavila slovenska tekmovalca. V Chamonixu se je na tekmi na prostem (stena je sicer pokrita s streho) tradicionalno zbrala velika množica ljubiteljev plezanja, ki je v dveh dneh (v ponedeljek in torek) spremljala izjemne boje najboljših športnih plezalcev sveta.
Lani je bil Chamonix srečen kraj za Mino Markovič, saj je tam slavila osvojeni naslov evropske prvakinje (druga je bila Janja Garnbret), eno redkih lovorik, ki ji je še manjkala v izjemni zbirki. Mina je bila zraven tudi letos, a tokrat ne v vlogi glavne fa-voritinje, saj si je po lanskem osvojenem tretjem naslovu zmagovalke svetovnega pokala vzela nekaj več časa zase in za plezanje v naravnih stenah. Čeprav je konkretne priprave za nastope v svetovnem pokalu začela šele aprila, je bila blizu najboljšim ...
V ponedeljkovih kvalifikacijah je zasedla 20. mesto, občutki niso bili povsem pravi. Že v torkovem dopoldanskem polfinalu je bilo stanje veliko boljše in Mina je bila na robu uvrstitve v veliki finale, kjer se meri najboljša osmerica. Po koncu polfina-la je sicer zasedala 9. mesto, ko pa so sodniki ponovno pregledali vse nastope, je napredovala na želeno 8. mesto.
Vrstni red v Chamonixu in v svetovnem pokalu skupno:
1.	Janja Garnbret Slovenija	100
2.	Anak Verhoeven Belgija	80
3.	Jain Kim Južna Koreja	65
4.	Magdalena Rock Avstrija	55
5.	Yuka Kobayashi Japonska	51
6.	Mina Markovič Slovenija	47
7.	Anne-Sophie Koller Švica	43
8.	Charlotte Durif Francija	40
Foto: Luka Fonda
Mina Markovič se je na prvi tekmi sezone svetovnega pokala v težavnosti uvrstila v finale.
Tekmovalke in tekmovalce sta sicer pod najvišjo evropsko goro - Mont Blancom - precej motila veter in dež, ki sta v določenih trenutkih celo prekinila tekmovanje. Nič drugače ni bilo v finalu, kjer se je povsem ob zaključku močno ulilo. 28-letna Ptujčanka je kot prva začela finale in preplezala do višine 33+. S tem je poskrbela za nov dvig po lestvici, zasedla je končno 6. mesto.
»Po slabšem začetku v kvalifikacijah sem že v polfinalu kljub precej napakam vseeno priplezala v finale, kjer sem rezultat izboljšala še za dve mesti in na koncu dosegla šesto mesto. Zadovoljna sem, da se občutki počasi vračajo in z veseljem pričakujem prihodnjo tekmo. Vse čestitke Domnu in Janji za res dobro plezanje vso tekmo in res vrhunski začetek sezone in rezultat,« je dejala Markovičeva.
S tem je mislila na reprezentančna kolega Janjo Garnbret in Domna Ško-fica, ki sta Sloveniji priborila zmagi v obeh konkurencah, ženski in moški. Za 17-letno Korošico je to sploh prva zmaga na tekmah za svetovni pokal, 22-letni Domen je eno že imel na svojem računu iz lanske sezone. Garnbretova je v finalu splezala do vrha postavljene smeri, podobno kot drugouvrščena Belgijka Anak Verhoeven, a je imela
mlada Slovenka boljši izid iz polfinala, zato je slavila zmago. Domen je bil v polfinalu drugi, v finalu pa mu je uspel najboljši dosežek (51), za njim sta zaostala Italijan Stefano Ghisolfi (48+) in Avstrijec Jakob Schubert (48).
Športne plezalce naslednja tekma čaka že konec tedna -15. in 16. julija - v švicarskem Villarsu, 22. in 23. julija pa se bodo znova pomerili v Franciji, v Brianconu.
JM, sta
Gorazd Hren, selektor slovenske reprezentance: »Na
prvi tekmi svetovnega pokala v težavnosti smo doživeli sanjski razplet. Vse se je začelo že z uvrstitvijo vseh tekmovalcev v polfinale in se nato še stopnjevalo s tremi finalisti. V finalu so naši preprosto eksplodirali. Mina je spet dobila dober občutek in s solidnim plezanjem popravila rezultat še za dve mesti. Domen je odplezal vrhunsko in zasluženo pustil vso konkurenco za sabo. Janja je potrdila, kar je dokazovala iz kroga v krog in kot vodilna po kvalifikacijah in polfinalu ohranila vodstvo vse do konca finala. Janja in Domen sta prvič v zgodovini slovenskega plezanja dosegla dvojno zmago.«
Kolesarstvo • Državno prvenstvo na pisti
Ptujski kolesarji se znajdejo tudi na pisti
Preteklo sredo in četrtek je na velodromu na dirkališču v Kranju potekalo državno prvenstvo. Tekme na velodromu so potekale v hudi pripeki, kar je še dodatno otežilo delo samim tekmovalcem, tudi zaradi dejstva, da so imeli vsak dan po več preizkušenj. Med posameznimi dirkami je tako bilo treba počivati, hkrati pa se segrevati za naslednji štart... Gre za eksplozivne, kratke dirke in je toliko pomembneje, da je tekmovalec segret, kar pomeni, da je praktično cel dan na kolesu. Pri mlajših mladincih je bil najboljši posameznik ptujskega kolesarskega kluba Nace Malovič, ki je ob poškodbi Marka Hozjana zelo dostojno zastopal ptujske vrste. Pri dečkih A je prav tako manjkal Enej Klasinc, ki celi poškodbo komolca po padcu na dirki Alpe Adria v Itali-
ji. Pri starejših mladincih je najbolj izstopal Luka Kram-berger, ki je kar nekajkrat stopil na zmagovalni oder.
V vožnji na končni cilj je bil pri dečkih C Jure Maj-nik 8., v kategoriji dečkov B Andraž Rutnik 6. in v kategoriji dečkov A Miha Mur-šec 2. V vožnji na točke je bil Žan Žnidar med dečki B 6., Miha Muršec pa 4. V vožnji na čas na 2000 m velja omeniti Žana Žnidarja, ki je kon-
čal kot 6., enak rezultat pa je v isti kategoriji med dečki A dosegel Miha Muršec. Na 500 m razdalji je med dečki C Jan Svenšek končal na 7. mestu, Žan Žnidar je bil med dečki B 6., Miha Muršec med dečki A pa 9.
Pri vožnji na končni cilj je bil pri mlajših mladincih Nace Malovič 5., 3- pa je bil v zasledovanju na 2000 m, prav tako je kot 3- končal v vožnji na 1000 m z 200 m sprinta. Mlajši mladinci so bili 3. tudi v olimpijskem sprintu, nastopili pa so v postavi Nace Malovič, Gašper Polanec in Tilen Žagar. Starejši mladinci so v Kranju nastopili v postavi Jernej Paj, Jan Medved, Luka Kramberger, Luka Saga-din in Tim Roškar, fantje so v natrpanem urniku dali svoj maksimum. Luka Kram-berger je bila 3. na 1000 m
z 200 m šprinta, na 1000 m zasledovalno posamično je 2. mesto osvojil Kramberger, 4. je bil Sagadin in 5. Roškar.
Na 3000 m zasledovalno posamično je 5. mesto dosegel Sagadin, 6. mesto pa Roškar. Kramberger je skupaj s Saga-dinom in Roškarjem na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru stopil tudi v kategoriji olimpijski šprint. Tretji skupno so bili mladi Ptujčani
tudi v ekipni vožnji na čas na 4000 m, kjer so KK Perutnina Ptuj zastopali Kramberger, Sagadin, Roškar, Paj. V vožnji na točke je bil 3. Tim Roškar, 4. mesto pa je v kategoriji vožnje na končni cilj dosegel Luka Karmberger.
tp
Člani KK Perutnina Ptuj z osvojenimi medaljami: Luka Kramberger, Malovič, Gašper Polanec, Tim Roškar, Jernej Paj in Miha Muršec
Foto: MK
Luka Sagadin, Tilen Žagar, Nace
14 Štajerski
Šport, šport mladih
torek • 12. julija 2016
Rokomet • Mlajše selekcije
Futsal • 1. SFL
Brez kolajn na 24. Eurofestu
Od 2. do 7. julija je v Kopru potekal 24. mednarodni rokometni festival. Gre za eno največjih športnih prireditev na slovenski obali, ki je v Koper privabila 150 rokometnih ekip iz Evrope in Azije. Predstavilo se je 2200 mladih športnic in športnikov, odigranih je bilo več kot 500 tekem.
Dekleta so tekmovala v sedmih različnih kategorijah, fantje v osmih. V petnajstih kategorijah so slovenske ekipe osvojile le štiri najvišja mesta, preostalih enajst tur-nirskih zmag je odromalo v tujino. Dve na Dansko in dve v Tajpej, ki je glavno mesto otoka Tajvan in glavno mesto nepriznane Republike Kitajske. Po eno zmago so osvojile ekipe iz naslednjih držav: Avstrije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Madžarske, Izraela in Srbije. Tovrstni turnirji mladim športnikom prinašajo predvsem bogate izkušnje na rokometnih igriščih in izven njih ter so stik s sovrstniki iz drugih držav in celo celin. V prvi vrsti pa bi takšni turnirji morali biti nagrada za trdo delo skozi celotno leto.
V Kopru je nastopilo tudi deset deklet iz ŽrK Ormož in petnajst fantov iz Ormoža ter Velike Nedelje. Rezultati naših predstavnikov letos niso bili tako visoki kot v preteklosti, ko so ekipe različnih letnikov posegale po najvišjih mestih. Najvišje, 4. mesto, so na turnirju osvojili letniki 2002, sicer bronasti iz minulega državnega prvenstva starejših dečkov B.
Dekleta ob obilici smole le na 8. mestu
Pri dekletih letnika 2003 je ŽRK Ormož zastopalo deset deklet in trenerka Sanja Po-točnjak. Četrtouvrščene minulega državnega prvenstva pri mlajših deklicah A v Kopru niso bile tako uspešne, saj so turnir med devetimi sodelujočimi ekipami končale na 8. mestu. Ekipa je na šestih tekmah dosegla po dve zmagi, remija in poraza. Zanimivo je, da so dekleta remizirala proti ekipama, ki sta kasneje turnir končali na visokem 2. (Jura Comitee iz Francije) in 3. mestu (Tatran Stupava iz Slovaške). Na omenjenih tekmah so Ormožanke zaigrale odlično in dokazale svojo kakovost, vendar tokrat športna sreča ni bila na njihovi strani. Zmagovalke pri letniku 2003 so postale Čehinje iz kluba Sokol Pisek.
Za ŽRK Ormož so nastopile: Lana Zadravec, Liza Kandrič, Neja Polak, Klara Cimerman, Tajda Kreč, Alina Planine, Annemarie Trunk, Anna Tiya Cvetko, Klara Ropoša, Teja, Cimerman. Trenerka: Sanja Potočnjak.
Rezultati ekipe ŽRK Ormož: Sosnica Gliwica (Poljska) 8:17, Jura Comitee (Francija) 15:15, Tatran Stupava (Slovaška) 10:10, Dunajvaroszi (Madžarska) 8:10, Doubs Comitee (Francija) 16:15, Izola 15:12.
Petelini se iz Ormoža selijo v Ljutomer
Dekleta iz ŽRK Ormož so v Kopru nastopila pod vodstvom Sanje Potočnjak (druga z desne).
Bronasti še drugo leto zapored brez medalje na Eurofestu
Konkurenca letnikov 2002 je bila letos ena izmed številčnejših, saj je nastopilo kar 13 ekip iz sedmih držav. V pred-tekmovanju so igralci Jeruzalema nanizali štiri zmage in doživeli poraz proti danski ekipi Saeby, ki jih je oddaljil od velikega finala, saj v tej konkurenci ni bilo polfinal-nih tekem. V malem finalu, ki je odločal o bronu, je ekipa zaigrala proti tajvanski ekipi Da-Jia, ki prihaja iz glavnega mesta Republike Kitajske, ki je z okrog 2,6 milijona prebivalcev politično, gospodarsko, kulturno ter športno središče države. Zanimivo je, da ekipe iz Tajvana v mlajših kategorijah še posegajo po vidnejših rezultatih na turnirjih, vendar se ti hitro končajo že v kadetski konkurenci (pri 13 ali 14 letih se zvečine konča njihova rast). Kljub vsemu se je od Tajvan-cev mogoče marsikaj naučiti, predvsem velike discipline in agresivnosti v igri. Na takšno igro tekmeca Ormožani niso imeli odgovora in so v tekmi za tretje mesto morali priznati premoč ekipi Da-Jia (9:18). Ekipa, ki je sodelovala na vseh treh Final 4 državnega prvenstva v preteklosti in osvojila dve bronasti medalji, tako visokega poraza v svoji zgodovini še ni doživela. Če se bo ekipa iz tega poraza kaj naučila, potem je sodelovanje na turnirju v Kopru obrodilo sadove, v nasprotnem primeru pa žal ne.
Na šestih odigranih tekmah je ekipa zmagala štirikrat in doživela dva poraza. Zmagovalec pri letnikih 2002 je postala ekipa Herlev/ Hjorten iz Danske.
Barve pri letnikih 2002 so zastopali: Aleš Zemljič, Maj Vor-šič, Jure Lukman, Enej Kovačec, Rok Rubin, Denis Škrinjar, Niko Novak, Blaž Fergola, Gašper Cvetko, Žiga Borko. Trener: Davorin Kovačec.
Rezultati: Trnje Zagreb 18:14, Izola 24:20, Saeby (Danska) 13:16, Stenungsrund (Švedska) 20:10, Wilrijk (Belgija) 34:7; tekma za 3. mesto: Da-Jia (Tajvan) 9:18.
Zamujena priložnost letnikov 2001
Z generacijo letnikov 2001 v Kopru nismo doživeli nič novega. Fantje so igrali v razponu od odličnega do katastrofalnega in kot edini premagali kasnejše prvake iz Tajvana (20:16). Azijci so skozi celoten turnir zanesljivo mleli svoje tekmece: v polfinalu so premagali Šmartno z osmimi goli razlike, v velikem finalu belgijski Wilrijk z desetimi goli prednosti.
»Združeni« so v predtek-movanju naredili »kiks« proti Novi Gorici in doživeli minimalen poraz (14:15). Po odlični igri in zmagi nad Tajvanci so morali z zmago proti povprečni španski ekipi Urdulliz le potrditi prvo mesto v predtekmovanju. Žal je ekipa odigrala slabo in doživela poraz (17:21). Sanj o lepem uspehu na 24. Eurofestu je bilo v hipu konec. Sledila je tekma za 5. mesto,
kjer so Združeni gladko - z 11 goli razlike - premagali slovaškega predstavnika Ta-tran iz Stupave (26:15).
Na celotnem turnirju je ekipa odigrala šest tekem in dosegla štiri zmage in dva poraza, kar je zadostovalo za končno 5. mesto. V ekipi je nekaj zanimivih posameznikov, ki bodo ob marljivem treniranju le še napredovali, čeprav mogoče kot ekipa v mlajših selekcijah nikoli ne bodo posegali po visokih mestih. Kar bo na koncu štelo, bo le končen izdelek v članski konkurenci.
Za letnike 2001 so nastopili: Aleš Zemljič, Niko Sovič, Uroš Horvat, Žan Toplak, Tobi Torič, Maj Voršič, Jure Lukman, Enej Kovačec, Rok Rubin, Denis Škri-njar, Niko Novak, Blaž Fergola, Gašper Cvetko, Žiga Borko. Trener: Davorin Kovačec.
Rezultati: Nova Gorica 14:15, Neerpelt (Belgija) 28:17, Sasja (Belgija) 13:9, Da-Jia (Tajvan) 20:16, Urdulliz (Španija) 17:21; tekma za 5. mesto: Tatran Stu-pava (Slovaška) 26:15.
Uroš Krstič
Športne novičke
Tenis • Turnir U-18 v Rogaški Slatini
Na igriščih TK Rogaška Crystal je pretekli teden potekal turnir v konkurenci fantov do 18. leta starosti, ki sta se ga udeležila tudi člana TK Terme Ptuj Matevž Krajnc (letnik 1998) in Gašper Bezjak (2000). Oba sta se uvrstila v četrtfinale, kjer pa sta v treh nizih klonila proti 1., oz. 2. nosilcu turnirja. Turnir je na koncu osvojil 2. nosilec Aljaž Fugina.
Rezultata:
četrtfinale: Bezjak (5.) - Aljaž Fugina (Slovan LJ, 2.) 1:6, 6:4, 3:6; Krajnc - Andrej Šušteršič (MAX LJ, 1.) 6:2, 4:6, 4:6.
Mali nogomet •
Zaključni turnir lige ŠD As: Prehodni pokal v roke ŠD Selan
Rezultati zaključnega turnirja:
1. krog: Keramičarstvo Ga-linec - ŠD Selan 0:3, Društvo mladih Podlehnik - Gradbeništvo Bele 0:2, ŠD AS - KMN
Pri klubu malega nogometa Tomaž, novem prvoligašu, je v minulem mesecu prišlo do številnih sprememb. Na izrednem občnem zboru je prišlo do menjave na mestu predsednika, kjer je Zvonka Gašpariča zamenjal Mitja Novak. Tudi upravni odbor je doživel številne spremembe in že prinesel nekaj korenitih sprememb.
»Najprej potrjujem udeležbo našega kluba v 1. SFL v sezoni 2016/17. Iz Ormoža se bomo preselili v Ljutomer, in sicer iz preprostega razloga: novi sponzor - Šic bar Caffe iz Ljutomera - nam bo v zameno za sponzorstvo pokril stroške športne dvorane v Ljutomeru. Za preživetje v elitni druščini je v prvi vrsti treba gledati na finance,« nam je v uvodu povedal mladi predsednik Novak. Tudi slab obisk tekem v Ormožu v trdnjavi Hardek je eden izmed razlogov selitve ekipe v Ljutomer.
Poleg Tomaža Šic bar Caf-feja bodo v 1. SFL nastopili še: Dobovec, FK Zavas, Bronx Škofije, FK Litija, Oplast Kobarid, Puntar Tolmin, Benedikt, Sevnica in aktualni prvak Maribor. Žreb tekmovalnih parov bo po 15. juliju. Cilj moštva od Svetega Tomaža bo en sam - obstanek v ligi. Trener Marjan Magdič bo z ekipo začel priprave avgusta. Igralski mozaik še ni dokončno sestavljen, vendar bodo jedro ekipe še naprej sestavljali mladi talentirani futsalerji, ki jih je pri Svetem Tomažu kar nekaj: Miha Magdič in Domen Ško-liber sta mladinska reprezen-tanta U-21, Urban Goričan, Mitja Gašparič, Kevin Belšak, Kristian Vrbnjak in še bi lahko naštevali. Spomnimo: Petelini so v konkurenci U-19 v minuli sezoni osvojili bronasto medaljo na državnem prvenstvu.
Uroš Krstič
Draženci 3:0 (b. b.), UŠR Višnji-ca - Joe Fernandes 1:3, ŠD AS Generali - KTED Korantov Demoni 2:3;
polfinale: EHM Team - Joe Fernandes 1:0, ŠD AS - KTED Korantov Demoni 4:2, Gradbeništvo Bele - ŠD Selan 4:5 (po 6-m);
finale: ŠD AS - EHM Team 1:2, ŠD AS - ŠD Selan 2:5, ŠD Selan - EHM Team 1:1.
Končni vrstni red:
1.	ŠD SELAN 4 (6:3)
2.	EHM TEAM 4 (3:2)
3.	ŠD AS	0 (3:7)
Zmagovalna ekipa zaključnega turnirja za prehodni pokal ŠD AS 2016: ŠD Selan.
Nogomet •
Farmtech Veržej (2. SNL): Za uvod zmaga, sledil težak poraz
Nogometaši Farmtecha Ver-žeja so v prvi pripravljalni tekmi premagali ZTE (druga madžarska liga) iz Zalaegerszega z 2:1. Povedli so gostje (11.), a so Veržejci za minimalno zmago
do polčasa dosegli dva zadetka (Lah, 25.; Trstenjak, 42.). Sledila je tekma v gosteh proti Zagrebu (druga hrvaška liga) in visok poraz Farmtecha - 0:5.
Šahovski kotiček • V Spuhlji je najboljši Martin Majcenovič
V soboto, 9. 7., je Šahovska sekcija Spuhlja (ŠSS) ob svoji 31-letnici obstoja organizirala turnir v hitropoteznem šahu. Turnir je potekal v Gostišču pri Majdi, na njem pa so lahko nastopali samo šahisti iz ŠSS in vsi krajani s stalnim prebivališčem
v Spuhlji. Po švicarskem sistemu sedmih krogov je igralo 10 tekmovalcev. Sodil je Leon Cestnik.
Končni vrstni red:
1.	Martin Majcenovič
2.	Mirko Prelog
3.	Branko Kocbek
4.	Branko Rot
5.	Milan Kolarič
6.	Franc Vidovič
7.	Franc Pičerko
8.	Stanislav Toplak
9.	Mirko Širovnik
10.	Edi Popošek
Vsi igralci so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali različni sponzorji.
UR, NŠ
petek • 15. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Draženci • 20. dan gasilcev in 30 let PGD Draženci
„Jemljejo pri sebi, da dajejo družbi ...!"
Pred vaškim domom v Dražencih je bilo 25. junija nadvse praznično. Območna gasilska zveza Ptuj in PGD Draženci sta pripravila 20. dan gasilcev OGZ Ptuj, v katero je povezanih kar 24 PGD z več kot 2500 člani, in 30-letnico uspešnega delovanja PGD Draženci, ki je najmlajše gasilsko društvo v občini Hajdina.
V zadnjem obdobju je PGD Draženci skupaj z lokalno skupnostjo poskrbelo za urejenost svojih prostorov z razširjeno garažo, naložba je stala 35.000 evrov, in novim gasilskim vozilom.
Slavnostni govornik je bil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, ki je poudaril, da ljudje občutek varnosti jemljemo kot nekaj vsakdanjega in samoumevnega, pozabljamo pa, da za temi vrednotami stoji vrsta srčnih, odgovornih in nesebičnih ljudi. Župan je ob prazniku čestital vsem gasilcem OGZ in še posebej PGD Draženci. Čestitke je prinesel tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, ki je ob obeh rojstnih dnevih spomnil na dosežke med dvema dnevoma gasilcev OGZ Ptuj: „Smo močna organizacija, ki ima na razpolago veliko
tehnike, veliko znanja in veliko kadra, ki svoje znanje prenaša naprej. Letos smo izobrazili že več kot 200 gasilcev, nekaj čez 100 iz naše gasilske zveze, preostali so člani sosednjih gasilskih zvez." Zahvalil pa se je tudi v imenu vseh tistih, ki so jim gasilci pomagali.
Ob jubileju so PGD Dražen-ci podelili tudi zahvalo OGZ.
V	Dražencih so nadvse ponosni, da so bili letošnji gostitelji Dneva gasilcev OGZ Ptuj, je povedal predsednik PGD Dra-ženci Aleksander Jagarinec, še posebej zato, ker so tudi sami jubilanti. Zahvalil se je vsem, ki so jim pomagali pri ustanovitvi društva, in vsem tistim, ki jim stojijo ob strani že vseh 30 let.
V	imenu GZ Slovenije je svečani gasilski zbor 25. junija pozdravil Janez Merc, člani njenega UO, predsednik sveta
Podravske regije, ki je zastopal tudi župana MO Ptuj Mirana Senčarja. Čestital jim je za vse dosežke, v nadaljevanju pa govoril o spremembah zakona o gasilstvu, za katere upa, da bodo takšne, kot jih gasilci upravičeno pričakujejo.
V Dražencih so podelili tudi državna gasilska odlikovanja: gasilsko plamenico 3- stopnje je prejel Davorin Vidovič (PGD Hajdoše), gasilske pla-menice 2. stopnje pa so prejeli Silvo Vogrin (PGD Ptuj), Miran Toplak (PGD Podvinci), Davorin Letonja (PGD Zabovci) in Janko Fišinger (PGD Bukovci).
Podeljena so bila tudi gasilska odlikovanja prve, druge in tretje stopnje, odlikovanji za posebne zasluge pa sta prejela Slavko Horvat (PGD Bukovci) in Franc Hadler (PGD Ptuj).
MG
V Dražencih so podelili tudi državna gasilska odlikovanja: gasilsko plamenico 3. stopnje je prejel Davorin Vidovič (PGD Hajdoše), gasilske plamenice 2. stopnje pa so prejeli Silvo Vogrin (PGD Ptuj), Miran Toplak (PGD Podvinci), Davorin Letonja (PGD Zabov-ci) in Janko Fišinger (PGD Bukovci). Podeljena so bila tudi gasilska odlikovanja prve, druge in tretje stopnje, odlikovanji za posebne zasluge pa sta prejela Slavko
Foto: Marko Hržič
V Dražencih so 25. junija praznovali 20. dan gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj in 30-letnico PGD Draženci. Domačim gasilcem je ob jubileju in novi pridobitvi čestital tudi hajdinski župan Stanislav Glažar.
Ormož • Visok jubilej PGD Hardek
120 let uspešne gasilske zgodbe
tmmmm m<
Pred 120 leti je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Hardek, ki je v vseh teh letih s trudom in delom doseglo marsikaj, tudi obnovljen gasilski dom, ustrezen vozni park in drugo opremo. Visok jubilej so obeležili minulo soboto, ko so skupaj z GZ Ormož hkrati pripravili še 45. dan gasilcev GZ Ormož.
Z leve: regijski poveljnik civilne zaščite in vodja Uprave za zaščito in reševanje - izpostava Ptuj Dra-gomir Murko, poveljnik PGD Hardek Mirko Kosi, predsednik PGD Hardek Dušan Horvat in generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But.
Osrednje praznovanje ob visokem jubileju se je začelo z veliko gasilsko parado uniformiranih gasilcev iz domače in sosednjih gasilskih zvez ter pobratenega društva iz sosednje Hrvaške. V paradnem delu je tako zakorakalo okrog 180 gasilcev, gasilk in gasilske mladine; sodelovala pa so tudi vsa gasilska vozila iz GZ Ormož z zgodovinskimi gasilskimi vozili na čelu.
Sledila je svečana proslava, ki so jo odprle članice Ženskega gasilskega pevskega zbora GZ Ormož s slovensko in gasilsko himno. Nato pa pozdravi in čestitke številnih visokih gostov, in sicer sekretarja ministrstva za obrambo Miloša Bizjaka, generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Darka Buta, častnega predsednika
GZ Slovenije Ernesta Eorya, poveljnika Podravske regije Dušana Vižintina, župana občine Ormož Alojza Soka, regijskega poveljnika civilne zaščite in vodja Uprave za zaščito in reševanje - izpostava Ptuj Drago-mirja Murka ter drugih. Zbrane je slavnostno nagovoril predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, ki je med drugim izpostavil, da so gasilci po opravljenih anketah med Slovenci deležni visokega zaupanja. Poudaril je tudi rezultate dolgoletnega truda in trdega dela v 120 letih delovanja PGD Hardek: „Imate člane, mladino, obnovljen gasilski dom, potrebno opremo, in kar je najpomembnejše: ste organizirani, imate znanje, voljo, pogum in nove cilje, ki vas ženejo naprej. Pomembno je, da niste aktivni samo na gasilskem
področju, ampak ste vključeni v družbeno življenje na Harde-ku, kar daje društvu še dodatno vrednost."
Sledila je podelitev priznanj in odlikovanj najzaslužnejšim gasilkam in gasilcem. V sklopu praznovanja sta PGD Hardek in PGD Ormož, ki letos praznujeta 120 let in 130 let svojega delovanja, prejela plakete GZ Slovenije. PGD Hardek pa je ob visokem jubileju prejel tudi zlati znak civilne zaščite.
Praznovanje so popestrili s kulturnim programom, v katerem je poleg pihalnega orkestra in pevk ženskega gasilskega zbora sodelovala tudi hardeška mladina. Po svečanosti je sledil še blagoslov motorne brizgalne in obnovljenega gasilskega doma.
Monika Levanič
Foto: ML
Gorišnica • 18. Vaška olimpijada
Tradicija in šport pritegnila 800 občanov
V soboto, 9. junija, so v sklopu praznika občine Gorišnica tradicionalno organizirali že 18. Vaško olimpijado, ki je potekala na športnem igrišču in ob ribniku Športno-ribiškega društva Gorišnica v Moškanjcih.
Tradicionalna Vaška olim-pijada predstavlja odprtje športnih dogodkov v sklopu občinskega praznika, sestavljena pa je iz 17 športnih panog. Letošnja udeležba na olimpija-di je bila vsaj takšna kot lani, če ne boljša. Tudi letos je bilo namreč prijavljenih 800 tekmovalcev in tekmovalk. Med vasmi udeleženkami so bili Formin, Gorišnica, Moškanjci, Zagojiči, Placerovci, Gajevci, Mala vas, Muretinci, Tibolci in
Polfinale v nogometu	Zamušani. Letos so se med ude-
Foto: Anja Hrnčič
leženci znašli tudi Cunkovci, ki jih lani ni bilo.
Dogodek poteka v kategorijah otrok in odraslih, zajema pa naslednje športne panoge: nogomet, košarko, namizni tenis, streljanje z zračno puško, streljanje s fračo, šah, met kamna, vleko vrvi, tek na 60 metrov, odbojko, hitrostni badminton, ribiško tekmovanje, panogo najspretnejšega občana, viseče kegljanje, peteroskok, skok z vrečo in med dvema ognjema.
Zmagovalci po
posameznih
disciplinah
Tek na 60 metrov, ženske: Janja Žnidarič (Tibolci), tek na 60 metrov, moški: Žan Horvat Zamuda (Zamušani), ribolov: ekipa Moškanjcev, viseče ke-
gljanje, ženske: ekipa Gorišni-ce, moški: ekipa Gorišnice 1, šah: ekipa Gorišnice 1, odbojka: ekipa Tibolcev, hitrostni badminton: Betina Rižnar (Tibolci), met kamna, ženske: Tamara Kelenc (Formin), met kamna, moški: Igor Hovnik (Formin), namizni tenis, ženske: Milena Tušak (Gorišnica), namizni tenis, moški: Sašo Ma-jerič (Moškanjci), streljanje s fračo, ženske: Janja Žnidarič (Tibolci), streljanje s fračo, moški: Ratko Matjašič (Gorišnica), košarka: ekipa Zamušanov, nogomet: ekipa Gamsi iz Zamuša-nov, vleka vrvi: ekipa Moškanj-cev, najspretnejši občan: Miha Cvetko (Formin), streljanje z zračno puško, ženske: Dragica Zagorec (Tibolci), streljanje z zračno puško, moški: Marko Toplak (Gorišnica).
Anja Hrnčič
16 Štajerski
Izobraževanje
petek • 15. julija 2016
Ptuj • Sprejem za najboljše dijake srednješolskega in poklicnega izobraževanja
Vito, Vid in dva Žana so pisali zgodovino svoje generacije
Najboljši dijaki ptujskih šol so zraven dobrih maturitetnih rezultatov v torek prejeli še spominsko priznanje, medaljo grb na steklu Mestne občine Ptuj, nekateri pa tudi denarno nagrado.
Na sedežu ptujske občine je v torek potekal sprejem naj dijakov zaključnih letnikov srednješolskega in poklicnega izobraževanja v šolskem letu 2015/2016. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad osnovnošolcem, športnikom osnovnih šol, učencem glasbenih šol, dijakom in študentom mestne občine Ptuj sta ravnateljica Gimnazije Ptuj Me-lani Centrih in Kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj naredila izbor najboljših dijakov posameznega izobraževalnega programa.
Najboljši dijaki posameznih šol so prejeli spominsko priznanje, medaljo grb na steklu mestne občine Ptuj, naj dijaka srednjega in poklicnega izobraževanja pa še listino in denarno nagrado v višini 400 evrov.
Najboljši dijak Gimnazije Ptuj je postal Žan Malek Petrovič. Kot piše v obrazložitvi, je bil vsa štiri leta odličnjak, s svojimi sposobnostmi, znanjem in intelektualnim potencialom pa je dosegel zelo visoke rezultate in prispeval k prepoznavnosti
Foto: Langerholc
Najboljši dijaki na sprejemu pri ptujskem županu. Sedijo (z leve): Žan Černivec, Žan Malek Petrovič, Vito Kokol Bogme in Vid Sušek, za njimi pa stojijo Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj, Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj, Miran Senčar, župan MO Ptuj, in Branimir Rokavec, pomočnik ravnateljice Gimnazije Ptuj.
Gimnazije Ptuj. „Že v prvem letniku je postal UNESCO glasnik, sodeloval pa je pri najrazličnejših mednarodnih projektih, kot je denimo ACES - Our voices - Our world. Pa tudi pri izvedbi Gim MUN Ptuj 2016 je vlogo generalnega se-
kretarja opravil z odliko. Osvojil je številna priznanja na tekmovanjih in uspešno nastopal tudi za šolsko atletsko ekipo," med drugim piše v obrazložitvi odločitve, da se prav Žanu podeli ta naziv.
Najboljši dijak znotraj tehni-
ških programov je postal dijak Strojne šole (Šolskega centra Ptuj) Vito Kokol Bogme. Zanj so zapisali: „Odličnjak vsa štiri leta je z zavzetostjo, nepopu-stljivostjo, izvirnostjo, samoiniciativnostjo prodornostjo ter vestnim in odgovornim delom
postavil nov mejnik v odličnosti na ptujski strojni šoli. Udeleževal se je številnih tekmovanj, med drugim je v letu 2015 z doseženim 100-odstotnim znanjem postal državni prvak v matematiki."
Tudi znotraj poklicnih programov je bil najboljši dijak Strojne šole Vid Sušek, zanj so zapisali: „Vid je uspešno končal poklicno izobraževanje in tako pridobil izobrazbo instalater strojnih inštalacij. Vsa tri leta izobraževanja na Strojni šoli je bil dober dijak in zaradi pozitivnega odnosa do sošolcev v oddelku tudi zelo dobro sprejet in priljubljen. Je komunikativen, nemirnega raziskovalnega duha in z veliko afiniteto do tehnike. Znotraj Sejma energetike v Celju je bilo organizirano državno tekmovanje dijakov bodočih inštalaterjev, kjer je Vid skupaj s sošolcem zastopal šolo in dosegel odlično drugo mesto."
Med dijaki, ki so obiskovali srednješolski strokovni program, je bil za najboljšega izbran dijak Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Žan Črnivec. Njegova obrazložitev se glasi
tako: „Žan je bil ves čas šolanja zelo uspešen dijak, ki pa se ni posvečal samo šolskemu delu, ampak je bil zelo aktiven tudi v obšolskih dejavnostih, tekmovanjih v znanju in mednarodni izmenjavi. V šolskem letu 2014/2015 se je kot grafični oblikovalec udeležil mednarodne izmenjave znotraj projekta Erasmus + v mestu Martos v Španiji, aktivno se je vključil v projekt učnega podjetja Foto-kopirnica Pantheon, d. d., ki so ga ustanovili dijaki in dijakinje ekonomske in elektro šole, na tekmovanju Olimpijada poklicev Slo Skills, ki je potekalo februarja letos v Ljubljani, sta Žan in Klemen Pal dosegla prvo mesto in s tem postala slovenska predstavnika za Evropsko olimpijado poklicev, ki bo jeseni letos na Švedskem. Žan Črnivec se je kot dijak odlikoval z vedoželjnostjo, rad je sprejemal nove izzive, pri reševanju strokovnih problemov pa je bil vztrajen in delaven. Študij bo nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani."
Dženana Kmetec
Ormož • Slavnostni sprejem maturantov Gimnazije Ormož	žuPan )e tudi letos sPre)el ormoške
gimnazijce, ki so v spomladanskem roku
__	-v ■■■ ■■■	^	■	■	uspešno opravili splošno maturo. Mat-
USDGŠnih IG bllO 21 maturantov	urantomjezaželelvsedobronanjihovi
mm m mir h	w «	nadaljnji življenjski poti in izrazil željo,
da se radi vračajo v domač kraj. Bodočim
Nasmejani maturanti, ponosni starši ter profesorski zbor Gimnazije Ormož. Tako je bilo na slavno- študentom je še čestital ter jim podaril stnem sprejemu letošnjih maturantov Gimnazije Ormož pri ormoškem županu Alojzu Soku.	knjižno nagrado. Maturante je nagovo-
Ormoški župan Alojz Sok, ravnateljica Gimnazije Ormož Blanka Erhatič in profesorica Nina Cerkvenik z uspešnimi maturanti.
Prlekija • Sklepno dejanje Erasmus+
Nepozabna izkušnja dijakov
Estonija je med 21. in 24. junijem gostila sklepno srečanje enoletnega Erasmus+ projekta »Ecology of the young Spirit«, v katerem so poleg mladih iz bolgarske Gudevice in estonskega mesta Sillamae sodelovali tudi dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
»V okviru projekta smo skozi vse šolsko leto izvajali različne aktivnosti v smeri traj-nostnega razvoja in zdravega načina življenja, z namenom doseči čim večje število udeležencev različnih starosti. Aktivnosti so se izvajale tudi v vrtcu, osnovni šoli in domu za ostarele, vključeni so bili dija-
ki, učitelji in starši. Izkušnje smo nato delili preko spletne strani. Nastala je zbirka zanimivih načinov, kako spodbujati ljudi v različnih starostnih skupinah k bolj zdravemu in ekološkemu načinu življenja,« je o projektu povedala profesorica na ljutomerski gimnaziji Mateja Godec. Ob God-
čevi so v Estoniji sodelovali še dijaki Katja Voroš, Melani Vengust, Sara Horvat in Jakob Škrob ar.
Dijaki so v štirih dneh spoznali mesto Sillamae, ki leži na severovzhodu Estonije blizu ruske meje ter spoznali številne tamkajšnje kraje.
NŠ
rila tudi ravnateljica ormoške gimnazije Blanka Erhatič. Kot je povedala, je po dveh letih 100-odstotnega uspeha na maturi letos na Gimnaziji Ormož rezultat nekoliko manj bleščeč, in sicer 77,8 %: »Vseh dijakov je bilo v 4. letniku splošne gimnazije 29. Od tega jih je maturo opravljalo 27 in dva lanska dijaka. Od naših matičnih 27 maturantov je bilo uspešnih 21, kar je 77,8 %. Glede na dejstvo, da smo šola z majhnim številom dijakov, kjer en maturant predstavlja 3,5 %, je statistični rezultat nehvaležen. Dejansko to pomeni, da šestim dijakom ni uspelo opraviti mature oziroma zbrati zadostnega števila potrebnih točk. Dejstvo je, da so med letošnjimi maturanti uspešni športniki in drugi uspešni tekmovalci v znanju. Treba je dodati, da se na Gimnazijo Ormož ne vpisujejo samo odlični in prav dobri dijaki, kar vsekakor prispeva h končni uspešnosti. Še zmeraj pa seveda obstajajo možnosti, da tako dijaki kot profesorji kontinuirano iščemo uspešne metode učenja za trajna znanja. Za uspeh smo vsekakor soodgovorni tako dijaki kot profesorji, a vendar je vsaka generacija dijakov specifična v svojih znanjih, zmožnostih in odgovornostih. Naš prioritetni cilj ostaja odgovorno delo z dijaki in prepričani smo, da bo naša prihodnost uspešna.«
Zlatih maturantov letos ni bilo. Sicer pa je bilo najvišje število doseženih točk 28, povprečno število doseženih točk pa 16,9.
Monika Levanič
Foto: ML
Foto: NS
petek • 15. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Vurberk • Vikend izvirnega slovenskega muzikala
Najlepši slovenski ljubezenski zgodbi v glasbi in besedi
Grad Vurberk bo avgusta prizorišče edinstvene kulturne poslastice; v čarobnem ambientu starih grajskih zidov si bodo obiskovalci namreč lahko ogledali in uživali v kar dveh izvirnih slovenskih muzikalih: Veroniki Deseniški in Cvetju v jeseni.
»Muzikala slovenskemu prostoru dokazujeta, da lahko slovenski ustvarjalci še tako zahtevno odrsko postavitev naredimo v celoti s svojim znanjem in izkušnjami,« pravijo organizatorji in izvajalci, njihove besede pa dokazujejo doslej povsem razprodane predstave.
Tako ena kot druga tragična ljubezenska zgodba iz slovenske preteklosti je znana marsikomu; umetniki pa so ju postavili v svobodnejše okvi-
re čutne pripovedi. V muzi-kalu Veronika Deseniška se razpleta nesrečen zakon Friderika II. Celjskega, ki na De-senicah po naključju sreča Veroniko in do nje takoj začuti simpatijo. Njegova žena Elizabeta Frankopanska Veroniko kot svojo pomočnico vzame s seboj, a se stvari na dvoru zapletejo, ko karizmatična nižja plemkinja popolnoma prevzame Friderika. Po sumljivi smrti Elizabete, ki razbesni njeno družino, pa se Celjani znajde-
jo na robu vojne in nobena od rešitev, ki se ponujajo, ni dobra za Veroniko in Friderika ... Izvršna producenta muzikala sta Miha Firšt in Tilen Na-raks, skladatelj Leon Firšt, scenarist Janez Usenik, dirigent Simon Dvoršak, režiser pa Marko Plantan. Drugi muzikal temelji na eni najlepših slovenskih ljube-
zenskih zgodb izpod peresa Ivana Tavčarja - Cvetje v jeseni. Gre za najuspešnejši slovenski muzikal, ki so ga na dosedanjih popolnoma razprodanih predstavah pospremile stoječe ovacije navdušenega občinstva. V intenzivnih dobrih dveh urah gledalec doživi trenutke žalosti, neizmernega veselja,
Igralske zasedbe:
Glavne vloge v muzikalu Veronika Deseniška bodo odigrali: Veronika Deseniška: Eva Čeme | Biba Novak, Friderik II. Celjski: Klemen Bunderla, Herman II. Celjski: Marjan Bunič | Matija Bizjan, Elizabeta Frankopanska: Željka Predojevic | Maša Tiselj.
Glavne vloge v muzikalu Cvetje v jeseni bodo odigrali: Janez: Matjaž Robavs / Domen Križaj, Meta: Nina Pušlar / Maja Martina Merljak, Danijel: Jure Iva-nušič, Liza: Alenka Kozolc Greguric, Boštjan: Marjan Bunič / Damijan Perne, Barbara: Lucija Grm / Nives Mikulin.
sreče in igrive ljubezni, začinjene s pravo mero humorja in ironije. Čustvena glasba in ganljiva besedila so v solze spravili različne generacije obiskovalcev.
Izvršni producent je Gorazd Slak, producentka Miša Stanko, skladatelj Matjaž Vlašič, režiser Vojko Anželjc, avtor libreta Janez Usenik, orkestra-tor Anže Rozman, koreograf Miha Krušič, vodja banda Tomi Purich.
Foto: Bastian M. Novak
Najlepši slovenski zgodbi o ljubezni bosta odmevali na gradu Vurberk 18. in 19. avgusta ob 21.00 (v primeru slabega vremena se predstave zamaknejo za dan ali dva, in sicer na 19. in 20. avgust oziroma na 20. in 21. avgust). Cena vstopnic za posamičen muzikal je 25 evrov, za oba muzikala 48 evrov, vstopnice pa lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventima ali na gradu Vurberg.	PR
Bistriško • Ob koncu šolanja podeljenih skoraj 100 petic
Največ dela s podeljevanjem petic je imel bistriški župan
Na Bistriškem župani učencem zadnjih razredov tradicionalno podeljujejo županove petice. Letos so jih podelili 98.
h.lil__________
Foto: Občina Slovenska Bistrica
Županova petica je priznanje, ki se podeli učencem osnovnih šol, Srednje šole Slovenska Bistrica in Glasbene šole Slovenska Bistrica ob zaključku izobraževanja. Merila za njeno pridobitev se razlikujejo od občine do občine.
Največ petic je podelil župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar. Priznanje za odličen uspeh je prejelo 88 učencev, od tega 61 osnovnošolcev, 26 srednješolcev in ena učenka glasbene šole.
V	Poljčanah je župan Stanislav Kovačič podelil peti-co petim osnovnošolcem, dva pa sta prejela še petico za odličen uspeh v Glasbeni šoli Slovenska Bistrica. »Letošnji odličnjaki so prejeli županovo plaketo, knjigo Narava v občini Poljčane, občinsko majico in darilni bon Desetak v vrednosti 20 evrov na osebo.
V	Makolah je deveti razred s povprečjem 4,5 ali več zaključilo osem učencev in učenk, a petico so prejeli le tisti, ki so imeli od 3. do 9. razreda povprečje zaključenih ocen več kot 4,7. Tako je župan Franc Majcen podelil le pet petic in knjigo 3 minute za Einsteina.
MV
Sveti Tomaž • O praznovanju 10. občinskega praznika
Odprli obnovljeno Cajnkarjevo domačijo
Praznovanje prvega okroglega občinskega praznika so začeli 24. junija. Zvrstilo se je kup dogodkov, še posebej slovesno pa je bilo minuli konec junija, ko je potekala osrednja občinska proslava. Na slovesnosti, s katero so obeležili 10 let delovanja tomaževske občine, je zbrane nagovoril župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko.
Podelili sedem zahval
Župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko je zaslužnim krajanom podelil občinska priznanja. Dobitniki letošnjih zahval so: Milan Rajh za dolgoletno delo v PGD Trnovci, Štefka Miklašič za večletno vodenje ljudskih pevk, Janez Kupčič za večletno udejstvovanje v kulturnem društvu, Dramska sekcija Kulturnega društva F. K. Meška Sveti Tomaž ob10-letnici delovanja, učenec tretjega razreda OŠ Sveti Tomaž Matic Munda za izjemne rezultate na matematičnih tekmovanjih, Šolsko športno društvo za dosežene rezultate na športnih tekmovanjih ter Lovska družina Tomaž za 70 let delovanja.
V slavnostnem govoru je spomnil na dan, ko so razglasili svojo občino: „Vsi brez izjeme se spomnite, ko smo se zbrali v centru Svetega Tomaža, po domače v 'Purgi', ko smo slovesno razglasili nastanek nove občine Sveti Tomaž. To je bil čas evforije, čas veselja, predvsem pa čas pričakovanj. Verjamem, da smo v teh desetih letih postorili mnogo stvari, na katere smo bili iz leta v leto ponosni. Srčno upam, da smo v vseh teh investicijah, ki so se zgodile v desetih letih, sledili vašim že-
kulturni program, v katerem so nastopali tomaževski otroci in Moški kvartet od Svetega Tomaža.
Deseti občinski praznik pa bo Tomaževčanom zagotovo
ostal v spominu po novi pridobitvi, in sicer odprtju težko pričakovane obnovljene domačije dr. Stanka Cajnkarja v Savcih v vrednosti 68.000 evrov.
Monika Levanič
ljam; da smo naredili tisto, kar ste pričakovali leta 2007." V nadaljevanju se je še posebej zahvalil tistim, ki so aktivno sodelovali v občinskem svetu tomaževske občine ter zaželel, da zakorakajo v novo desetletje polni optimizma in prepričanja, da je v občini mogoče postoriti še marsikaj dobrega.
Zbrane je nagovoril tudi svetnik občine Ormož Simon Kol-manič, na proslavi pa je spregovoril tudi domači župnik To-mislav Roškarič. Po čestitkah in lepih željah je sledil zanimiv
Osrednjo slovesnost ob občinskem prazniku so popestrili s pesmijo, plesom in pripovedovanjem zgodb o znanih Slovencih ter pomembnežih iz Svetega Tomaža.
FOTO: ML
18 Štajerski
Nasveti in zanimivosti
petek • 15. julija 2016
Zdravstveni nasveti
Najpogostejše otroške nalezljive bolezni (2. del)
Poleg virusov in bakterij nalezljive bolezni povzročajo tudi glivice. Pri otrocih je pogosta mikrosporija, ki jo povzroča gliva iz rodu Microsporum. Prizadene samo kožo ali lasišče. Otroci se okužijo običajno v poletnih mesecih od okuženih potepuških mačk, psov, lahko tudi hrčkov in drugih glodav-cev. Začne se s spremembo, ki je podobna piku komarja (okroglo-ovalna in ostro omejena), vendar se rdečina širi in ima dvignjen luskinast rob, v sredini je koža videti zdrava. Pri okužbi v lasišču se začnejo lomiti in izpadati lasje. Mikro-sporijo mora zdraviti zdravnik, ki predpiše kremo ali tablete. Zaradi visoke kužnosti prizadete dele na odkritih delih telesa
pokrivamo, otrokom pa odsvetujemo obisk telesne vzgoje, vrtca ali šole do negativnih mikrobioloških izvidov. Pomemben je tudi pregled vseh družinskih članov, ki so v stiku z obolelim. Okužene živali mora pregledati veterinar, okužbe pa se prijavljajo epidemiološki službi.
Od okužb z zajedavci so pri otrocih pogoste okužbe s podančicami in z navadnimi glistami. Otroci, okuženi z glistami, so pogosto razdražljivi, imajo slabši apetit, občasne bolečine v trebuhu, občasno drisko, kolobarje okrog oči, pri dolgotrajni okužbi lahko slabše napredujejo v razvoju. Tipičen znak pri podančici je srbečica zadnjika, zlasti ponoči. Te
okužbe zdravimo s tabletami, ki jih predpiše zdravnik. Nekateri uporabljajo pripravke s česnom, ki pa lahko pri majhnih otrocih dražijo želodec, vprašljiva je tudi učinkovitost. Zaradi nalezljivosti je pogosto treba
Foto: Črtomir Goznik
dr. Marjetka Korpar, mag. farm.
zdraviti tudi druge družinske člane, pomembna je osebna higiena in higiena rok (nohti naj bodo pristriženi). Posteljnino in spodnje perilo je treba prati na najmanj 60 °C in ga prelika-ti. Peskovnike je treba zračiti in prekopavati, po stiku z živalmi si umivati roke.
In nazadnje so tu še klopi. Klopi lahko z ugrizom prenašajo virus, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic in osrednjega živčnega sistema (me-ningoencefalitis) in bakterijo, ki povzroča boreliozo (Lymska bolezen). Proti prvemu obstaja cepivo, tudi že za otroke, starejše od enega leta. Obe bolezni potekata v več fazah, ki jih je včasih težko prepoznati. Pri boreliozi se na začetku pojavi rdeč izpuščaj, ki se lahko po-
javi tudi na mestu, kjer klop ni bil prisesan. Pomembno je opazovanje vbodnega mesta oz. kože vsaj mesec dni. Lym-ska borelioza ne pušča imuno-sti in vsak oboleli lahko ponovno zboli. Najuspešnejša zaščita pred klopi je zaščita pred vbodom klopa oz. čimprejšnja odstranitev že prisesanega klopa. Otroka primerno oblečemo, da je telo čim bolj pokrito, svetla oblačila so boljša, ker so klopi bolj vidni. Uporabimo repelente ali druge odvrače-valce klopov, ki pa seveda niso popolnoma zanesljivi. Doma otroka takoj pregledamo in klopa, če ga najdemo, čim prej odstranimo, ker tako zmanjšamo verjetnost okužbe. Klopa odstranimo sami, za to ni potreben zdravnik. Primemo ga
s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom, ne sunkovito, izvlečemo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olj, krem, mazil. Če ostane rilček v koži, poskusimo odstraniti tudi tega, ker lahko to povzroči ognojitev, čeprav za prenos okužbe to ni nevarno in zaradi tega ni treba takoj k zdravniku.
Nekateri otroci zbolevajo pogosteje kot drugi. Tako pač je. Otrokov imunski sistem je namreč tisti, ki odloča, kolikokrat otrok zboli. Pomagamo mu lahko z dovolj spanja, gibanja na prostem in zdravo, raznoliko prehrano. Kaj več pa skoraj težko. Otroštvo gre svojo pot.
dr. Marjetka Korpar, mag. farm., Lekarne Ptuj
Tačke in repki
Bolhe in pioderma pri psu
Pozdravljeni! Imam 7-letno mešanko med nemškim ovčarjem in rotvajlerjem. Močno se grize, tako da si potrga vso dlako z repa in predela pri zadnjici in na zadnjem delu hrbta, vsepovsod, koder le doseže. Opazili smo tudi, da so se ji na gobčku in v okolici obraza naredile bele lise na dlaki. Bi jo morali peljati k veterinarju oz. s čim bi lahko to bilo povezano? Hvala za odgovor že vnaprej! Lp.
Grizenje živali nad repom in na zadnjem delu hrbta, kar navajate pri svoji psički, je karakteristično za bolšji dermatitis, saj je to mesto predilekcijsko mesto za bolhe. Bolhe se najpogosteje nahajajo na živali na območju okoli repa in na zadnjem delu hrbta. Na teh mestih bolhe tudi pijejo kri živali, oziroma če napišem kar po domače, pikajo žival. Pri tem početju bolhe vnesejo v kožo tekočino, katere namen je, da prepreči strjevanje krvi, da jo bolhe lahko zaužijejo. Prav ta tekočina je močan alergen in pri veliki večini živali izzove alergičen odziv organizma z močnim srbenjem kože. Žival se odzove po večini zelo intenzivno in se začne močno gristi nad repom in po zadnjem delu hrbta. Pri takem intenzivnem grizenju kože prihaja do poškodb na koži in posledično do infekcije kože, saj so bakterije na koži venomer prisotne (sta-filokoki in streptokoki). Posledica je vnetni proces na koži, ki je za žival neprijeten, saj jo koža boli ali srbi in se zaradi
tega še močneje grize in liže po obolelih mestih. Seveda si s tem stanje samo še poslabša. Vnetni proces na koži se lahko sprevrže v močno gnojno vnetje kože, imenovano pyoder-mia, ki prizadene globlje plasti kože in lahko povzroči živali resne zdravstvene težave, ki se lahko končajo tudi s septike-mijo (vdorom bakterij v krvni obtok) in smrtjo živali. Zaradi vsega omenjenega simptomatike, ki jo navajate pri svoji psički, ne smemo zanemariti in moramo z živaljo čim prej obiskati veterinarja. Ta bo živali apliciral injekcije zoper alergijo, antibiotike in proti-bolečinsko terapijo in na tak način ustavil grizenje na hrbtu in posledično samopoškodova-nje ter zaustavil vnetni proces na oziroma v koži. Lastnik bo dobil vsa potrebna navodila, kako odpraviti bolhe z živali in v prihodnje preprečiti, da se ponovno naselijo.
Lastniki psov pogosto ne verjamejo, da ima njihov pes bolhe, saj so uporabili npr. ampulo zoper bolhe in jo nanesli
Foto: osebni arhiv
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
na žival, vendar ta ni delovala. Treba je vedeti, da je veliko zdravil zoper bolhe in klope postalo neučinkovitih ali slabo učinkovitih. Treba je poseči po novih, učinkovitih zdravilih. Zavedati se je treba, da so bolhe in še predvsem klopi s klopnimi boleznimi vzrok smrti velikega števila naših ljubljenčkov in vsekakor jih je treba odpraviti z živali in preprečiti, da se nanjo naselijo.
Kar se pa tiče belih lis na dlaki okoli gobčka, menim, da gre za osivelost dlake, ki se vsekakor lahko pojavi pri 7 let stari psički. Tu ne moremo narediti ničesar, saj je to fiziološko (ni posledica bolezni).
Emil Senčar, dr. vet med.
Pomagajmo si
Posrednih smrti zaradi vročine je veliko
Na NIJZ svetujejo, kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine. Zmanjšamo obremenitev telesa s toploto tako, da: zmanjšamo izpostavljenost vročini: se umaknemo v senco ali v hladnejše prostore;
zmanjšamo nastajanje toplote: omejimo fizično aktivnost - fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure ter uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih;
telesu omogočimo odvajanje toplote: s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin
Čeprav se velika večina ljudi poletja zelo veseli, je dejstvo, da je vročina v resnici lahko zelo, tudi življenjsko nevarna. Vročinske kapi oz. toplotni udari so le ena izmed nevarnosti, ki v teh mesecih prežijo na nas, zato je vsekakor smiselno upoštevati napotke za ravnanje v vročini.
Čeprav vročina najbolj prizadene starejše, otroke, kronične bolnike, osebe s socialno-ekonomskimi problemi in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja, pa povsem varen pred vročino praktično ni nihče. Tveganje s primernim ravnanjem lahko bistveno zmanjšamo. Dovolj tekočine, pravilna izbira oblačil, zmanjšanje izpostavljenosti vročine in omejitev aktivnosti na prostem v teh poletnih dneh so le nekateri nasveti, kako lahko poskrbimo za svoje zdravje.
Do pregretja lahko pride praktično pri vsakem posamezniku, a je dejstvo, da so tveganju v teh mesecih nekatere skupine ljudi bolj izpostavljene kot druge.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti in vročinsko kap.
Statistični podatki kažejo, da so med letoma 2010 in 2014 zaradi vročinske ali sončne kapi umrli trije ljudje, vsi v obdobju vročinskih valov (v skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, se te smrti beležijo skupaj pod »vročinske in sončne kapi«).
„Izpostavljenost čezmerni naravni vročini je tista diagnoza, ki neposredno povezuje smrt in naravno vročino. Takih smrti s to diagnozo je izjemno malo, v obdobju 1997-2014 je bilo samo sedem smrtnih žrtev s tako diagnozo. Posrednih smrti zaradi visoke naravne vročine/vročinskih valov pa je seveda neprimerno več, saj se skrivajo (predvsem) v smrtih zaradi kardiovaskularnega sistema (bolezni srca in ožilja) - možganska/srčna kap, dehidracija s posledično odpovedjo srca ter boleznih dihal (poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni) ipd.," so še pojasnili na NIJZ.
In še njihov nasvet, kaj storiti, če opazimo, da je prišlo do pregretja telesa ali vročinske kapi. Osebo umaknemo v senco, pokličemo zdravnika in jo hladimo. „Posvet z zdravnikom je potreben tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo. Prav tako je pomembno, da nikoli nikogar ne puščamo v zaprtem, parkiranem avtomobilu, saj se to lahko konča tragično," še zaključujejo.	Dženana Kmetec
Vročinske kapi so le ena izmed nevarnosti, ki nas lahko doleti ob neupoštevanju priporočil za ravnanje v vročini.
Foto: DK
petek • 15. julija 2016
Za kratek čas
Štajerski	1S
ALEKSAN-DRIJSKI ASTRONOM
IT. POLITIK
SESTAVIL
EDI KLASINC
ŽALOST (ZASTAR.)
URANOV SATELIT
GRAFIČNO ZNAMENJE
NESTROKOVNJAK
MASIV V BOLGARIJI
ENOROČNA SEKIRA, TESLA, ŽATLOGA
KOSTARISKI POLITIK (OSCAR)
ŽENSKI DEMON
DELAVEC V
KLIŠARNI
PTUJSKA PEVKA HUZJAN
LAHKO PITNO VINO
VSILJIVEC, NADLEŽNEŽ
PRIMORSKA RASTLINA, IZOP
AMERIŠKA PISATELJICA (AMY)
VEZNIK
LEDENA SVEČA, OCUREK
PRIPRAVNIK
OJDIPOV SIN
TISKANJE NA ROKO
PRELEST
MORSKA RASTLINA
GRŠKA IN RIMSKA VOJNA LADJA
PREBIVALKA SUEZA
AM. PODMORNICA
ODPENJAČ
MESTO V J. AFRIKI
LOJZE NOVLJAN
AM. IGRALEC (TOM)
IGRALEC SULTANOV
ITALIJANSKA IGRALKA AMANDA
NATRIJ
GRČA V DEBLU
GERMANSKI BOG MESECA
ZLATKO OBLOKAR
ŽENSKO OGRINJALO
ŠOLSKA OCENA
TANTAL
ZLOŽLJIVO KOLO
EDWARD NORRIS
KOŠARKAR DELIBAŠIČ
IMITATOR (TILEN)
JAPONSKI DENAR
MODEL DACIE
ITALIJ. KANTAVTOR (MASSIMO)
VOLNENA JOPICA, MAJICA
BRITANSKA SKUPINA
ENOTA V JED. FIZIKI
RIMSKI PESNIK
ENRICO CARUSO
ŽELJKO UREMOVIČ
TANJA RIBIČ
PREBIVALEC ATEN
LISAST VOL
KITNA OVOJNICA
HRVAŠKA ALPSKA SMUČARKA KOSTELIČ
VRSTA ČRNSKE GLASBE
SOL AKRILNE KISLINE
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARIEL = Uranov satelit, BARN = enota v jedrski fiziki, IŽOP = primorska rastlina, izop, LILIT = ženski demon, PANI = italijanski kantavtor (Massimo), POLINEIK = Ojdipov sin, RAVIL = slovenski gledališki igralec in klovn Sultanov.
iviiaw 'mos 'voiNvr Voiniivi 'azavi '03N3lv 'oiao
'Nava 'vnoi VrviAi 'invd 'oviav 'vzniiai 'N3 'aaa 'davi 'vomh 'vn 'vn 'nt 'NOLdaaiv 'vviNOdao 'wiNVZ3ns 'V0V~is3A0dL Msu iNooa '»i3niiod 'sdVLSVdd mivi 'vam i3idv '3nvz :ouabjopoa imnvzihm 3i a3iis3h
Ljubljana • Evropsko tekmovanje v preverjanju znanja prve pomoči FACE 2016
Ptujska ekipa prve pomoči med najboljšimi
Konec minulega tedna je v Ljubljani potekalo evropsko tekmovanje v preverjanju znanja prve pomoči FACE (First Aid Convention of Europe). Sodelovalo je 20 najboljših ekip prve pomoči rdečega križa in rdečega polmeseca iz različnih držav, zunaj konkurence pa sta sodelovali tudi ekipi iz Slovenije: grosupeljska in ptujska, ki bi po točkah dosegla 2. mesto.
Ekipa prve pomoči Mestne občine Ptuj, ki je v letu 2015 zmagala na državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči in se bo evropskega preverjanja udeležila prihodnje leto (takšna so pravila tekmo-
vanja), je ponovno dosegla odličen uspeh. Čeprav točkovno gledano tokratni rezultat ne šteje, saj so sodelovali zunaj konkurence, pa je več kot odlična potrditev, da so člani ekipe na pravi poti. Ekipa prve
pomoči MO Ptuj je doslej štirikrat predstavljala našo državo na evropskem tekmovanju v preverjanju znanja prve pomoči FACE. To bo prihodnje leto obeležilo 30-letnico, saj poteka od leta 1987 naprej. Najboljše
ekipe posameznih držav vsako leto preverijo svoje znanje in pripravljenost. V Ljubljani je minuli konec tedna mestno občino Ptuj in Slovenijo tokrat predstavljala ekipa, ki jo je vodil Klemen Bedrač, ob njem pa
■ ■ ■ 11	■m	
j,——v* 4Í—^ ^ i. - : J	* ~ " T	
so sodelovali še Darko Šalamun, Eva Mlakar, Dejan Bratušek, Nejc Frangež in Ino Suhadolnik Šomen. Pri pripravi ekipe so pomagali Janez Merc, Rozika Ojsteršek in Andreja Prek.
Kot ekipa države gostiteljice je ptujska letos sicer sodelovala zunaj konkurence, a po točkah (6663 točk) bi zasedli končno
2. mesto. Z željo, da rezultat prihodnje leto, ko bo šlo zares, ponovijo in tudi uradno obeležijo, so prejeli številne čestitke, med drugim tudi od župana mestne občine Ptuj Mirana Senčarja. Sicer pa so Ptujčani najboljši rezultat dosegli leta 2012, ko so zasedli 6. mesto.
Dženana Kmetec
Kako bi se odzvali v primeru nesreče?
Tekmovanje FACE 2016 se je v soboto začelo že zjutraj, ko so na ulicah in trgih Ljubljane pripravili simulacije nesreč. Ekipe prve pomoči so prvo pomoč nudile na 10 različnih delovnih mestih, kjer so oskrbovali poškodovance z imitacijami realnih poškodb. Preverjala se je stopnja usposobljenosti, znanja in izurjenosti za delovanje v primeru množičnih nesreč, pravilnost ravnanja na kraju nesreče ter spretnosti pri oskrbi poškodb, ki ogrožajo življenje. Letos je bila v Ljubljani najboljša ekipa iz Srbije, drugouvrščeni rezultat so dosegli Irci, tretja je bila ekipa iz Črne gore.
/
Foto: arhiv MO Ptuj
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. julija 2016
Piše: SNTOP • Indijsko srce (36.)
Majhno seme potrebuje vodo, da zraste, naša duša pa ljubezen, da preživi
V Indiji mi ostaja natanko mesec dni. Sem v ašramu (hindujskem duhovnem samostanu) na skrajnem jugu Indije. Brez »pametnega« načrta za naslednje dni kot tudi za svoje življenje. Po skorajda letu bivanja na indijski podcelini so moje misli precej zmedene. Že dolgo se ne navdušujem več nad turističnimi atrakcijami, saj sem ugotovila, da Indija ponuja veliko več. Vendar ne zveneča mesta, po navadi so prav majhne vasice tiste, kjer je mogoče srečati nekaj modrih domačinov in, če imate res veliko srečo, lahko spoznate tudi nekoga izjemno pomembnega - samega sebe.
Ljubezen je najmočnejša sila v vesolju, a meni se vztrajno izmika. Čutim, da me zasleduje, a kadarkoli se obrnem se pretvarja, da me sploh ne pozna. "Ljubezen je univerzalno zdravilo," pravi Sri Mata Amritanandamayi Devi, poznana tudi kot Amma. Ženska, ki naj bi v svojem življenju objela več kot štiriintrideset milijonov ljudi, trdi, da je ljubezen kar njena religija. Duhovna voditeljica, dobrotnica in vizi-onarka velja za eno izmed naj-dostopnejših indijskih gurujev. Življenje posveča ljudem v stiski - nudi jim čustevno oporo, duhovno vodenje, pomaga pa tudi s konkretnimi rešitvami. Kdo je ta Amma? Zakaj se v njene ašra-me po svetu zgrinja tisoče ljudi, se sprašujem, ko se sprehajam sem ter tja, da bi raziskala novo okolje. Zdi se, da se mi ljudje prijazno nasmihajo: najprej indijska redovnica, nato mlajša dolgolasa gospodična, pa še gospodič mojih let. Dobrodušen gospod me celo pozdravi: "Namaste, dobrodošla." Pri tem izvede, za Indijo neredko, tradicionalno gesto: dlani, kot v molitvi, a z iztegnjenimi prsti, položi ob srce, kar predstavlja gib spoštovanja ter simbolično pomeni: "Moja duša se klanja tvoji."
Odgovori na zame najpomembnejša življenjska vprašanja se mi zadnje čase spretno izmikajo. "Vsi iščemo ljubezen. Nekateri so jo našli, drugi mislijo, da so jo, tretji upajo, da jo bodo, nekateri nesrečniki pa so izgubili prav vso vero vanjo," me pouči Švicar, ki v ašramu živi že več kot tri leta. Kot narkoman, ki je leta živel na cesti ter se prebijal iz dneva v dan, ni namenjal pozornosti še čemu drugemu kot naslednjemu »šusu«. Španka se je v
ašramu znašla, da bi okrevala po tragični družinski usodi, Čeh je začutil klic boga, ki ga je usmeril v iskanje duhovne izpolnitve, indijsko dekle je pobegnilo pred dogovorjeno poroko s starejšim moškim, Argentinec pa se, tako kot jaz, le radovedno ozira sem ter tja in zmedenih misli podvomi v vse, kar sliši. Ta kraj je nekaj posebnega - prežemajo ga ljubezen, sprejemanje in upanje.
Življenjske zgodbe se tukaj prepletajo, dotikajo, razhajajo in na koncu koncev dopolnjujejo. Nekatere so težke, druge čudovite. Zakaj je tako, se radi vprašamo. Želela bi poznati odgovor, a nekatera vprašanja pač naletijo na gluha ušesa. Tudi Sudhama-ni - deklica, rojena leta 1953 v majhni kolibi, kriti z bambusovimi listi, v odročni indijski vasici - se je spraševala podobno. Že kot majhno dekletce naj bi bila nekaj posebnega: starši so jo večkrat našli v stanju globoke meditacije ali zasačili pri petju oz. skladanju verskih pesmi - začelo jih je skrbeti, saj je bilo njeno obnašanje precej nenavadno. Postajala je izjemno razočarana
nad svetom, morila jo je predvsem revščina, ki jih je obdajala. Sovaščani so bili, tako kot ona in njena družina, vsakodnevno bitko za preživetje. Starejši in nemočni so umirali, otroci pa so bili pogosto brez hranljivih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Pri rosnih devetih letih se je nenavadno dekle odločilo, da bo postala sprememba v svetu - svoje življenje bo brezpogojno razdajala pomoči potrebnim. Kljub njeni mladosti so jo ljudje kmalu začeli klicati »mati« (amma). Prinašala jim je hrano, oblačila in zdravila, ki jih je pridobila od bogatejših družin (ali sunila iz domače shrambe). Danes je njen prepoznavni znak objem, s katerim deli ljubezen z vsakim posameznikom, ki si tega želi. Ammin daršan (izkušnja milosti, podarjena od gu-ruja) je najbolj edinstven v vsej dosedanji zgodovini. Daršan pomeni "videti" in tradicionalno to pomeni dobesedno Mojstra le videti, ne pa se ga dotakniti. In še posebej v Indiji se ženske v javnosti nikoli ne dotikajo moških. Ammin daršan pa se je
Foto: Mateja Toplak
Najmočnejša misel Ammine meditacije: "V iskanju sreče imamo v bistvu dve možnosti - spremeniti ves svet, tako da je vse natanko tako, kot si želimo, ali spremeniti svoj um, da smo lahko srečni in mirni, ne glede na to, kaj se dogaja v zunanjem svetu."
OVEN
^ (21. i. - 20.4.)
Marljivo se boste morali soočiti z delovnimi obveznostmi. Pomembno bo, da boste naredili kaj dobrega za svoje zdravje in obiskali salon dobrega počutja. Dinamična energija vam bo švigala sem in tja. Ključno vlogo boste odigrali v ljubezni in na omenjenem področju našli obilico romantike.
ici (21.4. - 20.5.)
Prijeten teden bo pred vami. Zvezde sreče bodo močno sijaje tako v ljubezni kot v službi. Odkrili boste svoje talente in našli nove izzive. Razpotja usode bodo prinesla harmonijo. Prosti čas bo priložnost za ustvarjalnost. Zdravje: vaše telo bo klicalo po vodi. Sprostite se!
W DVOJČKA
^fl (21.5. - 20.6.)
Napredovali boste v pogledu komunikacije. Pogovor bo prinesel določeno čarobnost. Na delovnem mestu bo čas za poglobljeno analizo in iskanje konstruktivnih rešitev. Doma boste našli sprostitev in ravnovesje. Ljubezen bo prinesla čarobnost in romantične izzive na bolje.
r^m (21.6. - 22.7.)
Blesteli boste v pogledu denarja. Zadeve na tem področju se vam bodo obrnile v vašo korist. Prijetno bo tudi v ljubezni. Seveda bo tu neizbežno prilaganje. Dinamika časa bo na delovnem mestu. Poiskati boste morali salomonske rešitve. Sprehodi ob mirni reki bodo prinesli ravnovesje.
m^ , LEV
T/9r (23.7. - 22.8.)
Magnetična energija vam bo koristila. Toplo sonce bo prineslo paleto ugodnosti. Znanje, ki ga nosite v sebi, boste z veseljem delili z drugim. Obdobje bo v lastnem bistvu ugodno za razvajanje v dvoje. Na delovnem mestu boste nekoliko bolj ostri in zelo analitični. Počasi se dalečpride.
% DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Na morebitne probleme boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Obiskala vas bo vila kreativnosti in tako bo čas za novosti. Prijetno bo na delovnem mestu in na tem področju bodo kapljale nove ideje. Ljubezen bo prinesla ravnovesje. Zapisujete si svoje občutke in tako vam bo lažje.
RAK
pojavil kot ljubeč materin objem za tolažbo osamljenih in trpečih. Uro za uro, dan za dnem, leto za letom — sedaj že več kot trideset let, objema vse, ki pridejo k njej. Moške in ženske, zdrave in bolne, bogate in revne, ne glede na njihovo vero, kasto, starost in spol. Ljudje verujejo, da je Amma nekakšna povezava (avatar) med božanstvom in nami, navadnimi smrtniki.
Indijska filozofija me je popolnoma zmedla - začenjam verjeti v stvari, ki so kar malo »privlečene za lase«, sprašujem se o smislu življenja, prejšnjih življenjih, karmi, bogovih ipd. A kot pravi Amma: "Dovolj je, če verjamete vase. Tako ali tako je vse v vašem srcu." Izkušnja življenja v ašra-mu mi je pokazala drug način življenja, ki je posvečen služenju drugim brez kakršnihkoli pričakovanj. Tako sem prostovoljno in brez pričakovanj vsak večer pomagala pomivati posodo, zjutraj pa pakirati čokolado. Ob mamljivem vonju je bilo to početje, brez pričakovanj, da mi bo dovoljena pokušnja te slastne zmesi, izjemno težko ...
TEHTNICA !
(23.9 -23 m) f
Koristne učinke bo imela umetnost. Sprostitev boste našli v glasbi. Zanimivo bo, da se boste jI v teh vročih dneh poglabljali v za- -s konitosti življenja. Iskali boste tudi "§ smisel in se boste pripravljeni boriti ;g za resnico. Na delovnem mestu bo JS čas za oddih. Narava bo naravni vir navdiha in sprostitve.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Dogodki se bodo s svetlobno hitrostjo odvijali v vašo korist. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Jasno bo nakazano, da se vam bo lahko izpolnila srčna želja. Iskanje bližnjic v ljubezni ne bo obrodilo sadov. Namig prijatelja vam bo pokazal pravo pot in možnost harmoničnih odločitev.
STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.)
O
Pred vami je ugodnih poslovnih odločitev. Zadeve se bodo odvijale tako, da se boste veselili prihajajočih dni. Odgovorno se boste soočili s tistim, kar vam pri- O čara ravnovesje. Prijetno in radovedno bo tudi v okrilju doma. Dobra volja vam bo dala krila v neznanih
C
«V
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Odkrili boste, kaj vas bo veselilo. Prijetno in radovedno bo v ljubezni. Sprejeti bo treba nekaj novih odločitev. Na morebitne probleme boste znali pogledati iz svetle plati. Po drugi strani bo tako, da vas K bodo privlačile vse tiste dejavnosti, ki so tako ali drugače zavite v tančico skrivnosti.
VODNAR
O
VODNAR
Jfy (21. 1. -18. 2.)
Notranji mir vam bo prinesel neko radovednost. Brezpogojna ljubezen vam bo v samopomoč na duhovni in osebni ravni. Zdravili se boste skozi besedno izražanje. Na delovnem mestu bo P razigrano. Poiskati bo treba še neko drugo dimenzijo bivanja.
ribi
<@f (19.2. - 20.3.) ^
Označevalo vas bo delo ^ in delavne obveznosti. Pred pravimi o počitnicami si boste morali pošteno lo zavihati rokave. Toda zvezde vam -g bodo v tem pogledu naklonjene. Zdi opk se, da si boste morali na drugi strani | začrtati novosti. Iskanje bližnjic se ~ bo nadaljevalo - toda našli jih ne §
Foto: Mateja Toplak
Amritapuri (Amma) ašram leži na severu Indije v zvezni državi Kerala. Svoja vrata odpre tako za enodnevne kot tudi dolgoročne obiskovalce, še posebej pa je naklonjen resnim iskalcem duhovnosti.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROCI1.NICA. ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 15. julija 2016
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	21
Podlehnik • Srečanje ljudskih pevcev, godcev in narečnih skupin
Prijazno pozdravljeni v občini Podlehnik
Konec maja je v kulturno-turističnem centru v Pod-lehniku potekalo srečanje ljudskih pevcev, godcev in narečnih skupin, obenem pa so predstavili DVD Dobrodošli in prijazno pozdravljeni v občini Podlehnik; vse to dogajanje je pripravilo tamkajšnje turistično društvo.
Foto: Zdenka Golub
Turistično društvo Podlehnik je pripravilo srečanje ljudskih pevcev, godcev in narečnih skupin.
Na letošnjem srečanju v Podlehniku sta se predstavili dve sekciji domačega društva: ljudski godci Haloški veseljaki in skupina za ohranjanje šeg in navad, v goste pa so povabili pevke ljudskih pesmi Trsten-ke, Podgorske vaške pevke DU Podgorci, ljudske pevce iz Sto-perc, turistični podmladek OŠ Podlehnik (zaigrali so Nejc, Ti-len, Barbara, Tadej in Anže ter Haloški klapovuhi), Janez Jere-
nec je zaigral na trstenke, zaigrali so ljudski godci iz Vidma ter ljudski godci iz Majšperka, zapele pa tudi pevke folklornega društva Lancova vas. Vse navzoče sta pozdravila predsednik društva Milan Vidovič in podžupanja Jožica Svenšek.
V drugem delu prireditve so predstavili novi DVD Dobrodošli in prijazno pozdravljeni v občini Podlehnik.
Zdenka Golub
Gornja Radgona • Slovesnost v spomin na odhod zadnjega vojaka
Pahor: »Pripravljajmo
se na prelomne čase«
Pod vznožjem cerkve v Gornji Radgoni, kjer so pred leti postavili spomenik kot opomnik in ga poimenovali »Nikoli več«, je potekala slovesnost v spomin na odhod zadnjega vojaka iz Gornje Radgone in ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije.
Predsednik države Borut Pahor je v Gonji Radgoni položil venec k spomeniku »Nikoli več«.
V uvodu je zbrane nagovoril radgonski župan Stanislav Rojko, slavnostni govornik pa je bil predsednik države Borut Pahor, ki je položil venec k spominskemu obeležju »Nikoli več«.
Predsednik države je v nagovoru opozoril na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti. Dodal je, da sluti, da znova prihaja čas, ko bomo kot narod in država poklicani v presojo
- kaj je naš nacionalni interes in kaj želimo glede naše prihodnosti. »Želim vas spodbuditi, da o tem razmišljamo skupaj. Da se o razlikah, ki jih občutimo med nami, pogovarjamo in se na te prelomne čase pripravljamo.« Pahor je ob tej priložnosti radgonskemu županu Rojku podaril protokolarno darilo, slovensko zastavo.
MŠ
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PRODAJO kakovostna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažaga-na. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS.
DRVA, bukova - dolga v hlodih z dostavo, prodam, tel. 040 211 346.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO, jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
KMETIJSTVO
ROLETE, SENČILA
ABA
PVCOKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PRODAM suho luščeno koruzo ali v storžih. Tel. 041 439 473.
UGODNO prodam novo kosilnico, ni-tno. Tel. 031 866 134.
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv, ter obžagovanje in podiranje dreves pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek s.p., 041 801 814.
DOM IN STANOVANJE
V NAJEM vzamemo hišo v okolici Ptuja z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel. 070 352 807.
ENOSOBNO stanovanje dajem v najem za dobo do enega leta. Tel. 041 842 542.
PRODAM ali oddam v najem dvosobno stanovanje v Kidričevem. En. izk. št. 2016-234-235-39-434. Tel. 041 915 645.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
EUE
do pc
HHZ3EH3I
ponedeljka zjutraj do s. ure,
I Znamka Letnik		cenfl	Oprema	Barva
renaultscenic1.5dci dynamique	2011	7.990,00«	serv. knjiga	kov. črna
suzuki swift 1.3 gs	2005	3.990,00«	prvi lastnik	k0v.t.zelena
seat altea xl 2.0 tdi reference	2009	8.150,00«	serv. knjiga	kov. črna
renault koleos 2316v dynamique 4x4	2009	8.650,00«	serv. knjiga	k0v.b0rd0
chevrolet spark 1.0 ls	2012	4.990,00«	prvi lastnik	bela
volkswagen caddy 1.6tdi furgon	2014	10.490,00«	prvi lastnik	bela
nissan note 1.2 acceta look	2015	9.990,00«	prvi lastnik	kov. siva
fiat brav01.6 jtdmultijet	2009	5.090,00«	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 3081.416v confort pack	2008	4.900,00«	serv. knjiga	kov. siva
renault scenic 1.5 dci authentique	2004	3.190,00«	klima	k0v.b0rd0
renault laguna 2.0 dcigt initiale paris	2008	6.450,00«	avt.deu. klima	kov. črna
audi a42.0tdi limuzina	2010	14.700,00«	prvi lastnik	kov. rjava
land rover freelander 1.814x4 sport	2000	3.150,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot2071.4itrendy	2006	3.650,00«	klima	kov. Črna
opel meriva 1.416v essentia	2006	3.690,00«	serv. knjiga	kov. siva
citroen c4 picass01.6 hdi avt.seduction	2014	13.950,00«	avt.deu. klima	bela
daciasander01.6 mpi laureate	2009	3.990,00«	prvi lastnik	kov. rjava
peugeot 2061.4hdi city	2005	2.990,00«	klima	kov. srebrna
renault megane 1.616vteam	2007	4.400,00«	klima	kov. zlata
renault modus grand 1.216v expression	2008	4.990,00«	klima	kov. viola
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Program TV Ptuj
1
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
na tel. številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
Justina, lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Priprave celostne prometne strategije MO Ptuj, Odprtje nove brvi čez Studenčnico, Prireditev ob dnevu mlade ustvarjalnosti, Zaključen mednarodni projekt Vrstnik vrstniku, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, Četrta razstava iz cikla iz ptujskih depojev, Odprtje rova pod ptujskim gradom, 30 let cvetličarne Roža, Avto Toyota za paraplegika Danijela Milošiča, Zbiranje podpisov za ohranitev javnega šolstva, Uspel peti Krompirfest v Dornavi, Koncert petja in tolkal v Gimnaziji Ptuj, Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
V	^^^^
Štajerski
Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeliprvi!
www.tednik.si
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM breje in nebreje plemenske svinje L.12, vzrejno središče Kacijan, 041 548 115.
PRODAM mešane sorte vina - sovinjon in beli pinot. Cena 1 € za liter. 031 311 017.
NESNICE, v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta, obnovljeno in deluje brezhibno, cena 650 €. Telefon 051 376 732.
KUPIM traktor, lahko je Zetor, Deutz, Ursus, IMT, Štore, Univerzal ali podobno. Tel. 041 235 349.
PRODAM črno-belega bikca za nadaljnjo rejo. Tel. 041 658 661.
SEME mnogocvetne ljuljke, primerne za ozelenitev, prodam. Tel. 041 368 437.
PVC okna, vrata, senčila
Spetje čas, da se stari prijatelji in znanci družbe Radio-Tednik srečamo ter odpotujemo na 3-dnevno nepozabno raziskovanje, polno dobre volje, smeha in glasbe. Časje, da spoznamo balkansko prestolnico Beograd-velemesto, ki nikoli ne spi in v katerem prav vsak najde košček lepote, ter Vojvodino, pokrajino tisočerih obrazov, ki jo krasi nepozaben šarm.
Čudovito naravo, kulturo, glasbo in kulinariko bomo doživeli na pristen, srbski način. Pridružite se najbolj veseli karavani na Balkanu po akcijski ceni, ki za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika znaša samo 198 EUR.
Za prijave in informacije smo vam na voljo v Potovalni agenciji Turistagent Ptuj, tel. 02 748 18 80 ali 02 23 50 206, Miklošičeva 2, ali Turistagent Maribor, Mlinska ulica 28, tel. 23 50 204. Gremo skupaj na pravo balkansko fešto!
Foto: MS
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. julija 2016
Silver ine"
www.silverline.si
Kompresijske nogavice SILVERLINETM
Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visok delež bombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi)
27,90 EUR
POKLICITENA:
080 30 25 J
www.vitavera.si
.V'iJWTEDMlK RADIOPTUJ
PISANA ' ZABAVNA • AK
PETEK 15. julij
8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. S:30 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Moč glasbe nas združuje,
1. oddaja, pon. 10:40 Čista umetnost-julij, pon. 11:15 Dnevnik TV Maribor 11:45 Javne službe Ptuj 3. odd., pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Charlie Chaplin festival 13:45 Kuhinjica, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 13:25 FACE 2016 - evropsko preverjanje
ekip prve pomoči 13:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 Športno); Milan Zupane, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Charlie Chaplin festival, pon. 21:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 PNK: Aleksander Lorenčlč, pon, 23:05 Videostrani
SOBOTA 16, julij 3:00 Glasbena osmica [slo.), pon. 3:30 Utrip Ormoža 9:30 Kuhinjica, pon.
9:55 FACE 2016 - evropsko preverjanje
ekip prve pomoči, pon. 10:20 Boksarski magazin 501E01, pon. 11:15 PNK: Sanja Selinlek, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Čista umetnost-julij, pon. 13:00 Sport(no): 5aso Pucko, pon. 13:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 16:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Sekvenca
18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 PNK: Aleksander Lorenčič, pc 20:00 Ptujska kronika, pon.
festrv
20:25 Charlie Chaplin festival, pon. 21:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pori. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani
NEDELJA 17. julij 7:30 G lasbena asm ica (tuja), c 8:00 Športno): Pregled leta 2015, pon. 9:00 Predavanje dr, Tine Bregant, pon. 10:10 Charlie Chaplin festival, pon. 11:30 Ki mavcevi večeri 2014, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Videostrani 16:05 Regi Gorisnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj 18:45 (V)FTER - Pero Lovšin, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:55 DORA - Borut Pahor 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Glasba za vse, pon. 22:40 Videostrani
PONEDELJEK 18. julij 8:00 Glasbena osmica (sloj pon, 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 Pomurski tednik, pon, 9:35 Šola, da se ti zrola;
Zaključek sole, pon. 11:05 Kuhinjica, pon 11:30 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Rozmarinkina ljubezen, pon, 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne službe Ptuj, 3. odd., por. 18:40 Špo rt(r>o): Silvester Vogrinec, pon, 19:25 Glasbena osmica (tuja), pon, 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 PNK: Tanja Nikolovski, pon. 21:10 PNK:Sanja Selinšek, pon, 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pn. 22:25 Videostrani
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
CTTTTTTT^^^^^^^VnTTFTTTTI			OPR.	BARVA
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI	2013	17.990	1.LASTNIK ODUČEN	VeČ BARV
ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4	2012	13.490	1 .LASTNIK ODLIČEN	MODRA
HONDA CMC1,41 LS KLIMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	SV. MODRA METAUC
MERCEDES BENZ C RAZRED	2004	5.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.LASTNIK USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA	2009	6.490	1.LASTNIK ODUČEN	RDEČ
RENAULT CU01,5 DCIAVTOM.KLIMAALU 15 COL	2006	1.990	1.LASTNIK ODUČEN	SREBRNA
NISSAN QASHQAI	2007	8.000	1 .LASTNIK ODLIČEN	ČRNA
HVUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODLIČEN 4X4	SVETLO MODRA
MAZDA 5	2005	3.990	SLOVENSKI -MOD. 2006	SV. MODRA METAUC
CTTFOEN XSARA PICASS01,8i 16v	2003	1.990	1 LASTNIK SLOVENSKI	SREBRNA
OPEL INSIGNA 2.0 CDTI COSMO	2013	10.990	1 .LASTNIK ODUČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 5008 2,0 HDI	2012	10.990	1.LASTNIK ODUČEN	SREBRNA
AUDI 03 2,0 TDI	2012	21.490	1.LASTNIK ODUČEN	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999	1.490	LEPO OHRANJEN	ZELENA
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.LASTNIKT0P OPREMA VEG BARV	
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1.LASTNIK	ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL -			IZPLAČILO TAKOJ	
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.radio-tednik.si
S7a///c/ TEDNIK
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
	r i
1D_	H_
	L-
Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto J	
AVDICIJAZA delo
&¡Ji L: -k
NA RADIU PTUJ!
**** •
i K!	, ;
Ste polni dobrih idej, ustvarjalni, razgledani,
duhoviti in obvladate slovenski jezik? Imate izkušnje z delom pred mikrofonom?
RADIOPTUJ
Do 31. julija 2016 pošljite svojo
predstavitev na polona.ambrozic@radio-tednik.si
in obvestili vas bomo o datumu avdicije!
89,8° 98,2 = 10473
www.radio-tednik.si

www.tednik.s
tednik@tednik.s
petek • 15. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	23
Slavko Belšak
Odrešen si trpljenja, čeprav smo vsi, ki smo te imeli radi, trepetali zate in bili z mislimi ves čas ob tebi,
ko si ležal v bolniški postelji.
Drobna iskrica upanja zate je vendarle obstajala. Včasih se dogajajo tudi čudeži. A klonil si.
Ljubezen in spoštovanje do tebe bosta ostala za vedno, čeprav je zmagala smrt.
Nič več te ne boli, nič več ne trpiš in želimo ti miren spanec v večnosti.
Hvala ti, dragi Slavek, za vse.
Sodelavci LP MYCRON, d. o. o., Ptuj
Prireditvenik
Petek, 15. julij
08:00 Sv. Ana, center, likovna kolonija 10. Anina paleta, 15. in 16. julij 10:00 Ptuj, dominikanski samostan, 14. festival sodobne umetnosti Art Stays, Delavnica za otroke, Plakat
15:00 Ptuj, dominikanski samostan, 14. festival sodobne umetnosti Art Stays, delavnica Grafika I, Giancarlo Busato
18:00 Gorišnica, 21. praznik občine Gorišnica, osrednja občinska proslava
18:00 Majšperk, Breg, Galerija Tovarna umetnosti, 14. festival sodobne umetnosti Art Stays,
odprtje razstave Figuralni motivi, Andrej Brumen Čop 19:00 Sv. Ana, kulturno-turistični center, kulturna prireditev ob 18. občinskem prazniku Sv. Ana,
Tu sem doma, podelitev občinskih priznanj 21:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk, 18. praznik občine Sv. Ana, vrtna veselica 21:00 Lenart, Dom kulture, koncert ABBA real tribute band
21:00 Ptuj, dominikanski samostan, 14. festival sodobne umetnosti Art Stays, multimedijski set Desert
Sobota, 16. julij
09:00
10:00
10:00
11:00
13:00 15:00
15:00 16:00
16:00
18:00
21:00
Sv. Ana, pri Turistični kmetiji Mihelič , 18. praznik občine Sv. Ana, pohod konjenice po mejah občine
Ptuj, arheološko razstavišče na Muzejskem trgu 2, julijski muzejski vikend Oprava rimskega legionarja, ogled arheološke razstave Pot v neznano, grobišča rimske Poetovione, do 16.00
Ptuj, dominikanski samostan, 14. festival sodobne umetnosti Art Stays, delavnica Grafika II, vodi Giancarlo Busato
Ptuj, CID , 14. festival sodobne umetnosti Art Stays, delavnica za otroke, zaključna razstava
Gorišnica, pred občino, 21. občinski praznik, kolesarjenje po občini Gorišnica Sv. Ana, lovski dom pri ribniku v Zg. Ščavnici, 18. praznik občine Sv. Ana, likovne delavnice za otroke, Anina paletka, likovne delavnice za otroke Sv. Ana, vinotoč Polič, odprtje vinske kleti z degustacijo
Formin, 21. praznik občine Gorišnica, slavnostno odprtje kanalizacije obdravskih vasi in čistilne naprave
Polenšak, 53. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, prikaz starodobnih vozil in tehnike, kulturni program, odprtje razstave kruha in pogač ter eko muzeja, zabava s srečelovom, zabavnimi igrami in tekmovanji, peka in prodaja polenskih gibanic, nastop plesnih skupin, ansambel Lojtrca, Modrijani in Alya
Ptuj, dominikanski samostan, 14. festival sodobne umetnosti Art Stays,razstava in zaključni performens
Ptuj, dominikanski samostan, 14. festival sodobne umetnosti Art Stays, koncert in multivizi-ja, Lado Jakša
Nedelja, 17. julij
06:30 07:00 09:00
10:00 11:00
15:00
20:00
Lokavec, pri ribniku Jerebic, 18. praznik občine Sv. Ana, tekmovanje v športnem ribolovu
Gorišnica, cerkev sv. Marjete, 21. praznik občine Gorišnica, farno žegnanje, sv. Marjeta
Ptuj, Mestno gledališče, Mednarodni vokalni jazz kamp s skupino New York Voices v
okviru festivala Arsana, začetek kampa, ki bo potekal do 23. julija
Sv. Ana, cerkev sv. Ane, 18. praznik občine Sv. Ana, tretje srečanje zakoncev jubilantov
Sv. Ana, avla občine, 18. praznik občine Sv. Ana, zaključek likovne kolonije in odprtje
razstave
Polenšak, 53. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, peka in prodaja polenskih gibanic, ogled razstave kruha in pogač ter Eko muzeja, otroška animacija ob 13.00, osrednja prireditev žetve na Polenšaku, ansambel Razgaljeni muzikanti in Poskočni muzikanti Sv. Ana, Turistični center , potopisno kulinarični večer, Drugi svet
Ponedeljek, 18. julij
10:00
Ptuj, CID, otroški laboratorij zabave, mentorica Laura Maksimovic, za otroke od 7. leta naprej
Moja smrt je življenje -to ti prisegam.... Ti pa opazuj, pridi in me poišči, kajti spet hom stala v teh travah in videl me hoš, kako gledam skozi oči lisice in diham z orlom in tečem po jelenji sledi ...
Daniel Quinn
SPOMIN Blažka Šenkiš
ŽABJAK 15 A, PTUJ
Minilo je že šest let, odkar si odšla v življenje, ki se nikoli ne konča.
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo.
Tvoji najdražji
Mestni kino Ptuj
Petek, 15., sobota, 16., nedelja, 17. julij: 17:00 Ledena doba 5: Veliki trk; 19:00 Legenda o Tarzanu; 21:00 Zakon trga.
■	06:00 GoriSnica - Iz naših krajev I 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
BI 10:30 Utrip iz Ormoža H 11:30 Polka in Majolka
12:30 Ujemi sanje M 14:00 Video slrani KJ 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO fcj 19:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Gorišnica
■	21:00 Utrip iz Ormoža ^H 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh
www.siptv.si 03:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Dan gasilcev OGZ Ptuj 11:00 Srečanje krajanov vasi Selo, Sela, Sele
SIP
06:00 Košnja v Šturmovcu
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
11:30 Uživajmo
12:00 Video strani
15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO
19:00 Zaključek Šolskega leta OŠ Majšperk
19:30 Ptujska kronika
20:00 Izidorjevo 2016
21:00 Ujemi sanje
22:30 Polka in Majolka
13:00 Košnja trave v Dornavi in na Polenšaku program V ¿IVU tUOi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev	preko Splelil
17:00 70 let LD Destrnik	uuuuui «in tu si
18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric	mnrv w.»i|jiv.bi
20:00 Oddaja iz občine Starše
08:00 Nedeljsko popoldne z Mejaši 10:00 ŠKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video slrani 15:00 Italijanska Izložba - V ŽIVO 18:00 Srečanje krajanov Selo, Sela, Sele 20:00 Izidorjevo 2016 21:00 Košnja v Šturmovcu
123:00 Video slrani
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: irtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27;
031 627 340
»Oh, da hi se spet snid'li tam v dolgi večnosti in se veselo vid'li v hiši Očetovi.« (A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob tako boleči izgubi drage žene, mame, svakinje, tete in botre
Marice Flajs
S POBREŽJA 88 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sočutje, darovali cvetje, sveče in za sveto mašo. Hvala g. župniku moderatorju p. Tarziciju in drugim bratom mino-ritom za opravljene molitve in pogrebne obrede, pevski skupini Glasniki, govorniku, godbeniku, nosilcem simbolov in pogrebnemu podjetju. Za večletno pomoč se zahvaljujemo zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju ginekološkega oddelka UKC Maribor. Prav vsem iskrena hvala!
Posebej hvala vam, ki boste odslej s hvaležno mislijo nanjo in molitvijo ostali povezani z njo!	^r^ n'eni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Maksa Drevenška
Z ZGORNJE HAJDINE 99 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraženo sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, sveč in sv. maš. Iskrena hvala naddekanu Marijanu Feslu za opravljen pogrebni obred in občuten govor. Zahvala velja tudi članom PGD Hajdina za spremstvo, pevcem cerkvenega zbora in godbeniku pihalnega orkestra Talum za odigrano Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: žena in sinovi z družinami
Markovci • Je v Sobetincih polje pšenice namerno zagorelo?
Vroče dneve še dodatno razgreli požari
Minule vroče julijske dneve so še dodatno razgreli številni požari v naravi. Največ škode so plameni povzročili v Sobetincih, kjer so zgoreli trije hektarji pšenice. Policija o tem požaru tudi zbira informacije.
Ogenj je v kraju Sobetinci pri Markovcih zajel kar tri hektarje pšenice, nato pa se je požar razširil še na hektar požetega strni-šča. Na intervenciji je sodelovalo 46 gasilcev iz petih gasilskih društev: PGD Sobetinci, Bukovci, Prvenci-Strelci, Markovci in Stojnci. O požaru je poveljnik PGD Sobetinci in vodja intervencije Marjan Bezjak povedal: »Naša prva naloga je bila omejiti požar, da škoda ne bi bila še večja, in seveda gašenje požara. Pri tem so nam pomagala številna društva, saj je bil požar sredi polja, kjer ni hidrantnega omrežja in zato je bila prva naloga preostalih gasilskih društev dobava vode. Gasilci so pokazali in dokazali svojo usposobljenost, uspešno so se spopadli z vroči-
no, in kar je najpomembneje, ni prišlo do nobene poškodbe.« Sicer pa to ni prvi primer požara na strnišču ali na njivah na območju delovanja PGD Sobetinci. »Kaj je vzrok tem požarom, je težko ugibati. Najverjetneje so požare povzročili ogorki. Ob tem tudi opozarjamo občane in druge, naj bodo v sušnih dneh še posebej pozorni in naj ne kurijo v naravi.«
V Sobetincih nastalo za 4500 evrov škode
Požar v Sobetincih so si ogledali tudi ptujski policisti. »Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je neznani
storilec na neznan način zakuril na njivi s pšenico, nakar se je požar razširil še na dve sosednji njivi. Pri tem je na eni izmed njiv zgorela pšenica, na drugi slama ter na tretji njivi strnišče, na skupni površini približno 4,5 hektarjev. S tem dejanjem je neznani storilec
povzročil za okoli 4.500 evrov škode,« so ocenili na policijski upravi Maribor.
Policisti PP Ptuj sedaj zbirajo obvestila o požaru in hkrati naprošajo vse občane, ki bi karkoli vedeli o tem dejanju, da obvestijo policijsko postajo.
Zagorelo je tudi v naselju
Spodnji Velovlek pri Ptuju, in sicer se je ogenj z bale sena razširil na strnišče. Ukrepali so gasilci PGD Velovlek in Kicar. Ob reki Polskavi v Kidričevem je gorela suha trava, odzvali so se člani PGD Lovrenc na Dravskem polju. Tudi na Spodnji Gorici v občini Rače-Fram
FOTO: Janko Fišinger
je zagorelo strnišče pšenice. Požar na površini okoli 500 kvadratnih metrov so pogasili gasilci PGD Spodnja in Zgornja Gorica. V Ormožu pa je zagorel kombajn. Do prihoda gasilcev PGD Loperšice in Ormož je lastnik sam pogasil požar.
MV
Središče ob Dravi • Avto zapeljal pod vlak
Huda prometna nesreča terjala dve življenji
V ponedeljek popoldan se je v Grabah v občini Središče ob Dravi pripetila huda prometna nesreča. 63-letni voznik je zapeljal na prehod, ki je bil označen le z Andrejevim križem, v tistem trenutku pa je iz smeri Ormoža pripeljal vlak. V silovitem trčenju je voznik skupaj s sopotnico, svojo partnerko, umrl na kraju nesreče.
Okoli 16. ure popoldne se je na makadamski cesti, na nezavarovanem prehodu ceste čez enotirno železniško progo v kraju Grabe zgodila prometna nesreča, v kateri sta 63-letni voznik in njegova sopotnica, stara okoli 60 let, izgubila življenje. Kot so sporočili z mariborske policijske uprave, je voznik osebnega avtomobila po makadamski cesti zapeljal čez tire v trenutku, ko je iz smeri Ormoža pripeljal potniški vlak. Ta je trčil v desni bočni del osebnega avtomobila. Trčenje je bilo
izjemno silovito, saj je vlak pod seboj zagozden avtomobil, od
noma zmečkano vozilo so izpod vlakovne kompozicije izrezali gasilci PGD Ormož in PGD Središče ob Dravi.
Kot so še znali povedati domačini, pa je ravno na tem prehodu v preteklosti že prišlo do železniških nesreč, tudi s smrtnim izidom.
Monika Levanič
Na tem nezavarovanem prehodu naj bi se v preteklosti zgodilo že več železniških nesreč, tudi s smrtnim izidom.
Deli vozila so ležali ob tirih, od vozila pa ni ostalo praktično nič.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
IVstI' O fts,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Če je Aleš suhoparen in suh,	11/21
nnapravi za zimo topel kožuh.	^^ -—- Vj 9/3£
11/22
Ribe in morski sadeži
(predjedi, jedi z žara na bukovo oglje, testenine, rižote, solate...)
www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si H 02 788 00 28
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, popoldne bo na jugu kakšna ploha. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem do 25 stopinj C.
Obeti
V soboto bo na zahodu sončno. Drugod bo pretežno oblačno in pojavljale se bodo padavine, ki jih bo več na vzhodu. Še bo sveže. Burja bo popoldne ponehala. V nedeljo bo večinoma sončno in topleje.
Vremenska slika
Nad zahodno polovico Evrope se krepi območje visokega zračnega tlaka. Nad večjim delom Evrope se v višinah še zadržuje hladen in nestabilen zrak.
Foto: ML