JLUTHoJJBJKE FEBRUAR 1985 • ŠT. 4 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA~?2 *j 5 1 4 I.ETO XXVI VSEM SODELAVKAM IN UPOKOJENKAM ČESTITAMO ZA DAN ŽENA! V zgodovini je žena odigrala izredno pomembno vlogo. Ne samo, da je bila vzgojiteljica otrok, bila je tudi delavka, pa čeprav tlačena, slabo plačana in zatirana. Prav zaradi tega je v njej čedalje bolj rasla želja, da se osvobodi moške dominacije in svoje manjvrednosti in da se dvigne na raven, ki ji po vsej pravici tudi pripada. V svojem bistvu je namreč vedno čutila, da zmore ravno toliko kot moški in zaradi tega se ji je zdelo pomembno, da svoje zmožnosti tudi dokaže in potrdi. Počasi, toda vztrajno je njen boj postajal čedalje uspešnejši in dobiva jasnejše oblike. Z mnogo žrtvami se je žena dokopala do današnje enakopravne stopnje z moškim. Se vedno pa je njena pomembna vloga vzgojiteljice poleg vseh ostalih funkcij, ki ji pripadajo. Kajti njena biološka naloga je, da rodi otroke, jih vzgaja in jim nudi vso potrebno ljubezen in nežnost, ki jo malo bitje še kako potrebuje. Danes mora biti žena aktivna družbenopolitična delavka, poleg tega pa od nje pričakujemo, da se bo ravno v tolikšni meri kot nekoč lahko posvečala tudi družini. To pa je praktično nemogoče, ker ženi, ki prevzema delegatske funkcije in ki je aktivna na delovnem mestu, preprosto zmanjka časa. Se vedno pa je ravno mati glavni nosilec vzgoje otroka. Njen materinski čut, ki ji ga je dala narava, je izredno močan. Otrok je v stiku z materjo že v predrojstnem obdobju, ko pa se rodi, od nje sprejema prve nežnosti, vso potrebno ljubezen in skrb. Ob bolečini se njegove ročice najprej oklenejo materinega vratu in njeno naročje je mahkejše. Zato je mati nekdo, ki otroku daje vse, kar potrebuje, in človek, ob katerem otrok najde zavetje. Pogosto se sprašujem, če v današnjem času še znamo tako spoštovati matere, kot so to znali v preteklosti; še znamo njene besede sprejemati z ljubeznijo in jo tako iz srca ljubiti? Mnogo ljudi to prav gotovo še zmore. Pa vendar smo tako okorni v izražanju svojih čustev. Čeprav v nas vse vre od ljubezni, pa tega kar ne znamo izraziti z besedami. V naši književnosti je mnogo motivov, kjer je omenjena mati, toda zame je najlepše od vseh njen lik doživlja Ivan Cankar: »O mati/ Tvoja duša je brez madeža, kakor sonce na poletnem polju. Ti pa si lju bezen sama, že tvoj smehljaj je paradiž, vesel in sončen brez črnega spoznanja!« Ali pa: »Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči, večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa. nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smejale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.« Kako mogoče in lepe so te besede, kako polne ljubezni. Nikoli ne bomo mogli povrniti materam vsega, kar so nam dale z ljubeznijo. Včasih jim povzročamo bolečino, zaradi katere nam je potem žal. Pred nami je 8. marec. Veliko mož bo ob tem prazniku ženam prineslo draga darila, nekateri morda samo kot odkupnino, ker se vse leto niso spomnili, da bi ženi pomagali pri njenem delu. Alenka Jere Na izmeni je potrebno na prstančnem stroju zamenjati veliko flyerskih navitkov. Kadar je med menjavo navitkov le preveč pretrgov si predice medsebojno pomagajo. Na fotografiji: predici Nevenka Logar in Fina Tomič pri posluževanju prstančnih strojev Krušik, z avtomatskim snemanjem kopsev preje. V tej številki Na 2. strani: • v prejšnji številki smo poročali o poteku programskih sestankov 00 ZK skupnih služb in predpre-dilnice, tokrat pa še o ostalih treh — 00 ZK predilnica, sukalnica in vzdrževanje. Na 3. in 4. strani: • ocena poslovnih dosežkov 1984 in cilji poslovanja v tem letu. Na 5. strani: • na kratko vas seznanjamo s pravilnikom o sindikalnem letovanju. Kdaj smo upravičeni do brezplačnega letovanja v naših počitniških domovih? Na 6. in 7. strani: • objavljamo kratke povzetke poročil posameznih občinskih skupnosti SIS družbenih dejavnosti za leto 1984. Na 7. strani: , % ; • po končanem dgččenturnem popisu sta nas obiskali inšpektorici službe družbenega knjigovodstva. Ugotovitve kažejo, da nekatere komisije niso povsem upoštevale navodil centralne inventurne komisije in bodo morale popis ponoviti. Na 8. strani: • lani je bilo precej več poškodb na delu kot leto poprej, s tem pa tudi več izgubljenih delovnih dni. Objavljamo kratek pregled poškodb na delu in na poti na delo in z dela v lanskem letu. Preberite tudi ostalo! Letne programske seje 00 ZK 00 ZK sukalnica Tudi komunisti sukalnice smo se na letni programski seji zbrali in analizirali naše delo v preteklem letu, se seznanili s poslovanjem DO v letu 84, kolikor je bilo znanih podatkov, ter nazadnje spregovorili tudi o tekočih problemih, ki spremljajo naše delo v proizvodnji. V preteklem letu se je naša OOZK sestala na petih sestankih vključno s sestankom vseh komunistov DO, ko smo razpravljali o osnutku pravilnika o razvidu del in nalog. Na prvem sestanku smo bili informirani, kako bo potekala javna razprava osnutka, pravilnika o razvidu del in nalog in se s tem lažje vključevali v splošno in široko ter temeljito razpravo, ki je potekala v prvih mesecih leta 1984 in je kasneje pripeljala do sprejema le-tega. S tem smo napravili nov korak pri ureditvi in dopolnitvi sistema nagrajevanja v DO, čeprav se moramo zavedati, da s tem posamezni problemi okoli nagrajevanja po delu še niso rešeni in bomo morali stremeti, da se stalno dograjuje. Nadalje smo obravnavali poročilo o delu OK ZK Litija ter njegovih organov in programske usmeritve v preteklem letu. V začetku julija smo obravnavali program ukrepov in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v SRS po odmrznitvi cen in uveljavitvi ukrepov za finančno utrditev gospodarstva. Seznanili smo se tudi z nekaterimi zakoni, ki so ob tem izšli. V razpravi je bilo ugotovljeno, da smo v naši DO s temi ukrepi seznanjeni in jih večino že tudi dalj časa izvajamo, najboljši dokaz za to pa so rezultati dela. Razprava, ki je potekala na 13. seji CK ZKS je okupirala tudi člane naše OO, da pričnemo z bolj aktivnim delom in s tem pripomoremo h krepitvi akcijske in idejne enotnosti v vrstah ZK in pri uresničevanju njene vodilne vloge. Eno glavnih vprašanj, ki smo se jih lotevali na vseh sestankih, je bilo spremljanje proizvodnih rezultatov in lahko rečem, da smo bili stalno na tekočem glede tega vprašanja. Zadovoljni smo z uspešnim poslovnim zaključkom leta 1984, kar nam daje osnovo in polet, da v tem letu s takim delom nadaljujemo in rezultate iz leta 1984 še presežemo. Franci Boldin vljajo osebni interesi in ni dovolj skupnega angažiranja. Sekretariat se je sestal petkrat. Pripravljali smo gradiva za sestanke in izdelali program za delo naprej. Na seji smo spregovorili tudi o 13. seji CK ZKJ. Ce bi se vsi komunisti držali, kar smo se dogovorili, ne bi bilo potrebno ponovno kritizirati dela komunistov in večkrat ponavljati istih tem. Sprejeli smo program aktivnosti za leto 1985. Z njim se zavezujemo, da bodo naše aktivnosti še naprej usmerjene k boljši usposobljenosti komunistov za utrjevanje idejne in akcijske enotnosti, spremljanju gospodarjenja DO. Se bolj se moramo angažirati pri krepitvi premajhna angažiranost za kadrovsko krepitev iz vrst delavcev neposredne proizvodnje; nagrajevanje po delu (uspešnost dela); inventivna dejavnost; prizadevanja za čim večji gospodarski napredek na vseh možnih nivojih. Izpostavili smo pomembne faktorje, ki jim bo potrebno v bodoče dajati največ pozornosti: povečana produktivnost dela (z organizacijo dela); notranje rezerve (poraba surovin in ostalega reprodukcijskega materia- samoupravnih odnosov v DO in tudi preko delegatskega sistema v okviru občine in republike. Na tej seji smo spregovorili tudi o pravilniku nagrajevanja po delu in prikazovanja bolj in manj uspešnih delavcev, kar naj bi se prikazalo tudi pri OD. Glede vprašanja končnega količnika zahtevnosti delovnega programa smo sprejeli sklep, da se skliče sestanek v mehanični delavnici in da se ponovno prouči ocena delovnega mesta vsakega posameznika. Rekordna proizvodnja v letu 1984 nam daje vzpodbudo in obveznost do še boljšega dela naprej. la); izkoristek kapacitet (sredstva za proizvodnjo); prihranki pri režijskih stroških; priprava dela in izboljšanje kvalitete; povečanje tehnološke discipline. S teh področij so bili tudi sprejeti določeni konkretni sklepi za nadaljnje delo, v okviru programskih usmeritev. Predvsem je ugotovljeno, da komunisti še vedno nismo dovolj pripravljeni in da se bomo morali v bodoče bolj angažirano vključiti v razreševanje problemov v svojem delovnem okolju. Danilo Cvetežar 00 ZK vzdrževanje V uvodnem poročilu na sestanku komunistov 00 vzdrževanje smo pregledali naše aktivnosti v preteklem letu. 00 ZK se je sestala le trikrat premalo in se neaktivno odraža in komunisti menimo, da je to na vseh elanih. Pri tem se poja- J. Bric OO ZK predilnica Dnevni red seje je bil osredotočen predvsem v preverjanju dela 00 ZKS Predilnice kakor tudi vsakega člana ZKS posebej. Na podlagi razprave in predloga programa dela za leto 1985 so bila v nadaljnji razpravi izpostavljena štiri področja: 40. obletnica obnovljenih sindikatov Prva vsedržavna konferenca Delegate prve vsedržavne konference mestnih sindikatov delavcev in uslužbencev, ki se je pričela 23. januarja 1945. leta v Beogradu, je prvi pozdravil predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar. »Ta veličastna konferenca predstavnikov sindikata,« je dejal dr. Ribar, »pomeni nekaj velikega v našem delavskem gibanju, v delavskem svetu nasploh.« Po aplavzu je stopil za govorniški oder general Jaka Avšič, ki je zbor pozdravil v imenu vrhovnega štaba NOV. »Naši borci s fronte in sovražnikovega zaledja pozdravljajo današnji dan, dan s katerim delavski razred začenja dvigati glavo in dan s katerim začenja, z organiziranim delom, boj za boljšo bodočnost vsega delavskega razreda in za boljšo bodočnost vsega našega naroda. Enotni sindikati so tisto veliko zagotovilo, da bo delavski razred jugoslovanskih narodov dosegel svojo zmago in izkoristil vse svoje moči, ker je enotnost dokaz osveščenosti delavskega razreda, ker je v enotnosti tista sila, ki je ne more nihče premagati . ..« Dr. Anton Kržišnik je pozdravil delegate v imenu poverjeništva za socialno politiko ljudskega komiteja: »S sindikati bodo delavci in uslužbenci dobili organ, s po-močju katerega bodo lahko kot razred uveljavljali svojo močno voljo in prevzemali odločilni ter najaktivnejši delež v izgradnji naše ljudske demokracije in naše nove države. S pomočjo svojih sindikatov bo naš delavski razred kot nosilec napredka in socialne pravičnosti, zavzel v naši ljudski skupnosti tisto mesto, ki mu pripada po funkciji, in njegovi vlogi v našem gospodarstvu, in primerno zaslugam in žrtvam, ki jih je dal v naši narodnoosvobodilni vojni.« Vse govornike so nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, največje navdušenje pa se je odrazilo, ko je predsedujoči predlagal, da pošljejo pozdravni telegram maršalu Titu. »Udeleženci vsedržavne sindikalne konference ti pošiljamo, dragi tovariš maršal, svoje navdušenje in borbene pozdrave z obljubo, da bomo zastavili vse svoje moči, da bi pomagali herojski NOV, da bi čimhitreje v celoti osvobodila našo domovino, obnovila uničeno gospodarstvo in da bi se okrepila nova federativna demokratična Jugoslavija.« Že v uvodnem referatu Djure Salaja, je bilo jasno povedano, kaj vse čaka novo organizacijo, kakšne naloge in obveznosti. Kot prvo nalogo je navedel povečanje proizvodnje in delo pri organiziranju in upravljanju s podjetji. V tem je tudi vsebinska razlika med tedanjimi in predvojnimi sindikati, ki so se borili predvsem za izboljšanje materialnega položaja delavca. Tem vprašanjem je namenil Salaj posebno pozornost. Med prioritetne naloge za dvigovanje ži- (II.) vljenjskega standarda je uvrstil skrajšanje delovnega časa na osemurni delovnik, vpeljavo brezplačne zdravstvene pomoči, reševanje agrarnega (zemljiškega) vprašanja . .. V takšnem vzdušju je potekal tudi drugi dan dela konference. Znani sindikalni delavec, polkovnik NOV Radoje Dakič, je seznanil delegate s predlaganim začasnim statutom enotnih sindikatov, s katerimi so bili praktično podani temelji nove organizacije. S posebno pozornostjo so spremljali tudi tolmačenje Toneta Fajferja o tem, kako delavski razred ocenjuje rešitev vseh socialnih vprašanj. »V Jugoslaviji, ki jo danes gradimo z vojno in delom,« je dejal Fajfer, »mora delavski razred doseči uresničitev temeljnih socialnih zahtev, ki so pogoj zdravega ekonomskega, politi-čega in kulturnega razvoja delovnega človeka . . .« Enotna organizacija je zajela gotovo vse zaposlene, tudi kmetijske delavce, ki so prevzeli vlogo vodnika v borbi proti izkoriščevalskim odnosom na vasi. J. Petrov (Tanjug) (Prevedel V. K.). Ocena poslovnih dosežkov 1984 Pogoji gospodarjenja v letu 1984 se v primerjavi z letom 1983 niso bistveno spremenili. Gospodarska kriza se je iz preteklih let v vsej ostrini nadaljevala tudi v letu 1984. Cilji, opredeljeni v resoluciji o družbenogospodarskem razvoju za leto 1984 v SFRJ in SRS se niso uresničevali. Stopnja inflacije je naraščala hitreje od predvidene in dosegla rast preko 60 %. S takšno stopnjo inflacije so bili tudi relativno dobri poslovni rezultati v veliki meri razvrednoteni. Ob vsem tem lahko ocenimo naše poslovne rezultate, ki smo jih dosegli v letu 1984, za zelo uspešne. Prepričan sem, da se je večji del kolektiva zavedal zaostrenega gospodarskega položaja pri nas in se zato z vestnim in odgovornim delom vključil v izvajanje in realizacijo zastavljenih nalog, opredeljenih v stabilizacijskem programu in zato dosegel zelo dobre proizvodne in dohodkovne rezultate. v OOP din POSLOVNI REZULTAT 1985 1984 Indeks celotni prihodek 2.599.202 4.405.162 184 porabljena sredstva brez amortizacije 1.592.542 2.852.265 180 amortizacija 133.840 204.557 153 dohodek 710.314 1.546.580 189 obveznosti iz dohodka 159.007 274.988 198 čisti dohodek 571.307 1.071.592 188 del čistega dohodka za osebne dohodke 506.141 520.699 170 del čistega dohodka za poslovni sklad 197.715 405.989 205 izvoz 562.528 418.248 115 V poslovanju preteklega leta je bil še vedno največji problem, kako v popolnosti zadovoljiti proizvodnjo z odgovarjajočimi surovinami, rezervnimi deli in drugim reprodukcijskim materialom, posebno še ob naraščajočem obsegu proizvodnje. Zato ni naključje, da smo problemu oskrbe z reprodukcijskim materialom, posebno pa še izvoza, posvetili največjo skrb. Izkoristili smo maksimalne možnosti pri najemanju blagovnih kreditov in reciklaž za uvoz surovin. S poslovnimi partnerji v reprodukcijski verigi smo v veliko večji meri kot pretekla leta dosegli, da so povečali svoj izvoz in se z izvoznimi sklepi in prilivi vključili v odplačevanje blagovnih kreditov. Kljub objektivnim težavam pri oskrbi z bombažnim in sintetičnim vlaknom pa smo našli rešitve v različnih aranžmanih, ki jih je omogočal devizni sistem, kot so: izraba blagovnih kreditov, reciklaž, izvoz in uvoz po maloobmejnem prometu, boljša oskrba od domačih proizvajalcev vlaken in druge poslovne rešitve, kar nam je omogočalo, da v proizvodnji ni prišlo do zastojev, temveč smo obseg dosežene proizvodnje povečali za 8 % v primerjavi z lanskim letom. I N D E K S Plan 1984 1984 Asortiman 1985 1984 1984 1983 plan 84 mikana bombažna preja 2.515 2.325 2.625 113 113 česana bombažna preja 919 935 957 104 102 mikana stanična preja 73 85 157 215 185 mikana sintet.preja 2.866 2.682 2.640 92 98 sirospun preja 200 408 356 178 87 OE bombažna preja 725 705 872 121 124 0E sintetična preja 253 260 506 121 118 SKUPAJ : 7.349 7-400 7.915 107,7 107 bombažna preja 3-957 3.965 4.454 112,5 112 sintetična preja 3-392 3.455 3.459 102 101 SKUPAJ : 7.349 7.400 7.913 107,7 107 sukana preja 2.815 2.900 2.843 101 98 previta preja 5.385 5.943 5.772 107 97 efektna preja 191 200 237 124 118 SKUPAJ : 8.489 9-043 8.852 104 98 Iz podatkov na tabeli vidimo, da smo proizvodnjo preje povečali za 564 ton v primerjavi z lanskim letom in 513 ton nad planirano proizvodnjo, kar pomeni, da smo fizični obseg proizvodnje povečali za 8 % in je znatno večji od dosežene rasti proizvodnje v republiki. Sukano, previto in efektno prejo smo povečali v primerjavi z letom 1983 za 363 ton ali za 4 %, vendar planskih obveznosti nismo dosegli in so manjše za 189 ton, kar predstavlja 2 % pod planom. Poslovni rezultat Iz prikazanih poslovnih rezultatov, ki smo jih dosegli v letu 1984 in primerjanimi s preteklim letom v absolutnih zneskih in indeksnem porastu lahko ugotovimo, da so finančni dosežki zelo dobri, posebno še, če upoštevamo, da smo jih dosegli v težkih gospodarskih razmerah. Celotni prihodek smo povečali za več kot 2 novi milijardi, oz. za 84 % v primerjavi s preteklim letom. Tako velik porast celotnega prihodka pa bistveno vpliva tudi na ostale kazalce uspešnega gospodarjenja, kot so: dohodek, čisti dohodek in ostanek dohodka. Tolikšen porast celotnega prihodka je odraz povečane proizvodnje za 564 ton, kar smo v celoti prodali, prav tako pa tudi zelo uspešnega reševanja cenovnih odnosov na trgu. Vse to je pripomoglo, da smo dosegli tolikšno višino celotnega prihodka. Porabljena sredstva, potrošena surovina, pomožni materiali, rezervni deli, električna energija in vsi drugi stroški, so rastli za 4 % počasneje kot celotni prihodek, zato je tudi dohodek, kot najpomembnejša kategorija za ocenjevanje uspešnosti poslovanja, rastel hitreje kot celotni prihodek in porabljena sredstva, in bil dosežen v vrednosti 1 milijarde 346 milijonov din ali za 636 milijonov več kot leta 1983 in se je povečal za 89 % v primerjavi z letom poprej. Tako velik dohodek pa ni nastal kar sam od sebe. Omeniti moram, da je jasno zamišljena poslovna politika, pravočasnost zastavljenih stabilizacijskih akcij, enotnost in zavzetost poslovodnih delavcev pri realizaciji akcijskega programa za dosego boljših rezultatov, delovanje samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, strokovnih kadrov in neposrednih proizvajalcev, povečanje produktivnosti dela za 5 %, zmanjšanje stroškov, nadurno delo, velika likvidnost finančnih sredstev in še druga akcije, rodi- lo tako velik in bogat sad kot je doseženi dohodek. Zaradi tolikšnega doseženega dohodka smo tudi sredstva za osebne dohodke povečali za 70 %, vendar v okviru resolucije. S tolikšnim povečanjem sredstev za osebne dohodke so bili povprečni neto OD v lanskem letu 32.000 din, kar je za naravo dela v predilnici, ob triizmen-skem delu in opravljenih 8 delovnih dni v nadurah, vsekakor opravičlj ivo. Pomembno je tudi, da smo dosegli 477 milijonov din ostanka, ali za 125 % več kot lansko leto. Tolikšna sredstva pa bodo zaradi velike stopnje inflacije, komaj zadoščala za povečanje lastnih obratnih sredstev in s tem tudi izboljšanje likvidnosti. Pri oceni uspešnosti poslovanja naj omenim še to, da so doseženi finančni in dohodkovni rezultati večji od rasti stopnje inflacije, kar pomeni, da vsi dosežki nad 70 % pomenijo novo vrednost in s tem tudi realno povečanje poslovnih sredstev. PROIZVODNJA STRUKTURA PROIZVODNJE HTfl enojna preja ^=j sukana preja | previta preja vE|efektni euk. 1963 Plan 1984 Cilji poslovanja v tem letu Družbeno gospodarske razmere v državi, kakor tudi v republiki, so zelo resne in zaskrbljujoče. Cilji dolgoročnega stabilizacijskega programa se ne izvajajo v popolnosti. Še vedno smo priče visokim inflacijskim trendom in s tem razvrednotenju ustvarjenega dohodka; zunanjetrgovinska bilanca se ne izboljšuje, dolg do tujine se ne zmanjšuje; likvidnost v gospodarstvu se slabša — posebno še z visokimi obrestnimi merami za najete bančne kredite. Slabša se tudi reproduktivna sposobnost v gospodarstvu, standard delovnih ljudi, veča se nezaposlenost, industrijska in družbena produktivnost se ne povečuje v okviru predvidene stopnje, izgube v gospodarstvu nenehno naraščajo, rast tujih valut in s tem ogromne tečajne razlike zmanjšujejo družbeni dohodek in s tem pospešujejo rast inflacije. Rast izvoza ne dosega predvidene stopnje, zato se dolgovi do tujine le reprogramirajo in najemajo novi, zunanji krediti. Skratka, krizna situacija, ki pesti naše gospodarstvo, se še nadalje poglablja in ne najdemo ustreznih sistemskih rešitev, ki bi kritično stanje izboljšale. Preveč smo usmerjeni v birokratsko administrativno urejanje stvari, preveč je narejenih ukrepov za delitev ustvarjanega, manj pa za ustvarjanje novega, tako na področju produkcije, izvoza, dohodka, rentabilnih investicij in zmanjševanja velike in drage družbene režije. Ves ta splet problemov, ki sem jih navedel, posredno in neposredno deluje tudi na učinko- vitost gospodarjenja v našem kolektivu. Nujno in prav je, da se zavemo, v kakšni situaciji smo in predvsem, da najprej pometemo pred lastnim pragom in odpravimo vse tiste subjektivne slabosti in probleme, ki so nas spremljali v preteklosti in ki so prisotni še danes. Kajti nihče drug kot sami, s svojimi kadri, z učinkovitim delovanjem samoupravnosti v kolektivu, z vestnim in odgovornim delom vseh, bomo lahko razreševali zapletene gospodarske in produkcijske probleme. Zato si že v začetku leta zastavimo jasne in konkretne cilje za izvajanje poslovne politike za tekoče leto in srednjeročno obdobje. Cilji poslovne politike so: — obseg proizvodnje preje povečati na 8.000 ton; — pravočasno in kvalitetno nabaviti surovino, rezervne dele in drug reprodukcijski material za planirani obseg proizvodnje; — povečati produktivnost dela za 3 %; — zmanjšati stroške na vseh nivojih, posebno še pri osnovnih surovinah z boljšim izkoristkom v vrednosti štirih starih milijard din; — izboljšati kvaliteto vseh vrst prej; — povečati direktni in skupni izvoz na konvertibilno področje od 2 milijona $ na 3 milijone $; — dokončati predvidena investicijska dela za leto 1985 in za srednjeročno obdobje izdelati realen program investicij z vključitvijo združevanja dinarskih in deviznih sredstev naših poslovnih partnerjev; Med nami so zlikovci. Nekdo si je na nepošten način prisvojil električni vtikač, ki je služil za priklop vlažilca zraka v predpredilnici sintetike. Tu imajo velike težave s presuhim zrakom, tat pa je te težave še povečal. Pred kratkim smo brali v »Delu«, kako si je zmikavt prilastil oblačila iz izložbe v vrednosti 3 starih milijonov tako, da je razbil steklo, vredno 7 milijonov. Podobno se je zgodilo tudi v našem primeru! — doseči planske rezultate gospodarjenja, ki so: celotni prihodek 7.051 milijonov din kar je 61 % več kot lani; dohodek 1.967 milijonov din ali 60 % več; čisti dohodek 1.574 milijonov din ali 61 % več; osebni dohodki 765 milijonov din ali 47 % več; akumulacija 720 milijonov din ali 82 % več. Glavni direktor, Jože Mirtič Za doseganje vseh teh ciljev so za vsako točko posebej naštete konkretne nalo- ge, ki bodo nudile oporo vsem izvajalcem. V njih so zajeti vsi delavci, vsak lahko najde svojo vlogo. Z nalogami smo bili seznanjeni in o njih smo tudi razpravljali na sestankih SDS, sprejeli pa so jih delegati delavskega sveta na seji, 27. februarja. Vsi sektorji bodo morali sprejeti ukrepe še vsak za svoje področje, kar bo še konkretneje zadolžilo vsakega posameznika, da bo pripomogel doseči zastavljene cilje. Odkrivamo notranje, skrite rezerve Na sliki so deformirane (neuporabne) jermenice, katere so pripeljali iz predilnice I in II v mehanično delavnico, da bi jih popravili. Do okvar prihaja zato, ker tisti, ki jih menjavajo, ne uporabljajo ustreznega orodja za montažo in demontažo jermenic. V nekaterih primerih jih še uspemo popraviti, v glavnem pa moramo izdelati nove. Zaradi neustreznih jermenic je tudi veliko okvar na elektro motorjih. Zaradi prevelikih vibracij se iztrošijo ležaji ter gredi rotorjev, katere pa ni enostavno popraviti. Montaža cevovoda za komprimirani zrak v oddelku predpredilnice bombaža Potrebno je bilo prekopati cesto pred sukalnico in vgraditi betonsko kineto g POSTAJA SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV NAKLAbALNA ^AW*A KOHPREEORSKA POSTAJA f~ Nova kompresorska postaja V proizvodnji uporabljamo vedno več komprimiranega zraka. Kompresorje imamo do sedaj razmeščene na mnogih mestih (sukalnica, predpredildnica, brezvretenska predilnica itd.). Že dalj časa se kaže potreba po centralni kompresorski postaji. Iskali smo primerno lokacijo in se po daljšem času odločili, da jo zgradimo v zahodnem delu skladišča gotovih izdelkov. Zgradili smo že ločno steno in pričeli z montažo cevovoda za komprimirani zrak po proizvodnih oddelkih. Za razvod je bilo potrebno prekopati cesto pred sukalnico in zgraditi betonsko kineto. Pod kineto bo speljan električni dovodni kabel za kompresorje. Kompresorska postaja bo opremljena z dvema kompresorjema FAGRAM tip TV2 —- PAk, od katerih bo eden delaven, drugi pa bo rezerva. Sprejet je pravilnik o »Sindikalnem letovanju« Razprava o osnutku pravilnika o sindikalnem letovanju je potekala po samoupravnih delovnih skupinah zelo živahno in izoblikovanih je bilo več pripomb, ki sta jih po razpravi obravnavala sindikalna konferenca in komisija za oddih. Vseh pripomb in želja naših delavcev zaradi omejenih finančnih možnosti ni bilo mogoče upoštevati. Komisija za oddih je ob temeljitem obravnavanju vseh pripomb predlagala predlog pravilnika o sindikalnem letovanju v dokončni sprejem sindikalni konferenci, ki je pravilnik sprejela na seji, dne 18. 2. 1985. Namen pravilnika o sindikalnem letovanju je, da določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci Predilnice Litija, da lahko letujejo brezplačno v domovih naše delovne organizacije. Letovali bodo lahko delavci, ki so člani sindikata in delajo v Predilnici najmanj 10 let. Na sindikalni konferenci je bilo največ razprave o tem, kolikokrat lahko posamezni delavec brezplačno letuje v počitniškem domu. Dokončno je bilo sprejeto da dvakrat, s tem, da je od prvega letovanja preteklo najmanj 10 let. Na podlagi pobud samoupravnih delovnih skupin pa je sindikalna konferenca sklenila, da naj se v prihodnje prouči možnost trikratnega brezplačnega letovanja za delavce, ki opravljajo tudi nočno delo. Seveda bo ta sprememba pravilnika odvisna od finančnih sredstev. Število delavcev, ki brezplačno letujejo, določi komisija za oddih z letnim planom. Koliko delavcev pa bo letovalo iz posamezne osnovne organizacije sindikata, določi komisija za oddih ob upoštevanju celotnega števila članov posamezne osnovne organizacije. Določeno število predlogov bo tako prejel vsako leto predsednik izvršilnega odbora posamezne osnovne organizacije sindikata in skupaj z vodji samoupravnih delovnih skupin na sestanku svojega izvršilnega odbora izoblikoval predloge za brezplačno letovanje. Le-te bo nato obravnavala komisija za oddih in jih v dokončno potrditev posredovala sindikalni konferenci. Poleg delovne dobe se pri izbiri kandidatov upošteva še zdravstveno in socialno stanje, delovni pogoji in ali je delavec že brezplačno letoval. Pobuda nekaterih samoupravnih delovnih skupin, da naj se povrne tudi stroške letovanja v naših prikolicah v višini stroškov letovanja v počitniškem domu, ni bila sprejeta. Navzoči so na sestanku sindikalne konference poudarili, da se moramo zavedati, da je naš dom v Novi-gradu dom sindikata, in da so potrebna velika finančna sredstva za vzdrževanje in obratovanje doma v času poletne sezone. Zato moramo stremeti za tem, da bo dom polno zaseden. Prijav za letovanje v prikolicah pa je iz leta v leto več, zato bi bila razporeditev letovanja v času poletne sezone še toliko težja. Delavcem, ki ne želijo letovati na morju pa je še vedno dana možnost letovanja v Gozd Martuljku in v Čatežkih Toplicah. Delavci, ki bodo v tekočem letu (v Čatežkih Toplicah pa do konca februarja prihodnjega leta) brezplačno letovali, bodo do 1. marca prejeli sklep o letovanju. Če kdo iz opravičenih razlo- gov ne bo mogel izrabiti brezplačnega letovanja v tekočem letu, se mu ta pravica prenese v naslednje leto. Vsake nadaljne spremembe pravilnika bo sprejemala sindikalna konferenca po predhodni obravnavi na samoupravnih delovnih skupinah. V. B. Stroški izdajanja glasila Litijski Predilec v lanskem letu Lani je izšlo 24 številk našega glasila v skupni nakladi 38 400 izvodov, na 180 straneh. To je 8 strani več kot leto poprej. Povprečna cena ene strani je v lanskem letu 10 658,50 din, v predlanskem pa 6 843,80 din kar pomeni povečanje stroškov izdajanja za 55,7 %. Skupni stroški izdajanja so bili naslednji: Stroški tiskanja Neto honorarji Prispevki od honorarjev 1 797 120,50 din = 93,67 % 106 845,50 din = 5,57 % 14 575,00 din = 0,76 % Skupaj 1 918 541,00 din = 100 % Za primerjavo: v letu 1983 — skupaj 1 177 136,65 din Cena za posamezni izvod (leta 1984): Cena tiskanja Neto honorarji Prispevek od honorarjev 46,80 din 2,78 din 0,37 din Skupaj 49,95 din Tako smo v lanskem letu porabili za izdajanje glasila Litijski Predilec 62,9 % več kot predlanskim, stroški pa so se v tem obdobju povečali za 55,7 %. Odgovorni urednik Matic Malenšek Povzetki poročil občinskih skupnosti SIS družbenih dejavnosti Tudi družbene dejavnosti so del združenega dela Delavci smo z družbenimi sredstvi, s katerimi upravljamo, dolžni gospodariti tako, da ustvarimo dohodek, ki zadostuje za: — kritje splošnih in skupnih družbenih potreb, in — za razvoj lastne delovne organizacije. Z delom sredstev, ki jih namenjamo za skupne družbene potrebe (za zdravstvo, invalidsko pokojninsko zavarovanje, izobraževanje, kulturo, otroško varstvo, telesno kulturo, socialno skrbstvo in raziskovanje), upravljamo preko izvoljenih delegacij v skupščinah SIS, kjer se uporabniki in izvajalci dogovorijo o programih in financiranju teh programov. Tako kot obravnavamo zaključni račun svoje delovne organizacije, smo dolžni obravnavati, vsaj enkrat letno, ob zaključnem računu, tudi poročila o tem, kako so se uporabila srestva za financiranje družbenih dejavnosti. Zaradi splošnih stabilizacijskih prizadevanj našega gospodarstva, je bila v preteklem letu omejena tudi rast sredstev za družbene dejavnosti in smo zagotavljali sredstva le za redne programe, oz. so morali tudi v teh skupnostih varčevati. Kljub temu je največjemu porabniku zdravstvu, zmanjkalo sredstev za kritje celotnega programa, ki so ga izvajali v letu 1984. Za razpravo ob zaključnem računu smo prejeli poročila o realizaciji planov SIS družbenih dejavnosti v občini (poročila republiških SIS so bila objavljena v Delavski enotnosti). Ker bi bilo poleg poslovnega poročila delovne organizacije, skupno kar preveč gradiva za obravnavo na sestankih SDS, smo tokrat ta poročila na kratko povzeli za objavo v Litijskem predilcu, event. stališča do teh poročil pa posredujte vodjem delegacij, ki bodo temeljiteje obravnavale ta poročila pred skupščinami SIS v marcu. Zdravstvena skupnost Občinska zdravstvena skupnost Litija ima v letu 1984 nad 3,6 milijard S din nekritih odhodkov. Ker so že sedaj prispevne stopnje iz dohodka in osebnega dohodka zelo visoke, poleg tega pa predstavlja plačana participacija skoraj 3 % celotnega prihodka (885 milijonov S din) je vprašanje kako bo v tem letu. Kaj storiti, da ne bo izgube. Ali naj krčijo obseg zdravstvenega varstva, za katerega smo se opredelili v samoupravnem sporazumu o zdravstvenem varstvu? To ni rešitev! Lani so pri občinski zdravstveni skupnosti petkrat usklajevali skupno porabo, in končna dogovorjena višina te je znašala 30 milijard S din. Prihodki so bili skoraj pol milijarde S din manjši, odhodki pa skoraj 3,2 milijarde S din večji, tako ostane primanjkljaj, ki smo ga omenili na začetku. Vsi prihodki občinske zdravstvene skupnosti znašajo nekaj nad 29,5 milijard S din, kar predstavlja 46 % od skupne porabe SIS družbenih dejavnosti, ki se združujejo iz prispevnih stopenj bruto osebnega dohodka in drugih virov (prispevki SPIZ, kmetijske dejavnosti, solidarnost itn.) Še na kratko o tem, kako so ta sredstva porabljena! Za stroške osnovnega zdravstvenega varstva je porabljeno skoraj 7,4 milijard S din kar je 75 % več kot leto prej in za 19 % večji od planiranega, število obravnavanih primerov pa je bilo za skoraj 20 % manjše kot leta 1983. Stroški specialističnega zdravstvenega varstva znašajo nad 2,6 milijard S din in so 20 % večji od planiranih. Obravnavali pa so 9 % več primerov. Za bolnišnično zdravljenje je bilo porabljeno nad 12,8 milijard S din kar je za 12 % več od plana. Bilo je 16 % več bolnikov kot leto poprej, vendar je bilo število oskrbnih dni za 3 % manjše. Za zobozdravstvene dejavnosti je bilo porabljeno precej nad 2,8 milijard S din, in je za 20 % več kot v planu, število primerov pa se je povečalo za polovico. Nad štiri petine tega dela opravijo v tozdu Zdravstveno varstvo Litija. Za reševalne prevoze je porabljeno nad 1,5 milijard S din, (2 % nad planom) prevozov pa je bilo 16 % več kot leto poprej. Za ostale stroške — zdravila, ortopedski pripomočki itn. je bilo porabljeno 16% več od planiranega. Skoraj 10 % v celotnem dohodku pa predstavljajo sredstva za skupni program SRS, obresti za računalniško opremo, ambulanta Dole, program naložb in funkcionalni stroški, stroški ZIC Ljubljana, SDK, skupne službe SLO itn. Izobraževalna skupnost Osnovnošolsko izobraževanje poteka v treh matičnih, trinajstih podružničnih šolah in v enoti s prilagojenim programom. V skupno 100 oddelkih je 2178 učencev. Poleg teh je osnovno šolo obiskovalo, na Delavski univerzi, še 24 odraslih. Program je bil realiziran v celoti, stroški pa iz dneva v dan naraščajo. Za vse to je bilo porabljeno nad 15,1 milijarde starih din, kar je 88 % vseh razpoložljivih sredstev. Za prevoz 29 odstotkov učencev, vozačev, je bilo porabljeno malo manj kot 1,1 milijarde starih din, za ostale dejavnosti, podaljšano bivanje, varstvo vozačev, program celodnevne šole (na os. šoli Gabrovka), glasbena šola, šola v naravi, sofinanciranje prehrane socialno ogroženim učencem, šolska svetovalna služba in podobno, ter še program skupnih nalog in program vzajemnosti pri izobraževalni skupnosti Slovenije, je bilo porabljeno nekaj manj kot 1 milijarda S din. Izobraževalni skupnosti je ostalo 37 990,65 dinarjev. Skupnost otroškega varstva Ob koncu lanskega leta je bilo v redno vzgojnovarstveno dejavnost vključeno četrtina vseh otrok iz občine nad starostjo od 8 mesecev, do vstopa v šolo — to je 488 otrok. V mestu Litija je bilo odklonjeno 29 prošenj za sprejem otrok. V Šmartnem, Hotiču, Gabrovki in na Dolah je obiskovalo 80-urni program okrog 100 otrok, ki sicer niso vključeni v redno vzgojno-varstveno dejavnost. To je bilo za starše brezplačno. Malo šolo je v 21 oddelkih obiskovalo 311 otrok. Programi so obsegali od 120 do 150 ur — različno po šolah in vrtcih. Šest otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je bilo vključenih v posebnem razvojnem oddelku v litijskem vrtcu. Med ostale naloge te skupnosti spada letovanje otrok na Debelem Rtiču, sofinanciranje lo-gopedske službe, štipendiranje kadrov in podobno. Za vse to je bilo porabljeno nekaj nad 6 milijard S din, kar je 73 % vseh zbranih sredstev. Skupne naloge družbenega varstva otrok v skupnosti otroškega varstva SRS obsegajo zbiranje sredstev za nadomestila OD v času porodniškega dopusta, paketi za novorojenčke ter solidarnostnih sredstev za zagotavljanje minimalnega programa denarnih pomoči otrokom. Na porodniškem dopustu je bilo 152 mater in en oče, zavitek pa je dobilo 234 novorojenčkov. Za to je bilo porabljeno 2,2 milijardi S din. Pri tej skupnosti je ostalo nekaj nad 26 starih milijonov din. Telesno kulturna skupnost Poudarek organiziranju daje športno-rekreativne dejavnosti-in športnih manifestacij. Veliko vlogo pri tem ima TVD Partizan. Težave z organiziranjem te de- javnosti so pozno v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, ker ni na voljo večnamenske telovadnice. K dejavnosti te skupnosti sodijo tekmovalni šport, predvsem košarka, rokomet in nogomet; temeljna telesna vzgoja, tekmovanja za športno značko ...; ostale dejavnosti, planinstvo, strelstvo, šah, kegljanje, ribištvo, taborništvo ...; so pa še drugi nameni, ki jih financirajo. Skupaj so porabili nekaj več kot milijardo S din, ostalo pa je 5 starih milijonov. Kulturna skupnost V litijski občini izvajajo programe te skupnosti: Zavod za izobraževanje in kulturo, kamor sodijo — knjižnica, služba zveze kulturnih organizacij, ki je koordinator nad amaterskimi dejavnostmi, funkcioniranje gradu Bogenšperk, obveščanje občanov ter kino; Zveza kulturnih organizacij, ki skrbi za razvoj amaterske dejavnosti na področju glasbe, gledališke, lutkovne, folklorne, plesne, filmske . . . dejavnosti; Zgodovinski arhiv Ljubljana, kjer izvajajo arhivsko dejavnost za našo občino; Regionalni zavod za varstvo narave in kulturne dediščine, ki je izdelal projekt ureditve okolice gradu Bogenšperk in topografsko dokumentacijo nekaterih krajevnih skupnosti; Občinski odbor zveze borcev Litija skrbi za vzdrževanje spomenikov, spominskih plošč in muzej NOV na Bogenšperku; Okrožni odbor aktivistov OF nekdanjega litijskega okrožja; Odbor za obnovo gradu Bogenšperk in sodelovanje pri projektu »Vače 81«. Za vse to je porabljeno nekaj manj kot milijardo in pol starih din, ostalo pa je nekaj manj kot 14 milijonov S din. Skupnost socialnega skrbstva zagotavlja materialno in strokovno pomoč ogroženim posameznikom in družinam, da zagotovi njihovo socialno varnost in normalno vključevanje v družbeno skupnost. Lani se je število upravičencev do prejemanja stalnih druž-beno-denarnih pomoči zmanjševalo, medtem pa se je povečevalo število prejemnikov začasne in enkratne pomoči. Kaže, da se povečuje število trenutno socialno ogroženih posameznikov in družin, to pa pomeni, da narašča število socialnih problemov, zaradi hitrega naraščanja življenjskih stroškov. Za občinski program socialnega skrbstva in skupne naloge skrbstva SR Slovenije je bilo porabljeno več kot 3 milijarde S din, ostalo pa je še nekaj več kot 13 starih milijonov. Skupnost socialnega varstva Skupni prihodki so znašali malo čez 46 starih milijonov din, od katerih je ostalo še 80 starih tisočakov. V preteklem letu so največ pozornosti posvetili javni razpravi v postopku sprejemanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic, ki je bil tudi sprejet. Poleg tega se še trudijo uvesti enotno evidenco socialno ogroženih, da bi ta sporazum lahko tudi izvajali. Raziskovalna skupnost Vse predvidene naloge so uresničili. Izdelali so analizo programov kovinske industrije v Litiji; poseben odbor pri OK SZDL pripravlja »Monografijo NOV litijskega okrožja«; raziskovalna dejavnost mladine pa je potekala v osnovnih šolah Litija in Šmartno. Uresničili so tudi za lani predviden projekt »Vače 81«. Za popularizacijo inventivne dejavnosti so podelili nagrade »Inovator leta ’83«, poleg tega pa so imenovali pokroviteljstvo za tekmovanje mladih matematikov in kemikov. Aktivno je vključen tudi Aero klub Litija. Za svojo dejavnost so porabili skoraj 187 starih milijonov din, ostaja razlika presežkov nad dovoljeno porabo — nekaj več od starega milijona in pol, ostane pa še 8,5 milijonov S din. Vse občinske skupnosti SIS družbene dejavnosti so v lanskem letu porabile manj denarja kot so ga dobile, razen zdravstvene skupnosti, ki pa ima veliko izgubo — nad 3,6 milijard S din. Skupnosti bodo pozitivne razlike, ki pa niso velike, prenesle v naslednje obdobje; prav tako bo tudi zdravstvena skupnost morala nekako dobiti toliko več sredstev, da se bo ta, za vse nas tako pomembna dejavnost, kolikor toliko nemoteno odvijala. M. M. Novica z gradbišča Na gradbišču prizidka k predilnici sintetike so dela v mesecu januarju in februarju v glavnem mirovala. Izredno nizke temperature niso dovoljevale izvajanje gradbenih del. Delavci so odšli na prisilne dopuste. Od zadnje objave fotografij z gradbišča pa je vseeno nekaj novega. Pred nastopom mraza so predvsem betonirali stene za strojnico klimatskih naprav za sukalnico. V tem času so potekale tudi aktivnosti pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje za gradnjo druge faze prizidka. Pridobili smo ga in podpisali pogodbo za izvajanje gradbeno-obrtniških del z izvajalcem TOZD Gradmetal iz Litije. Vrednost del za drugo fazo znaša 65.393.782.— din. Izvajalec se je s pogodbo obvezal, da bo do 30. 8.1985 objekt zgradil do take faze, da bo možno pričeti z montažo strojev. Objekt pa mora biti gotov do 1.10.1985. Da bodo te kratke roke tudi dosegli, bodo morali delati v več izmenah. M. S. Kako je potekala inventura Popis sredstev in njihovih virov po stanju 31. 12. 1984 se opravlja na podlagi zveznega pravilnika in pravilnika o popisu (inventuri) sredstev in njihovih virov Predilnice Litija. Priprave na popis so se pričele v mesecu novembru in sicer je skladno z našim pravilnikom Izvršilni odbor imenoval centralno in druge popisne komisije. Sprejel je tudi načrt za izvedbo popisa, s katerim je bilo določeno, da morajo biti v novembru izvedene vse priprave za popis, sam popis pa je potekal v decembru in januarju. Rok za izdelavo in oddajo zbirnega poročila delavskemu svetu je bil 27. 1. 1985. Dogovorjeno je bilo, da bo izvajanje popisa spremljala samoupravna delavska kontrola. V popisnih komisijah je sodelovalo preko 100 zaposlenih, za popis pa je izvršilni odbor imenoval 30 komisij. Večina popisnih komisij ni ugotovila odstopanj dejanskega stanja od knjižnega. Tako niso razlik med dejanskim in knjižnim stanjem ugotovile komisije, ki so popisovale investicije v teku, sredstva skupne porabe, surovine, pomožni in režijski inventar, drobni inventar, nedovršeno proizvodnjo in polproizvode, denarne in druge oblike sredstev ter izvenbilančne evidence, sredstva SLO in knjige, kulturne spomenike in dela likovne umetnosti. Tudi v skladišču Matrez ni bilo odstopanj. Pri popisu gotovih proizvodov pa so bili ugotovljeni viški proizvodov v višini 406,5 kg preje, ki so bili sicer fakturirani kupcem. Ker pa ni bilo moč ugotoviti, komu ta preja ni bila poslana, je delavski svet sprejel sklep, da za toliko povečamo zaloge gotove proizvodnje. Komisija za popis terjatev in obveznosti je ugotovila, da nimamo spornih terjatev ali obveznosti, vprašanje pa so zamudne obresti v višini 3.822.532 din. Delavski svet je sprejel sklep, da se zamudne obresti v tej višini odpišejo, istočasno pa komercialnemu sektorju naložil, da naj jih po možnosti izterja. Več pripomb so imele komisije za popis osnovnih sredstev. Posamezne komisije so evidentirale presežke oz. primankljaje sredstev, ki pa so v drugih oddelkih, tako da dejanskih primanjkljajev oz. presežkov ni, kar pa mora biti seveda dosledno razčiščeno. Dve komisiji sta predlagali odpis avtomatov za brezalkoholne pijače v predilnici in sukalnici. Delavski svet je sprejel sklep, naj se najprej prouči možnost popravila, sicer pa naj se med letom odpišeta. Več komisij je imelo pripombo, da na mnogih osnovnih sred- stvih manjkajo inventarne številke, kar otežuje popis in da nekatera novonabavljena sredstva niso opremljena z inventarnimi številkami. To ni res, saj je vsako osnovno sredstvo ob nabavi knjiženo in dobi tudi svojo inventarno številko. Res pa je, da so mnoga osnovna sredstva brez inventranih številk, ki so pogosto nasilno odstranjena (tudi po večkratnih namestitvah). Zato delavski svet vse zaposlene opozarja, naj ne odstranjujejo inventarnih številk. Prav tako je delavski svet sprejel tudi sklep, da morajo direktorji sektorjev organizirati po oddelkih zadolžitve posameznih vodij za osnovna sredstva in evidence o njihovem nahajališču. V knjigovodstvu pa bodo ažurirali spiske osnovnih sredstev po enotah. Pregledati in nadomestiti je potrebno manjkajoče inventarne številke. Rok za izvedbo naloge je 30. 6. 1985. Podoben sklep je bil sprejet tudi za drobni inventar, kjer je potrebno pregledati zadolžitve in evidence v enakem roku. Da ni bilo razlik med dejanskim in knjižnim stanjem na področju drobnega inventarja je predvsem posledica pred časom izvedenih osebnih obremenitev za ugotavljanje primanjkljajev. Prav tako se odpis drobnega inventarja izvaja tekoče, kar je potrebno tudi vnaprej. Po seji delavskega sveta, v zadnjih dneh januarja in prvih dneh februarja, pa smo v Predilnici imeli inšpekcijski pregled. Inšpektorici službe družbenega knjigovodstva sta pri kontroli poslovanja posebno pozornost usmerili na izvajanje inventure za leto 1984. Kontroliran je bil naturalni popis, in sicer osnovnih sredstev v laboratoriju, mizarski in mehanični delavnici. Ugotovljeno je bilo, da inventurna komisija v mehanični delavnici ni popisala osnovnih sredstev, ki po odpisu niso bila odstranjena. Doslej komisije niso ovrednotile popisanega stanja osnovnih sredstev, kar bomo morali prav tako odpraviti in dopolniti inventurni elaborat. Pri kontroli popisa pomožnega in režijskega materiala ter drobnega inventarja na zalogi je SDK ugotovila vrsto odstopanj. Zato bomo morali popis pomožnega in režijskega materiala ter drobnega inventarja na zalogi ponoviti. Komisija bo morala popis tega materiala ponovno izvesti po stanju 31. 3. 1985. Druga odstopanja pri naturalnih kontrolah popisa sredstev in njihovih virov niso bila ugotovljena. Vsekakor pa ugotovitve inšpekcije SDK kažejo, da vse komisije niso upoštevale navodil, danih na inštruktaži in opozoril glavnega direktorja, da mora biti popis sredstev in njihovih virov opravljen vestno in dosledno. Nedvomno bomo morali v prihodnje preko samoupravne delavske kontrole izvajanje popisa nadzorovati tudi neposredno in kontrolirati delo posameznih komisij, upoštevati pa tudi vsa določila pravilnika o popisu (inventur) sredstev in njihovih virov. Vida Vukovič Poškodbe v lanskem letu Kot smo obljubili v prejšnji številki, bomo na kratko analizirali obratne poškodbe in poškodbe na poti na delo in z dela v lanskem letu. Iz naslednje preglednice je razvidno število poškodb in izgubljenih dni za leto 1983 in 1984 čnemo z delom. Po končanem delu moramo tablico odstraniti. 4) Nikoli ne popravljajmo strojnih delov ali strojev, katerim nismo kos ali ve vemo, kako delujejo. To naj popravijo strokovnjaki. 5) Vedeti moramo, da se vsi stroji po izklopu ne ustavijo takoj — se zaradi vztrajnosti vrtijo še naprej. Poškodbe na poti na delo in z dela Na poti na delo in z dela je bilo lansko leto 6 poškodb z 82 izgubljenimi dnevi v primerjavi z 8 poškodbami in 105 izgubljenimi dnevi v letu 1983. Kar v šestih primerih so se poškodovali vozniki mopedov, predvsem zaradi tega, ker jim je motor na pesku spodneslo in so padli ter se poškodovali. 1983 Predpredilnica in čistilnica 6/68 10/168 Predmešalnica 1/9 2/41 Predilnica bombaža 5/37 8/145 Predilnica sintetike 5/^6 3/25 Sukalnica 8/90 6/46 Sukalnica efektn.suk. 1/9 2/39 Remont 3/39 3/32 Transport 1/39 4/83 Mehanična delavnica - 3/36 Elektro delavnica - 1/17 SKUPAJ 39/455 42/632 Opomba: Prva številka je število poškodb, druga pa število izgubljenih dni zaradi poškodb. Prva ugotovitev je, da je precej več poškodb kot prejšnje leto, s tem pa seveda tudi več izgubljenih dni (za 38 %). Tako je bilo v letu 1983 približno 12 izgubljenih dni za 1 poškodbo, v lanskem letu pa 15. Če pogledamo, kje in zakaj so poškodbe nastopale, dobimo takšno sliko: — v predpredilnici, oz. čistilnici in predmešalnici je bilo največ poškodb (6) pri popravilih in čiščenju strojev. Očitno je, da se ne upoštevajo varnostni predpisi pri teh delih; — v predilnici so poškodbe nastopale največ pri popravilih in čiščenju strojev (4 x ), od tega 2 x pri delu z medeninasto kljukico. Tu sta bili 2 poškodbi tudi zaradi padca snemalnega zabojčka iz vodil na noge snemalki; — v sukalnici so vzroki za poškodbe različni, od okvar strojev (2 x ) do poškodb pri transportu in vezanju pretrgov (2 x ). Razveseljivo je, da pri remontu kljub intenzivnejšemu vzdrževanju ni bilo veliko poškodb. V nasprotju z lanskim letom, ko je bilo največ poškodb pri medfaznem transportu, letos ugotavljamo rast poškodb neposredno na strojih, predvsem v fazah odpravljanja napak in čiščenja strojev ali strojnih delov. Zopet so bile poškodbe z medeninastimi kljukicami na prstančnih strojih — le-te bomo v kratkem nadomestili z ustreznejšimi. Največ poškodb se pripeti zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov in nepazljivosti, zaradi tega naj ponovimo varnostne ukrepe pri čiščenju in popravilih strojev: 1) vrtečih ali gibajočih delov med obratovanjem ne smemo čistiti, popravljati ali se jih dotikati 2) o vsaki večji obnovi stroja moramo obvestiti nadrejenega« — mojstra, vodjo oddelka itd. 3) pri čiščenju ali popravilih stroj ustavimo, se na zanesljiv način prepričamo, da so vsi vrteči deli v mirovanju, na pogonsko stikalo obesimo tablico: »Ne vključuj, delo na stroju!« in pri- POSKODBA V JANUARJU Na poti v službo je Mirku Dolinšku, ključavničarju, na strmi, poledeneli poti spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval desno stran telesa (rebra). A. K. V zadnjem času spet slišimo, da narašča zanimanje za Prešernovo družbo, saj je bil njena Redna zbirka za leto 1985 razprodana že pred koncem leta 1984. Zasluga za rast in ponovno oživljanje tega našega založniškega društva gre vsebinsko močnemu programu in nizki ceni, predvsem pa poverjenikom. Marsikdo se pri tem vpraša: kdo sploh so ti poverjeniki, kako delujejo in — ali bi lahko tudi jaz postal poverjenik Prešernove družbe? Prišli - odšli Prišli: 1. 1. 1985 Ivan BERCON, Ces. kom. Staneta 14, Litija, sukalnica 3. izmena; 1. 1. 1985 Zvonka PAVLIN, Gobnik 40, Gabrovka, predilnica rezerva; 1. 1. 1985 Helena KOKALJ, Grbinska c. 26, Litija, sektor vzdrževanja; 7. 1. 1985 Ignac CEGLAR, Grbinska c. 50, Litija, pred-predilnica 1. izmena; 7. 1. 1985 Sonja MARN, Mala Kostrevnica 29, Šmartno, predilnica rezerva; 8. 1. 1985 Darja BORŠTNIK, Ces. kom. Staneta 7, Litija, sukalnica 1. izmena; 14. 1. 1985 Marija PLANKAR, Grbinska c. 5, Litija, sukalnica rezerva; 14. 1. 1985 Ervin PAVLIN, Gobnik 26, Gabrovka, čistilna kolona predpredilnica; 17. 1. 1985 Nada COSIČ, Ul. Luke Svetca 3, Litija, predilnica rezerva; Uvajalni seminar za učence usmerjenega izobraževanja srednje tekstilne in obutvene šole iz Kranja in učenke srednje ekonomske šole iz Trbovelj, ki so preživeli 10—15 dni pri nas na proizvodnem delu — praksi. Na sliki: Ani Povše razlaga sistem nagrajevanja v naši delovni organizaciji. Poverjeniki Prešernove družbe Široko odprta možnost za vse, ki jih veseli delo s knjigami Preprost in splošen pogovor na to vprašanje se glasi: poverjeniki Prešernove družbe so kulturno osveščeni posamezniki (ali pa kar organizacije), ki želijo spodbujati zanimanje za slovensko knjigo in jo imajo tudi sami radi. Z njo gredo od vrat do vrat, od sodelavca do sodelavca za proizvodnimi trakovi in v pisarnah — pridobivajo nove zaveznike lepe besede nam vsem in sebi v zadovoljstvo in veselje. Seveda za to delo prejemajo tudi določen odstotek denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Poleg tega, da pridobivajo nove člane Prešernove družbe, sodelujejo poverjeniki tudi pri predstavitvah knjig, organizirajo srečanja pisateljev in bralcev, knjižne razstave, sejme in podobno. Najbolj uspešne Prešernova družba še posebej moralno in denarno nagrajuje. Knjige, ki jih posredujejo delovnim ljudem poverjeniki Prešernove družbe, so zelo poceni. Redno koledarsko zbirko, ki predstavlja znak članstva Prešernove družbe, njeni naročniki pa imajo velike ugodnosti tudi pri nakupu drugih knjig Prešernove družbe, je v najpreprostejši vezavi letos mogoče naročiti že za 1400 dinarjev. V zbirki, ki izide novembra, bo sedem knjig: Koledar, knjiga s pregledom dogodkov v preteklem letu, vrsto zanimivih člankov in barvnimi reprodukcijami, na natečaju nagrajena romana Toneta Peršaka Sledi in Polone Škrinjarjeve: Grenko brinje, satirični in humoristični spisi Miloša Mikelna: Zgaga vojvodine Kranjske, mladinski roman Vitana Mala: Baronov mlajši brat, bogato barvno ilustriran priročnik dr. Ivana Sedeja: Sto znanih slovenskih umetniških slik in priročnik dr. Mihe Likarja: Ljudje pravijo o zdravju — to je knjižni dar za predplačnike. — v januarju 21. 1. 1985 Drenka KAN-TAR, Šmartno 30, predpredilnica 2. izmena; 21. 1. 1985 — Karolina KNEZ, Gubčeva 3, Litija, predilnica bombaža 1. izmena Odšli: Invalidska upokojitev: 9. 1. 1985 Ana JELNIKAR, Predilniška 16, Litija, zbiralnica cevk. Pismeni sporazum: 29. 1. 1985 Ljuba BAŠ, Bukovica 1, predilnica rezerva. Potek delovnega razmerja za določen čas: 31. 1. 1985 Sonja KOLESA, Ustje 83, Šmartno, splošni sektor. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31.1.1985 zaposlenih 1025 delavcev, od tega 678 žensk in 347 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 32 mladoletnih oseb' J. Zupančič Skupaj z Zvezo sindikatov razpisujemo pisateljsko nagrado, da bi za naše bralce vsako leto pridobili najboljšo slovensko povest ali roman. V prihodnjih letih bomo izdajali še več, po 20 do 30 naslovov, s tem pa bo naš program še bolj vabljiv za zelo različne težnje slovenskih družin. Za delo poverjenika se lahko priglasi vsakdo samostojno ali pa ga predlaga sindikalna organizacija. Poverjeniki delujejo tudi v krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, zvezi kulturnih organizacij, v šolah in društvih. Za začetek je treba Prešernovi družbi sporočiti le naslov novega poverjenika in oznako območja, na katerem je pripravljen delovati. Pozneje mu pošljemo navodila za delo, pooblastilo, knjižni program, cenike in ostalo informativno-propagandno gradivo, ki ga potrebuje pri delu. Želimo si, da bi poverjeniki Prešernove družbe delovali v vseh sindikalnih organizacijah in v vseh krajevnih skupnostih, kajti le tako bomo lepo in poceni knjigo v resnici lahko približali bralcem. Prešernova družba Prešernova družba razpisuje nagrade za poverjenike — prvo v višini 20.000 dinarjev — dve drugi po 15.000 dinarjev — sedem tretjih po 10.000 dinarjev Nagrade bodo podeljene ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna 3. decembra 1985 — ob izidu Redne letne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1986. Vsi poverjeniki so upravičeni tudi do določenega odstotka denarnega nadomestila od vrednosti zbranih naročil. Z ustanovitvijo nagrad želimo približati slovensko knjigo kar najširšemu krogu Pričele so se priprave za 13. kongres ZKJ Minula, 15. seja centralnega komiteja ZKJ je tudi uraden začetek priprav za 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo sredi prihodnjega leta. Za sedaj so potrdili priprave za ta največji zbor jugoslovanskih komunistov — torej tisto, kar se dogaja po znani 13. seji centralnega komiteja ZKJ. Med drugim je zapisano, da je splošna, partijska razprava že sestavani del priprav. Razprava na 15. seji CK ZKJ je nakazala, da bo moral 13. kongres doprinesti reševanju Jugoslavije iz ekonomske krize in njenemu stabilnemu razvoju, zagotoviti pogoje za nadaljni razvoj socialističnega samoupravljanja in narediti Zvezo komunistov Jugoslavije idejno-politično enotnejšo in akcijsko sposobnejšo. Rečeno je, da za te tri strateške cilje nosi zveza komunistov zgodovinsko odgovornost pred svojim delavskim razredom, našimi narodi in narodnostima; to pa od nje pričakujejo tudi napredne sile sveta. Veliki cilji, pred katerimi je zveza komunistov, vodijo v razprave o sedanjem, družbeno-ekonomskem in političnem trenutku Jugoslavije in o načinu delovanja zveze komunistov. Sekretar predsedstva CK ZKJ Dimče Belovski je v uvodnem referatu dejal, da je glavna protislovnost zveze komunistov v njeni dvojni vlogi — je partija na oblasti, hkrati pa vodilna idejnopolitična sila družbe, torej avandgarda delavskega razreda. Težnja po vladanju v imenu delavskega razreda, njena lastna birokratizacija, njena pristranost in istovetenje s posameznimi interesi omejujejo njeno sposobnost in pogojujejo nedoslednost pri uresničevanju sprejetih sklepov. Tako se enotnost zveze komunistov ne postavlja le kot vprašanje enotnosti akcije, ampak v dosti globljem smislu, kot enotnost temeljnih interesov, pogledov, stališč in na tej osnovi enotnost politično smiselne strategije. Sedaj je to eno najvažnejših vprašanj za ustvarjanje avandgardne vloge zveze komunistov, odločilen tvorec boja za premagovanje težav ekonomskega razvoja in zastoja v razvoju samoupravljanja. Enotnost, kakršno danes potrebujemo, ni okrašena listina, ki jo enkrat za vselej izpolnimo z obljubami in overimo z osmimi pečati, ampak lahko zveza komunistov gradi enotnost le s smiselnimi aktivnostmi, da premagamo vse kar nas deli, ob doslednem spoštovanju načela demokratičnega centralizma; poznavanju in sprejemanju opredelitev, ter nalog, ki so za našo deželo odločilne; z razvijanjem zavesti o skupnih jugoslovanskih interesih, prihodnosti vseh narodov in larodnosti. D. M. (Tanjug) delovnih ljudi in občanov, obnoviti in povečati število članov Prešernove družbe, ki bodo pri uresničevanju teh ciljev dosegli najboljše uspehe v letu 1985. S tem razpisom vabimo posameznike, knjigarne, knjižnice, krajevne konference SZDL, osnove organizacije sindikata, šole, društva in druge, da se vključijo v splošno gibanje za knjigo kot poverjeniki Prešernove družbe. Prijave za delo poverjenika, poročila o delu poverjenikov, predloge za nagrade poverjenikom in vsa vprašanja v zvezi s tem pošiljajte na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana, tel. 218-909 ali 218-950. O problematiki ogrevanja stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji Visoke cene ogrevanja stanovanjskih sosesk postajajo zamotan problem, gotovo na celotnem področju Jugoslavije. Najbolj boleče se je v Litiji prvič odrazil v stanovanjski soseski Rozmanov trg. Ob nevzdržni rasti vrednosti ameriškega dolarja, s tem pa tudi vrednosti uvožene nafte (domača ni cenejša od uvožene!) raste tudi vrednost mazuta, vedno bolj pa ga obremenjujemo še s povečanim domačim prometnim davkom. Razumljivo je, da ob splošni rasti draginje in padanja življenskega standarda, toliko bolj pritiska na nas nesorazmerna dražitev kurjave. Izredno visoka cena ogrevanja na 1 nT stanovanjske površine na Rozmanovem trgu, pa je že pred leti leti sprožila plaz nezadovoljstva in vprašanj, kako da je ravno njihovo ogrevanje toliko dražje od ogrevanj stanovanjskih blokov na Ustju v Šmartnem in drugje. Poleg tega so se nekatere družine, baje, morale ogrevati dodatno še s pomočjo elektrike, ker njihova stanovanja nikoli niso bila dovolj ogreta. Med ostalim so krivili za velike izgube ogrevanja slabo izolirane vode ogrevalnih napeljav, izolacijsko slabo gradnjo itd. Vse to je rodilo odločitve posameznikov, skupin ali vseh stanovalcev bloka, da so se odklapljali od enotnega, daljinskega ogrevanja ali pa enostavno niso plačevali ogrevanja. Takšne osebne odločitve pa so gotovo nedopustne in zahtevajo drugačne rešitve v okviru splošno veljavnih družbenih norm. Zbori občinske skupščine so v mesecu novembru in decembru 1984 obravnavali problematiko ogrevanja na Rozmanovem trgu in sklepali o informaciji in odloku IS skupščine občine Litija za enotno rešitev nastale situacije, kjer naj bi se vsi odklopljeni stanovalci obvezno zopet priključili na enotno daljinsko ogrevanje in obvezno poravnali dolgove za te storitve. Pripravljen odlok tudi po ponovni obravnavi ni bil sprejet, sprejel ga je le družbenopolitični zbor, zbor KS pa ob času sklepanja obakrat ni bil več sklepčen. Zato so zbori na decembrski seji predlagali med- zborovsko komisijo, ki naj bi podrobno analizirala znane vzroke za nastalo situacijo in pripravila sprejemljive rešitve. Iz Predilnice Litija sta bila člana komisije Boris Zupančič in Ani Povše. Komisija se je do zadnje februarske seje v letošnjem letu občinske skupščine sestala trikrat in pripravila svoje rešitve, ki jih je ponudila zborom v sprejem. Le-te so zbori potrdili, končna varianta rešitve pa še ni izbrana in se bodo morali o njej ponovno pogovoriti sami stanovalci soseske Rozmanovega trga. Naša delegacija za zbor združenega dela občinske skupščine, se je na prvih dveh sejah glasovanja vzdržala, ker ni imela pravega odgovora na odprta vprašanja, navzkrižnim, nepreverjenim govoricam pa ni mogla verjeti. Ko smo obravnavali poročilo med-zborovske komisije o reševanju problematike ogrevanja stanovanjske soseske Rozmanov trg za zadnjo letošnjo sejo občinske skupščine, kjer so bile predvidene prve rešitve odprave nastalih težav, je naša delegacija podprla sanacijski program, ki so ga pripravile strokovne službe iz naše občine. Za takšen sklep smo se morali dvakrat sestati, ker mi je bilo kot predsedniku delegacije po prvi seji očitano, da delegacija ni glasovala; da ob sklepanju nismo bili več sklepčni, da ne zastopamo stališča delavstva in da nas bodo prijavili stanovalci komisiji za družbeni nadzor. Da bi ovrgel te trditve, sem 4. 2. 1985 sklical ponovno, razširjeno sejo skupaj še z določenimi strokovnimi službami, predsednikom sindikata, samoupravno delavsko kontrolo in predstavnikom DS. Udeležba je bila polnoštevilna. V daljšem uvodu sem poudaril, da mora delegacija zastopati stališča vseh zaposlenih v DO Predilnice Litija, ne samo naših Nadaljevanje na 10. strani O problematiki ogrevanja stanovanj Nadaljevanje z 9. strani stanovalcev Rozmanovega trga, ker vsi plačujemo stanovanjski dinar, probleme ogrevanja in drugih podražitev pa občutimo vsi državljani. Nedopustno pa je, da bi tako skupaj ustvarjeno družbeno bogastvo uničeval vsak po svoji pameti in volji. Upravičene pritožbe stanovalcev bi morali začeti reševati pravočasno in na drugačen način, zato je po širši razpravi menil, da so največ krive same skupnosti stanovalcev. Dopustiti nered, anarhijo, je nemogoče, zato je potrebno sprejeti skupne rešitve, pa čeprav bodo za nekatere manj za druge pa bolj boleče. Kako morejo tisti socialno ogroženi, ki prvi plačujejo vse storitve, trpeti posameznike, ki bi plačilo zmogli neprimerno lažje, pa se grejejo na račun drugih, ni bilo nikomur razumljivo. Se posebne graje pa je vredno to, da so med njimi tudi člani ZK. Le kje je naša zavest, naše poštenje?! Razprava je bila dovolj dolga in zanimiva, na koncu pa je bil sprejet soglasen sklep k točkam dnevnega reda zasedanja občinske skupščine. K točki 5— Delegacija podpira izhodišča IS k informaciji o urejanju ogrevanja v stanovanjski soseski Rozmanov trg v Litiji, ker nereda (anarhije) pri gospodarjenju z družbenim premoženjem ne moremo in ne smemo dovoliti. Iskanje grešnikov za preteklo obdobje moramo obravnavati ločeno od zahteve, da se v najkrajšem možnem času vzpo- stavi red na obravnavani problematiki in zajezi nadaljnje širjenje problema neplačnikov ogrevanja. Za 10. člen oz. 4. člen — tretja alineja — današnjega osnutka odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija, pa predlaga delegacija, naj se najprej prouči z vsemi stanovalci, če želijo kurjenje urejevati preko skupnosti stanovalcev, kot možno cenejšo varianto, ali prepuste upravljanje Komunali (glej še pripombo k točki 11 dnevnega reda skupščine!). Delegacija podpira tudi program sanacije ogrevanja na Rozmanovem trgu z novejšimi variantami rešitev, ki iz predloženega gradiva še niso razvidne, za katere pa se bodo morali dogovoriti in odločiti sami koristniki stanovanj. Pri problemu plačnikov ogrevanja, naj ustrezne občinske službe izdvoje socialno ogrožene in jim zagotove dovolj visoko pomoč za kritje stroškov ogrevanja. K točki 11. 4. člen, 3. alineja — oskrba naselij s toplotno energijo, delegacija predlaga, naj se to vprašanje še prouči do izdelave predloga odloka s stanovalci Rozmanovega trga v zvezi z nastalo problematiko njihove soseske in preostalo polovico stanovalcev družbenih stanovanj oz. prostorov, (izven Rozmanovega trga), kjer je kurjenje urejeno v splošno zadovoljstvo vseh. Gre torej za načelno odločitev stanovalcev samih ali bodo skrb "Mislim, da bi za uslužbenke lahko kupili še eno žarnico... Saj veste, bliža se 8. marec..." (Stankovič, POLITIKA EKSPRES Beograd) PROSLAVA DNEVA ŽENA Letos nas bodo učenci osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž iz Litije že osmič obiskali in priredili našim delavkam kratko proslavo za 8. marec — dan žena. Proslava bo v petek, 8. marca 1985 v su-kalnici, ob 14. uri, takrat ko se menjata dopoldanska in popoldanska izmena in se proslave lahko udeleži večina naših delavk. Avtobus, ki vozi v Zagorje, bo počakal do konca proslave, ki res ne bo dolga. Udeležite se je! Udeležijo se pa jo seveda lahko tudi delavci. v_______________________________________/ za ogrevanje prevzele same skupnosti stanovalcev (kot cenejša varianta) ali komunalna dejavnost. Opomba: Kil. točki seje občinske skupščine, je delegacija obravnavala tudi osnutek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Litija, kjer se predlagane variante ogrevanja oziroma saniranja nastalega problema na Rozmanovem trgu navezujejo tudi na možno odločitev samostojnega ogrevanja in skrbi sta-novanskih skupnosti ali pa se skrb in obveznost prepuste komunalni dejavnosti občine Litija kot prinaša osnutek odloka. V zadnjem primeru bi pod obvezno uporabo in plačevanje komunalne storitve oskrbe naselij s toplotno energijo prišle še tiste skupnosti, ki so doslej same racionalno skrbele za svoje kurjenje. Temeljiteje pa ste se lahko s sanacijskim program seznanili v članku dnevnika »Delo« z dne 15. februarja 1985 in morda še iz drugih objav. V. Keržan Litijski pustni karneval je bil letos skromnejši kot navadno, obiskovalcev pa je bilo vseeno veliko. Naša skupina je ponazarjala težave z ogrevanjem stanovanj na Rozmanovem trgu. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek Člani uredništva- Branko Bizjak dipl ing Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo elani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj Naklada-