Sprdlzliinr in ubhi>iuimrnt<i jiuMnlr. 1'utlnlnii [ilm'iini> i KOIOfliti.
BOGOSLOVNI VESTMI K
IZDAJA
BOGOSLOVNA AKADEMIJA
LETO XXII ZVEZEK I-IV
LJUBLJANA 1942-XX
Publikacije »Bogoslovne Akademije» v Ljubljani.
Vsem naiini publikacijam smo cene znižali za 20 do 25%, Starejie letnike BV (od tretjega letnika dalje) oddajamo po 25 lir. Od nekaterih publikacij je v zalogi 1« malo izvodov.
Naročajo se v Prodajalni Kat. tisk. dr, (prej H, Ničman], Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
I. Dela:
L knjiga: A, U š c rt i č n i 1: , Uvod v filozofijo. Zvezek li Spoznavno-kri lie ni d c i. 8". (XII in 504 str,) Lj. 1921. (Razprodano,)
2.	knjiga: A. U i c n i č n i k , Uvod v filozofijo. Z v, II; Metafizični del.
L sL-iitek 8«. (IV 3B4 str.J Lj. 1923. 2, seSilek S . (234 str.) L j. 1924,
3.	knjiga: F. Grivec, Cerkveno prvenstvo in edlnslvo po bizantinskem
pojmovanju. 6", (112 sir,) Lj. 1921.
4.	knjiga: F. Kovnčič, Doctor Anj;clic<is sv. Tomaž Akvloski. 8°. (IV in
101 sir.) Lj. 1923.
5.	knjiga: F. Grivec, Cerkev, S", (IV in 320 sir,) Lj. 1924. ¡Razprodano.)
6.	knjiga: A. Uieničnik, Ontologija- Učbenik, S1, (60 str.) Lj. 1924.
j, knjiga: Svelo pismo Novega zakona. Prvi del: Evangeliji in Apostolska dela, Mala 8". |XVl in 431 str.) Lj, 1925.
8.	knjiga: Axta L Con VCD tu s pro Sludiis orientalibus anno	in urbe
Ljubljana cele brat i. 8". (IV et 168 pag.) Lj. 1925.
9.	knjiga: Sveto pismo Novega zakona. Drugi del; Apostolski listi
in Razodetje, 8". (XVI in 3« sir.) Lj. 1929.
10.	knjiga; F. Grivec, Vzhodne cerkve in vzhodni obredi. S", (50 str.)
Lj 1930.
11.	knjige: J. Tur k, Brevc Pavla V. Tomažu Hrenu z dne 27. nov. 1609.
8". (107 str.) L j. 1930.
12.	knjiga: Al. Od ar, Sodbe Rimske rolo v zakonskih pravdah, 6". [99 str.)
Lj, 1934.
13.	knjiga,- M. S 1 u v i £ , Sveto pisno stare zaveze. Prvi del: Pet Mojze-
sovih knjig in J o z u e t o v a knjiga, Mala 811 (XVI+650+4 str-zenitjevidov), Celje 1939, Družba sv. Mohorja.
II, Razprave:
1.	F, G r i v e c . Pravovemosl sv, Cirila In Metoda. (Razprodano,)
2.	A, S n o j , Starosloveuski Matejev evangelij (De versionc palaeostavica
Evangelil S, Matlbaei. — Pr&pjroMO Summorio 6t addito Apparatu eritico in lin^ua talina], Lj. 1922. 8°. [34 str.)
3.	F, G r i v e c , BoljJeviJka brezbožnost [De alhcismo bolSevismi.] Lj. 1925.
(15 Str.) [Razprodano.) 1. F. Grivec, Ob 1100 letnici sv. Cirila. Pojasnilo k apostolskemu pismu Pija XI, »Q u o d S. C v r i 11 u m T h c s s a 1 o n i c c n s e m« z dne
13. februarja 1927. 8". (16 sir.) Li 192T-
5.	J. Turk, Tomaž Hren, S°, (30 str,] Lj. 1928.
6.	F-Grivec, Mistično teio Kristusovo. Metodična in praktična vpra-
šanja, S". (17 str.) Lj. 1928.
7.	F. G i i v e c . »Rcrum Orienlalium*. Okrožnica papeža Pifa XI, o ptO-
učav.mju vzhodnega krščanstva. 8", (23 str.) Lj, 1929.
8.	F, Grivec, Fjodor M. Dostojevski] in Vladimir Solovitv. 8". 46 sir.
Lj. 1931.
9.	A. O d a r , Skei in redovniiivo. Veljavna določbe. 153 atr.) Lj, 1936.
10.	Al. O d a r, P o stop d ik za ničnostne zakonske pravde pri škofijskih
sodiSčih, 8* (60 str,) Lf. 1938.
Cerkev — telo Kristusovo
ECCLESIA — CORPUS CHRISTI
Franc Grivec
Conspectus
Parí t. (lm¿ua slovcnica scripta).
Stalui quicitlínif i 1 Introductio. — 2. Discrimen [cris i) doctrina« Ihculujicot de E c c I t s i a {p£. 4—6]; (JuacSlio de muthodo. Nota C Ecclesiae. Corpus Christi. — Corpus Chrísti mystieum (6—14).
Pnrs IT. (lingua latina conscripto}.
1,	C o ntrcicrsia de cor p ore Chrísti mystico (14—21J.
2.	Corpus Christi quod est Ecclesia (21 — 34):
Comptdium quacstionum sclectarum de corpore
Christi mystico: t, Introductio (22). — 2. Ecclesia est corpas Christi (23). — 3. Corpus Christi mysticiira (24). — 4. Capul corporis mystici |25|. - 5- Sponsa Christi (26]. — 6. Communio sacramenlorum (26). Character indelebilis, SacramenlUTn Ecclesiae. — 7. Anima corporis my-slici (28). Anima ct corpüs Ecclesiae. Metaphorae biblicae. — 8. R e 1 a t i o corporis Christi mystici ad hterarchicam Eccleíiat constitutionem (28]: I. Corpus Chr. tn, dircele vitam intemam Ecclesiae sijniiical. 11. Eesentialiter complectitur hierarchicam organisationum. III, Non excludil primatum. — 9. Conclusio; Corpus Christi quod est Ecclesia (32).
Prvi del (Pars prima) Pregled vprašanja — Status quacsiiotiis
(. Uvod
V velikili svetovnih prevratih se preizkuša in potrjuje nepremagljiva življenjska moč svete Cerkve. Tako je bilo v začetku novega veka po verski revoluciji protestantstva in po velikih političnih prevratih. V oni dobi se je sistematično razvil nauk o Kristusovi Cerkvi, posebno o njeni božjepravni hierarhični oblasti in organizaciji. Po francoski revoluciji in po prevratih sredi 19, stoletja sta Laeordaire in Dechamps izoblikovala empirični dokaz za božjo ustanovitev nepremagljive svete Cerkve; vatikanski cerkveni zbor mu je ti al vzorno bogoslovno obliko ter ga postavil v središče in na višek vsega apologetičnega nauka o veri. razodetju in krščanstvu. Po svetovni vojni je bil empirični dokaz čudovite cerkvene nepremagljivosti znova sijajno potrjen ter je končno prešel v šolsko bogoslovno uporabo in v zavest izobraženejših vernikov. Vzporedno se je prebudila močna zavest, da je Cerkev središče verskega življenja in
BoíuíIOVBL Yeilaik
1
2
miSljenja ter da je krščansko življenje v svojem jedru življenje s Cerkvijo, obenem pa zavest, da v Cerkvi živi Kristus in da je Cerkev skrivnostno telo Kristusovo. Močno prebujena misel, da v Cerkvi živi Kristus in da je torej Cerkev telo Kristusovo, pa se dosledno druži s poudarjanjem cerkvene liturgije (liturgiino gibanje), s češčenjem sv, Kešnjega Telesa (evharistično gibanje) in Srca Jezusovega.
V	katoliški bogoslovni znanosti se teoretično in praktično vedno odločneje uveljavlja resnica, da je Cerkev središče (osrednji predmet) vere in bogoslovne znanosti.1 To se ujema z naukom vatikanskega cerkvenega zbora, da Cerkev sama po sebi, namreč po čudovitem razširjanju, po nepremagljivosti, svetosti in vesoljni edinosti neovrzno dokazuje svojo božjo ustanovitev. Za katoličana je vera v Boga v Kristusu v Cerkvi, po božji milosti v Kristusu v Cerkvi; kakor zunaj Kristusa tako tudi zunaj Cerkve ni zveličanja. te pa poudarjamo, da v Cerkvi živi Kristus in da fe Cerkev skrivnostni Kristus, potem je Vse to ie očitneje, E. Mersch S, J. živahno naglaša, da je mistični Kristus središče bogoslovne znanosti in posebej središče dogmatike,1
Kakor poudarjanje Cerkve tako ima tudi misel o mističnem Kristusovem telesu močno podlago v cerkveni tradiciji in v vatikanskem cerkvenem zboru, a s to razliko, da so misel o mističnem Kristusu poudarjali le tisti vatikanski teologi, ki so pripravljali gradivo, sam cerkveni zbor pa o tej misli ni razpravljal.1 Misel je ostala zakopana v aktih cerkvenega zbora.
V	bogoslovni znanosti jo je odločno poudarjal vatikanski teolog kardinal F r a n z e I i n S, J, V nauk o Cerkvi jo je posebno globoko vpiel Leon XIII. (v okrožnici o cerkveni edinosti — Satis cognitum 1896; o Sv. Duhu — Divinum illud 1897). M. Scheeben je o tej misli globoko in bistroumno razpravljal v nauku o Kristusu (Christo-logia) in zakramentih. Med svetovno vojno in po vojni pa se je ta misel nepričakovano razširila in razvnela.
Poživljena zavest, da je Cerkev skrivnostno telo Kristusovo, se je razmahnila v širših krogih mlade katoliške inteligence in postala nekako moderna. V Nemčiji je bila združena s povojnim mladinskim gibanjem in se je od tam zanesla tudi med slovensko akademsko mladino. Umevno je, da je mladina to misel večkrat enostransko pretiravala in da so jo možje brez zadostne bogoslovne izobrazbe včasih krivo ume vali. A mnogo nesp o razumljeni a je povzročilo tudi neprijetno dejstvo, da je bila ta misel v novejši bogoslovni znanosti ie premalo razvita in pojasnjena. V mladinskem gibanju so to pojmovanje Cerkve včasih res zlorabljali proti cerkveni hierarhični orga-naziciji in oblasti. Nasprotna konservativna smer pa tudi ni imela povsod dovolj umevanja za pravilno in zdravo jedro vzvišenega
1 Grivec, Skrivnost sv. Cerkve in Kot. akcijo. Revija Kat- akcije 1M1, 20S 217. — Za kriianstvo in Cerkev. RKA 1941, 25S—266,
1 Le Christ myslique centre de la théologie comme science. Nouvelle Revue thtolojjiqne 1934, 449—475.
a Grivec, Mistično telo Kristusovo. SV 1928, 195 s,
3
Pavlovega nauka o sveti Cerkvi. Tako se je včasih pretiravalo na obeh straneh.
Med nemškimi katoličani Se ti dve skrajnosti še do danes tako pretiravata, da je nastala v razvoju in pojmovanju tega nauka resna k r i z a. V to gibanje je morala odločno poseči tudi stroga rimska kongregacija I n d i c i s in obsoditi knjigo, ki so jo mnogi nemški katoličani z velikim užitkom, a z manjšim pridom brali, namreč knjigo: Der Christ als Christus [1939).* Istočasno sta izšli dve strogo katoliški, a preveč konservativni knjigi, ki živahno in nazorno pričata, da nemško bogoslovno književnost resnično pretresa velika kriza v tem vprašanju.11 O isti krizi pričajo tudi mnogi članki in ocene prizadetih knjig. Najboljši pregledni članek o vprašanju in o resni krizi je objavil E. Przywara;" strokovni oceni dveh prizadetih knjig pa je objavil univerzitetni profesor Fl, Schlagenhäufen S. J.* Ista kriza odseva tudi iz mnogih drugih nemških knjig in člankov (nekatere našteva Przywara),
Med katoličani drugih večjih narodov sicer ni Loliko neprijetnega nesporazumljenja v tem vprašanju. A umevno je, da nemška katoliška bogoslovna znanost v tem ni popolnoma osamljena in da v njeni krizi nekoliko odseva tudi mednarodno stanje sodobnega vprašanja o mističnem telesu Kristusovem. Ce bi namreč bilo to vprašanje že dovolj pojasnjeno, bi bili brez dvoma tega deležni tudi nemški katoličani, že omenjeni M. D. Köster 0. P., najglasnejša priča le bogoslovne krize, gre še dalje in odločno obtožuje bogoslovno znanost, da je nauk o Cerkvi preveč zanemarila; da je ta bogoslovni nauk prav za prav še nerazvit, šele v nastajanju (im Werden), kakor poudarja v naslovu svoje knjige (zgor. op. 5); na ovitku knjige trdi, da je bogoslovni nauk o Cerkvi v krizi. Köster brez dvoma pretirava. A resnično je, da je kriza v nauku o mističnem telesu Kristusovem zato tako resna in nevarna, ker je bil ta nauk premalo vpleten v nauk o Cerkvi. Kriza nauka o telesu Kristusovem je torej dosledno tudi kriza nauka o Cerkvi, In zares je v sedanjem bogoslovnem nauku o mističnem telesu vprav tista smer zanemarjena, ki ga veže s Cerkvijo; to pa je vprav jedro nauka o telesu Kristusovem, V tem je izrečena glasna obtožba, da korak bogoslovne znanosti zaostaja za korakom časa in za potrebami naše dobe. Poglejmo, koliko je ta brez dvoma preostra obtožba vendarle upravičena.
* Piiec (Karl Pelz) je brez dvoma sluti i, d;i njegov nauk ni varen; knjigo je izdal tiskano kot rokopis, a vendar ae je bila z«lo razširila, zlasti med mladimi bngoslovci in duhovniki. Congregntio Indicij jo je obsodila b. novembra 1940.
4 L, De imel, Leib Christi. Sinn und Grenzen einer Deutung de; innerkirchlichen Lebens. Freiburg i, B. 1940,
Dr. M. D. Köster 0. P.. Ekklesiobgi« im Werden. Paderborn 1940, " E. P r i y w a r a S. Jrl Corpus Christi mysticum. Eine Bilanz. Zeitschr. f. Aszcrc ü. Mystik 1940, 197—215. — Idcm: Theologie der Kirche (Ekkle-siologiej. Scholastik 1940. 321—334.
' Zeitschrift f, katholische Theologie 1940, 220 s (Deimel); 1941, 91—95 (Kosler).
P
4
V pričujočem članku želim po svojih skromnih močeh nekoliko prispevati k razbistritvi odločilno važnih vprašanj v nauku o Cerkvi, posebej o telesu Kristusovem. Glavna pojasnila so namenjena inozemski bogoslovni znanosti; zato je glavni del članka napisan v latinskem jeziku,
2, Kriza v bogoslovnem nauku o Cerkvi
Dominikanec dr. Kosler brez dvoma pretirava pomanjkljivosti sedanjega bogoslovnega znanstvenega nauka o Cerkvi. A v njegovih ostrih obtožbah je jedro Tesnice. Bogoslovni nauk o Cerkvi, kakor se predava na bogoslovnih učiliščih in fakultetah ter razpravlja v bogoslovnih učbenikih in znanstvenih monografijah, je v zadnjih letih res pokazal tri velike nedostatke: 1. splošno (okvirno) metodično vprašanje: kam spada ta nauk, ali v apologetiko [osnovno bogoslovje) ali v dogmatiko, koliko v prvo, koliko v drugo; v katero poglavje dogmatike, ali v okvir kristologije ali kot samostojen traktat;
2,	nauk o znakih Cerkve iti uporaba empirične apologetične metode po navodilu vatikanskega cerkvenega zbora;
3,	mistično telo Kristusovo.
Ta tri vprašanja še do danes niso razčiščena. Zadnja leta so se pojavila z obnovljeno nujnostjo, povzročila živahne in deloma razburjene razprave. Vsa tri vprašanja so ne le zgodovinsko, temveč tudi stvarno in vsebinsko tesno zvezana med seboj.
Po svoji globoki vsebini je Cerkev tesno zvezana s Kristusom in z zakramenti, velika skrivnost, torej nujno spada v dogmatiko. Obenem je Cerkev zgodovinski pojav krščanstva, konkretno razodetje in zato po nauku vatikanskega zbora središče in višek apolo-getike. Apologetika pa se mora nujno ravnati in preusmerjati po časovnih potrebah, prisluškovati utripom človeškega srca jn časa. Središče in višek apologetičnega razpravljanja o Cerkvi, torej po vatikanskem nauku tudi središče vse apologetike, je vprašanje znakov Cerkve in empirične apologetične metode. Empirična apolo-getična metoda pa je živo spojena s Kristusovim življenjem v Cerkvi, z mističnim telesom Kristusovim, Zaradi tako tesnih zvez ni čudno, da Se kriza istočasno pojavlja v vseh treh omenjenih vprašanjih. Poglejmo prav ob kratkem.
1, K o s t e r močno naglasa, da nauk o Cerkvi spada v dogmatiko, a ne v poglavje o Kristusu, temveč kot samostojna razprava. V glavnem soglaša z njim tudi zmernejši bistroumni in široko razgledani E. P r z y w a r a,H Posebno nauk o mističnem telesu Kristusovem tako globoko sega v druga dogmatična vprašanja, da se mu dogmatiki ne morejo izogniti. A prav ta globoki nauk nujno spada tudi v apologetiko, ker bistveno osvetljuje pravilno umevanje vnanje cerkvene organizacije in modernemu človeku pojasnjuje smisel cerkvene oblasti, Zato bo še vedno veljala že običajna metoda spajanja dogmatičnega in apologetičnega razpravljanja v okviru osnovnega bogoslovja, Poleg tega pa naj se razvija tudi posebno
* Scholastik 1941, 330,
5
dogmatično razpravljanje o skrivnosti svete Cerkve.D Saj je bil ta nauk pri cerkvenih očetih in v srednjeveški sholastiki vpleten v dogmatična vprašanja, a tudi v novejšem času je mnogo bolj ali manj dogmatičnih znanstvenih del o Cerkvi; mnogi apologeti pa izrečno poudarjajo, da je treba spajati dogmatično in apologetično metodo.
2, Nauk o znakih Cerkve je v zadnjih petih letih doživel skoraj uničevalno kritiko. Sprožil jo je G. T h i 1 s i v obširni doktorski disertaciji1" je pretirano drzno dokazoval, da je običajna primerjalna metoda znakov nerabna, češ da si teologi v tem bistveno nasprotujejo, Trezni M. Jug i e" mu je glede uporabe za ločeno vzhodno krščanstvo v glavnem pritrdil, T. Za p ele na S. J..11 profesor Gregorijanske univerze, pa je dodal odločilno važne stvarne popravke in metodična dopolnila, Pravilno je opozoril, da bo treba v nauku o Cerkvi podobno spajati razne metode, kakor apologetika v dokazovanju krščanskega razodetja in Kristusovega božjega poslanstva spaja razne kriterije Tazodetja, notranje in vnanje ter pri tem sega tudi v empirično uporabo znakov Cerkve (razvširjanje in nepremagljiva stanovitnost krščanstva [mučeništvol ter prenovitev sveta po krščanstvu), Mnogo bolj nego je bilo običajno, je treba uporabljati zgodovinski dokaz, da je Kristus ustanovi! hierarhijo apostolskega nasledstva in Petrovo [papeževo) prvenstvo; prava Cerkev je samo tista, ki ima episkopat pod poglavarstvom Petrovega naslednika — ubi Petrus, ibi Ecclesia.15" Poleg tega mora biti v vseh apologetičnih knjigah o Cerkvi temeljito uporabljena vatikanska empirična metoda, ki jo že omenjeni Zapelena premalo ceni.ia Zvezo te poti z običajnejšo primerjalno metodo sem kratko pojasnil v novem gimnazijskem učbeniku.11 Primerjalna metoda znakov ima veliko teoretično in sistematično, a danes majhno praktično apologetično vrednost.
Apologetika je torej zadeta in pretresena prav v središču in na višku. Iz tega sledi nujna potreba in stroga zahteva, da se vsi bogoslovni učbeniki in vsa šolska predavanja o tej tvarini brez odlašanja
' V RKA 1941, 203 s sem poudaril, da je Cerkev v nekem oziru še skrlvnostnejia kakor Kristus. To skrivnosti z druge strani poudarja tudi Cateehisnuis conc. Tridentini ad pflrochos (1,10, i}: Toste s. Augu&tino (in Ps. 30), prophetae plallius cl apertius de Ecclesia quam de Christo loculi sunt, cum in eo multo plures errare ac decipi posse, quam inearnationis saeramento, pracvidercnl.
C. Thils, Les noles de l'Egtisc. Gembluux 1937.
" Diet, thčol, cathoL (DTC) 14, 1467.
" Gregorianum 1938, 83—109; 445—464,
"<L Ta metoda dokazu Vanja je nazorno poudarjena v Butlnrminovi definiciji Cerkve. bistveno ponovljeni v našem starejšem katekizmu; C, je družba krščanskih vernikov, združenih po isti veroizpovedi in istih zakramentih. pod poglavarstvom zakonitih pastirjev in zlasti rimskega papeža. — J ti g i e [zfior, op. 11) poudarja, da je zgodovinski dokaz s primatom glede na loicnir vzhodne kristjane najvarnejša pot k resnici; vzhodni kristjani se vedno sklicujejo na tradicijo prvih devetih stolelij, a v tej tradiciji jc primat obilno potrjen.
1B Gl. oceno njegove knjige v pričujočem zv. BV.
" Grivec, Kriianstvo in Cerkev (194J1 82.
6
preusmerijo in predelajo. To pa ni malenkost, Kriza je velika. Se večja je kriza v nauku o mističnem telesu Kristusovem
3, Nauk O Cerkvi, mističnem telesu Kristusovem, je sprožil isti vatikanski zbor, ki je tako zgovorno poudaril empirični dokaz za božjo ustanovitev Cerkve, a s teni velikim razločkom, da so tvarino o mističnem Kristusu obdelali le izbrani vatikanski teologi v prvem načrtu o Cerkvi, a da je bil ta načrt zato odklonjen, prav za prav odložen, ker se je moral umakniti takrat nujnejši resnici papeževega prvenstva in papeževe nezmotljivosti. Köster preveč naglaša, da se na odklonjeni načrt ne moremo sklicevati; ugovore nekaterih škofov na cerkvenem zboru daleč pretirava. Načrt je bil namreč Škofom na zboru razdeljen v pismeno izjavo. A nikakor ni resnično, da bi bil iz notranjih razlogov odklonjen. Načrt ima veliko bogoslovno avktoriteto kot izjava odličnih bogoslovskih učenjakov, ki so bili posebni zaupniki papeža Pija IX. in kardinalskega kole gija, Köster piše o tem načrtu in o teh teologih preveč prezirljivo (48; 114 ss; 164); pozna se mu, da zaradi preostrega nasprotovanja ne sodi dovolj stvarno. Resnično pa je, da ta načrt niti po vsebini in obliki niti po okolnostih se ni bil zrel za definicijo, Popolnoma pravilno je, da so morala biti prej rešena odločilna cerkvenoustavna vprašanja o papeštvu. A božja previdnost je hotela, da je bilo mistično telo istočasno močno poudarjeno in s tem pripravljena podlaga za globlje bogoslovno razpravljanje, Načrtu dodani razlogi za v&i-nost tega nauka danes brez dvoma še bolj veljajo kakor pred 70 leti; ne smemo jih prezirati, marveč upoštevati in proučevati.
Köster s svojim pisanjem o vatikanskem načrtu očitno in glasno priča, da je kriza v bogoslovnem razpravljanju o tej stvari že prenapeto razburjena in da niti tisti teologi (Koster, Deimel i, dr.J, ki Opozarjajo k zmerni treznosti in preudarnosti, sami niso več dovolj Stvarni iti preudarni ter niso zadeli prave srednje poti. Ce je misel mističnega telesa Kristusovega resnična in razodeta (in to j e), tedaj se napake, pretiranosti in zlorabe ne smejo zavračati s prezirom in zanemarjanjem takšne resnice ter z zanikavanjem njene važnosti; ne s pretirano polemiko, marveč a primernim poudarjanjem pravilne vsebine in važnosti, Gl. drugi [latinski) del, op. 41—44.
3. Skrivnostno telo Kristusovo
V dobi povojnega umskega Icipenja tn trenja med mlaji i m in starejšim katoliškim rodom sem bil (I. 1921] navzoč pri nekem zborovanju slovenske akademske mladine in starejših izobražencev. Zborovanje je imelo ugotoviti razlike v gledanju na vpraSnnjn o veri in Cerkvi, o katoliških organizacijah i. dr. Mladi so poudarjali, da je katoliška Cerkev predvsem (ali cela izključno) organizem, občestvo, mistično telo Kristusovo, start-j S. i pa, da je organizacija, božjepravna oblast in podobno. Uvide! sem, da je odnos med pojmom mističnega telesa in med cerkveno hierarhično organizacijo osrednje in odločilno vpraSanje. Kot profesor nauka o Cerkvi tem imel za svojo strogo dolžnost, da se lu dokupljeni do jasnosti ter najdem pot in obliko, kako naj bi se vprašanje vplelo v Šolski bogoslovni nauk o Cerkvi ter pojasnilo ne le bog.oslovcem, temveč tudi vsem izobražencem. Videl sem, da je vprašanje peret« tudi z ozirom na vzhodno bogoslovje. Z velikim trudom sem zbiral gradivo in dva semestra šolskih bogoslovnih
7
predavani posebej posvetil lei tvarini, Lepe misli sem nažel v nemški bogoslovni znanosti (Scheeben. Lingcns. Guardini). Ključ za rešitev glavnega vprašanja o cerkveni hierarhiji in Petrovem {pflpeževcmj prvenstvu v okviru Pavlovega pojma o Cerkvi pa sta mi dala predvsem T. S pa čil1® in VI. S o 1 o v j e v.
Po triletnem napornem delu sem sestavil poglavje »Kristus glava. Cerkve« v bogoslovnem učbeniku »Cerkev« (192-4) 80—125. Jedro vsega poglavja je vprašanje Mi.tiičuo telo Kristusovo in hierarhična cerkvena organizacija, razdeljeno v tri trditve (teze): 1, mistično telo Kristusovo znači predvsem notranje nadnaravno življenje Cerkve; 2. ne izključuje vnanje hierarhične organizacije, marveč jo bistveno obsega; 3. ne izključuje vidnega monar-hičnega cerkvenega poglavarstva. To je bil tvegan korak, a je dosegel odobravanje doma in v inozemski strokovni znanosti.1*
To poglavje sem bistveno izpopolnil v knjigi ^Kristus v Cerkvi (1936). Pravilnost in primernost te knjige sta priznala rimska strokovnjaka S p a č i l (EV 1937, 207—209) in S. Tyszkiewicz (Or. Chr. 1937, 684 s), S tem je bilo pri nas to kočljivo vprašanje zavarovano pred katero koli krizo, seveda pa je le polagoma prodiralo v Širše kroge, Glede šolske in praktične uporabe je moje izkušnje potrdil naš ameriški rojak J, G r u d e n, profesor bogoslovja v St. Paulu. Sporočil mi je, da je svojim slušateljem šele na podlagi mojega učbenika (Cerkev) mogel to vprašanje zadovoljivo razložiti.
Toda moj skromni poskus je ostal vendarle osamljen. Noben inozemski znanstvenik ni posebej obdelal vprašanja o razmerju mističnega telesa in hierarhije. Vsa večja inozemska dela so prezrla ne Id to vprašanje, temveč po veliki večini tudi vobče zvezo z naukom o Cerkvi. Noben inozemski znanstvenik ni tega poglavja dovolj vpletel v sistem razprave o Cerkvi. Mnogi sicer učeni možje kar ne morejo uvideti, da pojem mističnega telesa Kristusovega obsega Cerkev v celoti, ne le njeno notranje življenje, temveč tudi njeno vnanjo hierarhično organizacijo. Ta preveč razširjena in ukoreninjena enostranost je vzrok mnogih nejasnosti in eden izmed vzrokov tako neprijetne knze v inozemski bogoslovni znanosti.1®11
Pojem mističnega telesa Kristusovega v katoliški bogoslovni znanosti nikoli ni bil popolnoma pozabljen, ker ima globoko podlago v Pavlovih listih, v spisih cerkvenih očetov in cerkveni tradiciji, Saj je ta pojem Cerkve do konca srednjega veka V nauku o Cerkvi večkrat prevladoval, ali pa mu je bil vsaj pridružen kot njegov bistveni
11 Th, Spačil S. J., Christus capiit eorporis mvsliti Ecclesiae. DesSa-rione 1920, H 7—176.
Poglavje o mističnem telesu je posebej udobni papež Pij XI, S pismom kardinala Gaspan-ija 31. marca 1924; »Recte enim, postrgam de divina Ec-clesiae institulione et hierarchia locittus es, secundum normns Concilii Vati-cani pulchre dc Ecclesia ut est Christt corpus myslicum disseruisti, et lune — praeparalis iam eordibns — ,,,de primatu et Ltilallibt1ilale,< Podobno poudarja ocena priznanega strokovnjaku T. Spačila v Orientalia Chri&tiana 1924, nr. 10, Str. 316; °Ad pulchcrrimas operi« partes tractalus de eorpure mystico Christi pertinet.
»a RKA 1941. 21S.
g
del. Ko pa se je proti protestantom začel nauk o Cerkvi bolj sistematično apologetično razvijati, so začeli ta pojem v tej zvezi opuščati, ker je bilo treba odločneje braniti cerkveno hierarhično ustavo; nadnaravnega Pavlovega pojmovanja pa itak ni nihče tajil, Pavlov pojem je ostal v zvez i s Cerkvijo do zadnjih desetletij približno na isti stopnji kakor ob koncu srednjega veka, Do konca srednjega veka pa so pojmovali Cerkev velikokrat v širšem smislu brez natančnejšega sistematičnega razlikovanja njenih vernikov na zemlji in blaženih v nebesih, angelov in ljudi, stare in nove zaveze, Iz tega premnogi še danes izvajajo misel, da je pojem mističnega telesa širši kakor pojem Cerkve, v nekaterem oziru pa morda tudi ožji, da se torej ta dva pojma ne krijeta in ne ujemala popolnoma.
Zgodovina nauka o Cerkvi je torej še danes vzrok mnogih nejasnosti in zmot v novejšem razpravljanju O mističnem telesu." V 18, in 19. stoletju se je o mističnem telesu razpravljalo večinoma le v nabožnih (asketskih) in deloma tudi v do-gmatičnih spisih. Tudi novejša dela o tej tvarini so večinoma tako usmerjena; zlasti prevladuje dogemskozgodovinska smer. Zato je ta tvarina še danes vse preveč ločena in oddaljena od sistematičnega nauka o Cerkvi, Tega so brez dvoma krivi tudi tisti profesorji osnovnega bogoslovja (dogmatike, apologetike), ki v predavanjih in delih o Cerkvi to tvarino premalo upoštevajo.
Razen dveh slovenskih, v inozemstvu premalo znanih kniig (Cerkev. Kristus v Cerkvi) ni nobene znanstvene knjige, ki bi pojem mističnega telesa zadostno spajala z naukom o Cerkvi.1" Prva novejša večja monografija1" je usmerjena dogemskozgodovinsko in nabožno. Najboljše in najobširnejše delo o tem predmetu je napisal E, Mersch."' a je le dogemskozgodovinsko zasnovano in pojmuje predmet mnogo preširoko kol moralno zvezo s Kristusom. Z znanstvenim gradivom, a tudi z netočnim pojmovanjem je Mersch vplival na mnoge druge. n. pr. na bolj nabožno zasnovano delo E. Mura." Posebno velik uspeh je dosegel Fr. Jiirgensmeicr s sistematično asketiko, zasnovano na tem pojmu." — Z vsakim letom se množe specialni spisi o Pavlovem pojmu Cerkve pri posameznih cerkvenih
17 Grivi c, Kristus v Cerkvi 201 s.
1B J. Gruden, The Myatical Christ (B. Herder, St. Louis 1936. Str. 342) je poglavje o mističnem telesu in hierarhiji ter še mnogo drugega posnel po mojem učbeniku, a v drugih oddelkih je odvisen od drugih teologov, ki to zvezo manj upoštevajo; zato ta zveza v njegovi knjigi ni dovolj dosledno izvedena.
14 J. Anger, La doctrine du corps mystique de J. Christ. Paris 1929. Cl. BV 1930, 340 ss.
E. Mcrich, Le Corps mystique du Christ. 2 zv, 1. izd. Louvain 1933; 2. izd. 1936 551 + 498 str.
11 E. Mura, Le Corps mystique du Christ, sa nature et sa vie divine. Synthèse de théologie dogmatique, ascétique et mystique. 2. izd. 1. zv. Nature du Corps mystique. Paris 1936. 2, zv, Vie du Corps mystique. Paris 1937.
Dr. Fr. Jiïr£ensmeier, Der mystische Leib Christ! als Grundprinzip der Aszelik. Paderborn 1933. V petih letih (do I, 1038) je knjiga doživela sedem izdaj. Oceno gl, v BV 1934, 82 ss.
9
očetih in sholastikih.73 Scheebenov nauk je dobro posnel in zaokrožil C. Feckes."' Najboljše eksegetsko delo o Pavlovem nauku je še vedno F. P Tatovo." Temeljito besedno, a nekoliko enostransko ozko razlago Pavlovega pojmovanja je podal A, W i k e n h a u s e r." Zelo Uporaben in strnjen pregled vsega lega nauka od Pavla do dailCS je z izredno marljivostjo sestavil S. Tromp S. 1-, proiesor Gregorijanske univerze; predvsem je podal pregled Pavlovega in patrističnega nauka in sedanje stanje tega dogmatičnega vprašanja.*7 Izmed omenjenih pisateljev je T. S p a č i l najbolj priznan kot strokovnjak v nauku o Cerkvi, nekoliko tudi S. Tromp- Zato prav ta dva pišeta o mističnem telesu najtočneje, Spačil je sploh prvi natančno pojasnil razliko in razmerje med Kristusovim glavarstvom in Petrovim (papeževim) poglavarstvom. Obenem je podal ključ za jasnejše pojmovanje razmerja med mističnim telesom in hierarhijo, A to je treba po pazljivem čitanju šele izluščiti iz njegovega spisa, Zdi se mi, da so se bogoslovoi na Spačilovo razpravo veliko premalo ozirali, Tromp pa že v naslovu jasno in pravilno poudarja istovetnost Pavlovega pojma in Cerkve. To istovetnost poudarjajo tudi mnogi bihlieisti IPrat, Wikenhauser i. dr.), o ne dovolj razločno in dosledno. Večino drugih znanstvenikov pa je zgodovinsko gradivo tako zmotilo, da |kakor sem Že omenil] Pavlov pojem istovetijo S širšim nedoločenim pojmom Cerkve, ki je prevladoval do konca srednjega veka, in ga holj ali manj ločijo od sedanjega natančneje določenega pojma Cerkve, hierarhično organizirane družbe na zemlji. Na nemške pisatelje o lem predmetu je po merodajnem mnenju E. Przywara (razen tega] vplival M. Scheeben, ki v svojem do-gmatičnem učbeniku nauka o Cerkvi ni mogel do konca obdelati. Pač je globoko obdelal nauk o mističnem telesu, a ga je naslonil na nauk o Kristusu in zakramentih. Cerkev gleda s stališča mističnega telesa, a ne obratno; odnosa mističnega telesa do vidne pravne Cerkve ni pojasnil," Na isto cnostranost je že prej opozoril B. H. Merkelbach v oceni omenjene Feckesove knjige s svarilom: theologia non est in christologiani convertenda,"
Na najnovejšo nemško bogoslovno razpravljanje posebej vpliva novejša zgodovina in zloraba tega vprašanja. Pavlov pojem Cerkve so proti hierarhični cerkveni organizaciji zlorabljali že protestanti,
Razen spisov, ki ao navedeni v moji knjigi Kristus v Cerkvi, naj omenim Se: H. B e r r e s h e i ni , Chrislns als Haupl der Kirche nach dem bi. Benavcntura. Bonn 1939. — J. R i n n a , Die Kirche als Corpu» Christi niysticum bcim hI. Ambrosius. Roma 1940.
" C Ftckis. Das Mysterium der hI. Kirche. 7■ izd. Piiderborn 1936. Ocena v BV 1936, 77.
« F, Prat S, i., La tbeologic de St. Pnul, Pariš, Beauchcsne- Rabil sem 9. izd. 1- zvezka (1920) in 7. izd. 2. z v. [1923). Na nekaj netočnosti sem opozoril v knjigi Kristus v Cerkvi 263 s.
JBA. Wikenhauser, Die Kirche als der myslisciie I.eih Christi nach dem hI. Paulus. Miinsler 1937, Razodetje pred Damaskom in temu sorodne Pavlove misli je popolnoma prezrl. Gl. op. 33.
57 S. Tromp, Coruus Christi quod est Eccleaia. Roma 1937. Str. 201.
ra v ZAM 1940, 201 s. >» Angelicum IRomn) 1935, 92—94.
10
potem P. Quesnelw in sinoda v Pistoji (obsojena 1794).'1 Med nemškimi katoličani je to idejo razvnel M. Scheler v reviji Hocbland L 1915/6; poudarjal jo je z ostjo proti pravni cerkveni organizaciji. A vse to Še ni zadosten razlog za odklanjanje v jedru razodete verske misli. Saj so vatikanski teologi že dovolj glasno opozorili, da je ta ideja zares najboljša in za moderno človeštvo edino zadostna rešitev dvomov proti hierarhični cerkveni organizaciji. Vodilni katoliški možje so javno poudarjali, da je R. Cuardini prav s to idejo nemško mladinsko gibanje naravnal v pravilno smer in ga spravil v soglasje s cerkveno oblastjo. Napaka torej ni le v pretiravanju, temveč bolj v zanemarjanju te ideje med tistimi, ki bi jo morali poznati, pojasnjevati in uporabljati. Krivi so zlasti tisti, ki jih vodita in predstavljata D e j m e 1 in K o s t e r. Ta dva stroga kritika s svojo pretiranosijo in enostranostjo krizo bolj poostrujeta nego rešujeta. Obe knjigi imata sicer mnogo zdravih treznih misli, a tudi mnogo usodnih zmot in enostranosti.
Na ovitku Deimelove knjige je objavljeno priporočilo, ki ga je podpisal dr. M. D. Koster." S tem priporočilom se Koster popolnoma istoveti z Deimelom; isto tako tudi z mnogimi izjavami v svoji knjigi. Torej smemo obe knjigi v glavnih mislih istovetiti. Deimel sam priznava, da je pisal brez natančnega proučevanja znanstvene literature. Koster pa v vsebini razodeva, da kljub večji bogoslovni izobrazbi tega vprašanja ni dovolj proučil. V obrambi Cerkve oba premalo upoštevata cerkveno tradicijo in soglasje velikih teologov; torej sta prezrla osnovne pogoje za znanstveno službo v cerkveno korist. Oba izzivata odgovor: Medice, ctira te ipsum! Poglejmo I
Deimel in Koster se ne zavedata, da je Pavlov nauk o Cerkvi razodet in da ga je apostol zapisal po navdihu Sv. Duha in pod njegovim varstvom. Deimel že na 1. strani in potem Se večkrat trdi, da je Pavel svoj pojem Cerkve zapisal le v štirih pismih (Rim, 1 Kor, Ef, Kol), Toda vsa cerkvena tradicija, cerkveni očetje in službene cerkvene izjave učč, da je bilo mistično enačenje Kristusa in Cerkve ter Kristusovo življenje v udih sv. Cerkve apostolu razodeto v videnju pred Damaskom, ds ga je ta misel vedno spremljala in da jo izreka v vseh (ali skoraj vseh) pismih na različne načine (v Kristusu, eno v Kristusu, v Kristusa krščeni, potopljeni, en kruh i. dr).51 D. je
54 Denzinger, £nchiridion svmb. 1425.
O. c. 1515,
Ein wahres Kirchenbuchl Jede 7,cile ist das lebendigste Bomuhcn um das Hehtige Ver stan dni s... dur Lehre des hI, Paulus... Echte Lheoloiische Hallutig, verbunden mil ¡¡roflem Frcimut, geistiger Kiihnheit und sichercm Takt iiihren nicht sclten zur Ablehnung von Uburlagcrungen und fintstel-hingen.
** Zadevna mesta cerkvenih očelov navaja Tre m p 78 (skoraj ena stran samih Številk). O smislu Kristusovih besed pred Damaskom (zakaj
m« priganjaš) ponavlja iv. Avguštin: *Ca1cato pede (m cm brisi. clamat Ca-putl« Okrožnica Pija XI. o Srcu Jezusovem (Misercntissimus Redemptor 1938) razlaga te Kristusove besede: »C um mol is in Eeclesiam inseclationibus, ipsum divinum oppugnari u vexari Ecclusiae Capul. Iurc ijilur meritoque Christus in «crpore suo mystico adhue patiens nos expiatkmig suac soclos habere elOptat.*
11
posebej prezrl tudi pomen evharistije za mistično telo (1 Kor 10, 17). a to zvezo v soglasju s sv. Pavlom odločno poudarjajo cerkveni očetje od sv. Avguština do sv. Tomaža in do danes, V tem okviru zveni Deimelov drzni stavek: ^Cerkev je več ns^o PsvgI« — nekoliko necerkveno [str. 6). Saj je Pavel ta nauk prejel po razodetju in ga zapisal po navdihu Sv. Duha. Cerkev v poapostolski dobi pa ne prejema niti razodetja niti navdihnjeni a- Po svojem rednem učitelj-stvu pod varstvom Svetega Duha pa uči Cerkev bistveno drugače nego D. Kakor starejšo cerkveno tradicijo tako sta D, in K. v važnih vprašanjih prezrla tudi dognanja novejše teologije, K. drzno odklanja mnenje vatikanskih teologov (kakor sem že omenil). Odličnega vatikanskega teologa kardinala Franzelina S. I. graja (str, 115), da si je po odklonitvi načrta o mističnem telesu drznil to pojmovanje še krepko poudarjati. Mogoče je, da Franzelin v svoji knjigi 0 Cerkvi kaj pretirava, a kot odličen teolog vatikanskega c. zbora brez dvoma bolje nego K. ve, kaj se ujema z naukom ali stališčem tega zbora.
K, in D. neštetokrat ponavljata, da je mistično telo Kristusovo le podoba (analogija, metafora) in nič več, Trdovratno trdita, da so veliki sholastiki 13, stoletja, ki so dokončno uvedli pridevek mistično (telo), hoteli s tem poudariti sensu s nnalogicus, metaphoricus v nasprotju s sensus realis, a da nikakor niso s tem nameravali izreči, da je telo Kristusovo stvarnost mističnega reda (D, 34 s; K- 34—36 i. dr.), Vedno in vedno ponavljata, da je telo Kristusovo v tej zvezi le »podoba med podobamin. D. se sicer zaveda, da je to posebno sveta podoba in da je vsebina stavka »Cerkev je telo Kristusovo, razodeta (str. 28), a vendar še vedno ponavlja, da je telo Kristusovo le podoba. To izražanje mu je vsaj V nekem oziru v isti vrsti s stavkom: kraljestvo (država) angleškega kralja — ali: družina sv, Benedikta (40), Na koncu pa vendar vidi. da jc telo Kristusovo osamljeno svojstven izraz in da v svetni rabi nikakor ne moremo reči, da je ustanovnikova družba telo ustanoviteljevo ali da so člani družbe ustanoviteljev i udje (177). A kljub temu še ne vidi, da se te trditve ne ujemaio s trdovratnim poudarjanjem, da je telo Kristusovo le podoba med podobami.
Iz tega je dovolj razvidno, za kakšno ceno in s kakšnimi nasprotji se more vzdrževati trditev, da je mistično telo Kristusovo le podoba med podobami. Prezreti je treba celotno zvezo Pavlovega nauka, razodetje pred Damaskom, zvezo zakramentov in posebej evharistije z mističnim telesom: poleg tega je treba zmotno razlagati pomen in zgodovino pridevka mističen, prezreti ali odkloniti soglasni nauk največjih teologov od prvih stoletij do danes, prezirljivo odklanjati mnenje teologov vatikanskega c. zbora, zgodovino tega zbora pa napačno razlagati. D. iz pojma mističnega telesa Kristusovega odločno izključuje vsako stvarnost mističnega reda (34) in vsako stvarno zvezo (37); vse mu je le podoba (nur bildlich, nur Ähnlichkeit). Že Przywara je to zmoto pravilno odklonil in ugotovil, da D. pozna le fizično-1varinsko resničnost, ne pa tudi du-
12
hovno [nadčulno) stvarno resničnost; ne ve, da je duhovna stvarna resničnost še večja kakor tvarinska resničnost; vse tvarinsko namreč razpade, duhovno pa ne. Zveza udov s Kristusom je torej stvarna [realna] in bitna [ontična], a ne v cdinstvu narave (sv. Trojica) niti v edinstvu osebe {božja in človeška narava v eni osebi Kristusovi), temveč pritično (akcidentalno) ediustvo, pritična zveza; v mističnem telesu Kristusovem moramo razen razlike božje in človeške Kristusove narave razlikovali ustvarjene narave [in osebe) posameznih ljudi, ki so udje Kristusovi. Poleg tega P. pravilno poudarja, da podoba (metafora) neveste in telesa Kristusovega nista dve ločeni podobi med podobami, temveč mistično telo Kristusovo obsega tudi vsebino podobe o nevesti. Deimel in njegovi somišljeniki ne pomislijo, da moremo nadčutne stvari pojmovati in izražati le z analognimi pojmi, le z analogijami (podobami), Toda iz tega nikakor ne sledi, da ti analogni pojmi ne zaznamujejo (značijo) nič stvarnega/'4 Mistično telo Kristusovo je pač analogni pojem, ker znači nekaj nad-čutnega in globoko skrivnostnega, kar presega ne le naše čute, temveč tudi naš um; nikakor pa ni le podoba, temveč pomeni neko stvarnost,
D. naposled še trdi, da je telo Kristusovo le ena izmed podob, s katerimi Cerkev pojmuje sama sebe. Nobena izmed teh podob in tudi ne vse skupaj pa ne morejo izčrpno predstaviti in obseči vsega bistva Cerkve; zato rabi Cerkev razne podobe, več podob. V tej trditvi je nakopičenih več zmot in zmed. Telo Kristusovo je r a z o d c t a resnica in vrh tega navdihnjena oblika izražanja; treba jo je torej dobro ločiti od tistih primer, ki niso niti navdihnjene niti razodete, Nikakor ni resnično, da izražanje mistično telo zato ne more izčrpno predstaviti bistva Cerkve, ker je le ena izmed mnogih podob. Temveč to Pavlovo izražanje je lako globoko, da ga naš um ne more izčrpati z enim pojmom, marveč ga mora deloma pod vodstvom sv. Pavla, deloma pod vodstvom tradicije razčleniti v pojme nevesta Kristusova, polnost Kristusova, Kristus glava Cerkve, Cerkev naša mali i, dr. Izražanju telesa Kristusovega se pozna božji pečal razodetja in navdihnjenja. Torej ni le primera, marveč važen dogmatičen izraz, kakor je Sv. Duh le analogen izraz, a vendar odločilno važen dogmatičen izraz za tretjo božjo osebo. O takšnih svetopisemskih izrazih (podobah) pravijo teologi, da imajo nekako zakramentalen značaj kol znamenja svete resnice."
Sv. pismo in posebej J. Kristus celo vidne prvine svete Cerkve predstavlja in opredelja s podobami in primerami. V obljubi prvenstva sv, Petru, v tej ustanovni listini sv, Cerkve ter Petrovega in rimskega prvenstva so primere in metafore kar nakopičene, čeprav bi se komu zdelo, da bi mogel Kristus prvenstvo jasneje opredeliti s preprostimi svojskimi in pravnimi izrazi, A vendar imajo te primere večjo in trajnejšo stvarno vsebino nego navadnejši svojski ali pravni izrazi, Pavlov nauk pa pojasnjuje v prvi vrsti nadnaravno skrivnostno bistvo Cerkve, ki se sploh ne da drugače izraziti kakor
** ZAM 1940, 209—212. Scholastik 1941, 322.
M Kristus v Cerkvi 129 in 151. — A, UScničnik, Kntnliiku načela [19371 128,
n
z analognimi pojmi. Iz tega torej nikakor ne sledi, da je Pavlov nauk o Cerkvi le primera in podoba, temveč samo po sebi in po običajnem svetopisemskem slogu je treba sklepati, da je s tem izražena važna stvarnost.
V izražanju Cerkev je telo Kristusovo moramo dobro ločiti tri sestavine: a) Cerkev je telo; b) Cerkev je Kristusovo telo; cj poznejši pridevek mistično (telo}.
a)	Cerkev je telo — je brez dvoma le primera (metafora), podoba med podobami. Kakor se vobče vsaka družba primerja telesu, lako tudi Cerkev, skupina in zveza velikega števila ljudi, družbenikov, udov (članov, členov),
b)	Cerkev je Kristusovo telo — pa izraža tesnejši in globlji stvarni odnos do Kristusa, Verniki svete Cerkve so ne le njeni udje in njeno telo, temveč udje, vsi skupno pa telo njenega ustanovitelja, Kristusa. Takšno izražanje bi bilo nemogoče ter docela neutemeljeno in neupravičeno, če bi bil stavek Cerkev je Kristusovo telo« le podoba. Pač govorimo o državi italijanskega kralja in cesarja, o družini sv, Benedikta, o udih takšne družine, družbe ali države; nikoli in nikdar pa ne moremo govoriti, da so benediktinci udje sv. Benedikta, državljani cesarjevi ali kraljevi udje, društveni Člani pa predsednikovi ali odborovi udje; pač govorimo o udih (članih) odbora, nikakor pa ne moremo trditi, da so odborniki predsednikovi udje, Telo Kristusovo torej izraža globoko stvarno nadnaravno zvezo s Kristusom ter po Kristusu in v Kristusu tudi stvarno zvezo med verniki, ki jo sv. Pavel močno in nazorno poudarja. Ta stvarna zveza se uresničuje v sv krstu in je nerazdružno zasidrana v neizbrisnem zakramentalnem znaku, pomnožuje in utrjuje se v birmi, še bolj v svečeništvu, vzdržuje in hrani se v evharistiji. Cerkev je torej zakramentalno občestvo, kakor je učil že sv. Avguštin (communio saeramentorum) in kakor poudarja tridentski (Rimski) katekizem.*® D. je vse to prezrl. Njemu in njegovim somišljenikom bi vse to bile le podobe, podobnosti, simboli.
c)	Deimel se zelo drzno moti, ko trdi, da so s pridevkom m i -stično (telo) hoteli izraziti le podobo in analogijo v nasprotju z realnim Kristusovim telesom. Dognano je, da so mistično telo ie cerkveni očetje (Avguštin i. dr.), še bolj pa srednjeveški pisatelji do 12. stoletja, nnzivnli evharistijo, včasih pa tudi Cerkev, Proti t^erengarjevi zmoti pa je Cerkev poudarila, da je v evharistiji resnično (verumj Kristusovo teloi zato so poslej nazivanje mistično telo rabili le za Cerkev. Iz zgodovine tega izraza nujno sledi, dfl pomeni skrivnostno stvarnost, ne pa le podobo. D. bi moral dosledno trditi, da so veliki teologi do ti. stoletja brez ugovora s strani cerkvenega učiteljstva trdili, da je Kristusovo telo v evharistiji le podoba, ne pa resnično Kristusovo telo. Tako usodne posledice bi imela Deimelova zmota, če bi jo z njegovo vztrajnostjo pritiskali. Gl. op. 46.
^ Griv «c, Krščanstvo in Cerkev (1911) 60 s; Kristus v Cerkvi [1936} 157 is RKA 1<M1. Zli s.
14
Drugo bom natančneje razložil v latinskem delu te razprave. 7,ti iz dosedanjega je razvidno, kakšne posledice ima zanemarjanje nauka o mističnem telesu Kristusovem.
D e i m e 1 razpravlja zelo skrbno in ima mnogo zelo lepih in pravilnih misli, a stanja znanstvenega vprašanja, tradicije in literature ni dovolj proučil. Koster je bogoslovno izobražen, zaLo pa mnogo drznejši v trditvah in kljub temu preveč navezan na Deimela.
Inozemski bogoslovni znanosti je nujno potrebno zn bogoslovni Šolski pouk in za širše občinstvo prirejeno podobno sistematično razpravljanje o skrivnostnem Kristusovem telesu, kakor je podano v slovenskih knjigah »Cerkev' in ^Kristus v Cerkvi", Ce bi se bilo pravilno metodično razpravljanje uvedlo v bogoslovni šolski pouk že pred 20 leti, ko je to vprašanje postalo pereče, bi biLa sedanja kriza v tem vprašanju nepotrebna, ali pa vsaj ne bi bila tako ostra. V ta namen sem v drugem (latinskem) delu razprave podal pregled nauka o telesu Kristusovem; zaradi preglednosti in zaradi važnih dopolnil je važen tudi za tiste, ki poznajo omenjeni slovenski knjigi,
Fars II.
1. Controversia de corpore Christi mystico
Dissertatio praesens est continuatio tractatus, cutos capul pri-mum in folio Acta Academiae Velehradensis 1937, 122—132 vulgavi (De corpore Christi mystico. Quaestiones methodicae). Conlinuatio-nem, in eodem folio 1941 (152—154) jndicatam, ob temporum condiciones ibidem edere non possum,
Caput primum, iam ibi vulgatuni, inscribitur: Corpus Christi quod est Ecclesia (Col 1, 24), i. e. corpus Christi mysticum primario loco Ecclesiam signiíicat.
II.	Caput (nondum vulgatum): Tractatio de corpore Christi mystico aretius cum tractatu de Ecclesia conectenda est; nec negligen-dus est nexus cum hierarchica ecclesiae constitutione,
III.	Hoc Ecclesiae conceptu (corpore Chr. mystico) multae aca-tholicorum obiectiones aptissime praeveniuntur et dissipantur.
. Kestat igitur, ut de capitibus II. et III,, iam indicatis, disscram ac nonnulla ad I. caput addam, pracscrtim ideo, quia annis novisslmis multae perturbntiones dubitationesque de hac quaestione exortac sunt. De quibus iam supra in 1, parte ac in AAV 1941, 152 s pauca dixi, Agitatur enim de magno discrimine (Krise) non solum quaestionis de corpore mysticOi immo etiam tractatus de Ecclesia Christi, prout D1*- M. D. Köster O. P. in fronte sui libri (supra nota 5) scribit: »-Unser gläubiges Wissen um die Kirche steht in einer Krise... Es gebt um die Wiedergewinnung der ganzheitlichen Sicht der Kirche von Anfang bis zu Ende.« In libro perseveranter con-tendit, tractatum de Ecclesia nondum elaboratum, sed demum in statu nascendi esse (im Werden]; scientificam tractationem de Ecclesia demum in statu praeparationis esse, nondum proprie theologicam;
15
«Im Werden ist erst die vortheologische Ekklesiologie« (153). Prae-primis i!tos theologos et libros carpit, qui de Ecclesia, corpore Christi mystieo, dissertint, Librum a L, D e i m e I (supra n. 5) de bac quaestione editum plus iusto laudat et approbat (supra n. 32). opera et dissertationes de corpore Chr. mystieo autem acri percenset iudicio. Uterque liber (Deimel et Koster) quaedam sobria ac vera continet, ast etiam plura exaggerate et sinistra, Ideo vix multurn ad ánimos sedandos dubilationcsque solvendas contulemnt, sed potius discrimen (Krise) profecto acerrimum mauifestaverunt. De hoc discrimine tractationis de corpore Chr. mystieo itéralo E, Przywara S. I. scite disseruit (v. supra n. 6). Utrumque memoratuin librum valde benigne recensuit prolessor Fl. Schiagenhaufen S. I. (supra m 7).
Et Deimel et Koster doctrinam traditionis caiholicae de corpore Chr. mystieo nimis negligunt, doctrinam s. Pauli plus iuslo de-primunt ac coaretant, multos graves auetores vel ignorant vel iere contemnunt, documenta magisterii Ecclesiae vel praetereunt vel sinistre et arbitrarle interpretantur; graves theologos catholicos a scrip-toribus medioeribus non discernunt, Deimel candide fatetur, se libros de hac sublimi quaestione non abunde perlustrasse; etiam Koster multos graves auetores praetermisit nec statum quaestionis sat perse ru latus est,
Traditionem catholicam de s. Pauli conceptu Ecclesiae instanter renovaverunt theologi concilii Vaticani illamque in systema redege-runt ac primo schemate de Ecclesia concilio proposuerunt. Non absque nutu quodam providentiae divinae evenit, ut ip illo concilio, quo hicrarchica Ecclesiae constitutio usque ad summum verticem defiTiita est, a primis illius aetatis theologis sublimis s. Pauli con-ceptus Ecclesiae tam enixe ut medulla tractatus de Ecclesia propositus sit. In annotatiobus iidem theologi Vaticani docent, hunc conceptum frequentissime ac dissertissime in sacra scriptura proponi; ist« conceptu aptissime refutari acathoUcorum exceptiones; hoc conceptu neglecto externam ecclesiae faciem (constitutionem), ut par Cstj constitui aestimarique non posse; hanc Ecclesiae considera-lioncm ante omnia in animis fidelium ideo excitandam esse, quia »nunc inter homines adeo carnales ac mundanos aut penitus igno-ratur, aut, uti oportet, non attenditur*.
Auctoritatem huius schematis Vaticani Koster variis rationibus dissipare tentât, Argumentationen! e s. scripturae »frequentissima et dissertissima* doctrina retundere conatur audacter negando veríta-tem huius assertionis. üuae negatio fere temeraria traditioni manifeste contradicit, Patres Ecclesiae, theologi ac gravia pontificum Romanorum documenta consentant, hunc Ecclesiae conceptum s. Paulo ante Damascum revelatum fuisse eumque gentium doctorem hanc doctrinam saepissime variisque modis praedlcare." Deimel
" V. supra nolnm 33, Etiam Wikenhaueer (supra n. 26) banc s. Pauli dcctrinain nimis coaretat. — Arela doctoris Köster (et D.) huius conceptu* contideratio vix cum auetoritate S. Pauli ciusque doctrinas reve-lalae et inspiralae cortciliari potest. K. scribitr -Paulus halle seine Gründe.-
16
et Koster perseveranter asseverant, 3. Pallium istum Ecclesiae etmceplum in qualluor tantum episloUs docere (Rom, 1 Cor, Col, Eph), Sublimem nexum huius s, Pauli doctrinae negligeildo, minime per-spexerunt, conceptu corporis Chr. mystici comprehendi etinm ima-ginem sponsi et sponsac, in praedicatione Christi et in libris N, T. Frequonlissimum, porro ideam plenitudinis Christi ac tmitatis in Christo,18 baptismo fundalam ac s. cucharistia nutritam auetamque. Deîmel et Koster ergo perperam ad traditionem provocant, cui ipsi arbitraria arela interpretations acriter conlradicunt. Köster practerea contendït, i Ilud schema theologorum concilii Vaticani ab episcopis permullis in eodem concilia vituperatum et recusatum esse, Ast acta concilii non sat perscrutatus, historiam huius schematic sinistre et arbitrarle adumbrat. Acta concilii (in nova edition« Mana J-Pe tit vulgata) testantur, e circa 620 episcopis solum circa 134 episcopos vota sua de hoc capite scriptis proposuisse; circa 90 episcopi con-ceplum corporis Christi mystici approbaverunt, circa 25 episcopis hic conceptus minus placuit, circa 20 episcopi eum recusaverunt,3® Ex hisce circumstantils E. Mersch concludit. longe maiorem partem episco-poruni concilii Vaticani approb&sse, conceptum corporis Christi mystici reapse centrum esse tractatus de Ecclesia."1 Igitur hoc schema non est a concilio iinprobatum, sed quaestionibus illo tempore gravioribus cessit, A. Stolz O. S. B. in egregio de Ecclesia tractatu profitetur: (In concilie Vaticano] materia de inlallibilitate et primatu Romani Pontificis ,.. ob rationes extrínsecas unice definita est, et sic haec materia définita ut principalis in doctrina de Ecclesia a multis paulatim considerabatur, quod tamen non erat ad mentem Patrum«41 Eo po-tius deductions doctoris Köster menti Patrum concilii Vaticani conti adicunt. Fatendum quidem est, schema ipsum, utpote primus conatus systematicae tractationis de hoc conceptu sublimi, defectibus quibus-dam laborare ac Patres concilii mérito multas observaciones et emen-dationes addidisse. Praeterea non erat opporfunum. de hac sublimi doctrina in concilio disputare, controversiis de gravissimo capite constitutions Ecclesiae nondum finitis, Attamen schema magna excellif
Paulus verwendet den Ausdruck .Leib Christi' dazu dun hellenisicreiideii Heidenchrislen, denen der wenig anschauliche Ausdruck .Volle Gottes' weniger sagte als der ihnen bekannte u. bildhafte, ihrem vtfionellem Typ entsprechende ,Leib', das neu« Volk Gottes in seiner konkreten Gesamtheil u. in seinem Verhältnis zu Christus verständlich zu machen* (37 et 39). D. ait: »Mit Ausnahme von 7,wei Fällen knüpft der Apostel an den Vortrag (dieser Lehre) stets eine sittliche Ermahnung. Nur um dieser Nutzanwendungen' willen ist die Lehre vom Leibe Christi überhaupt verfasst u, vorgetragen worden,., Auch nicht eine Spur von Mystik«. Sed ubi est locus revelation!, inspiration! ac tradilioni christianae!
» Ilunc nexum E. Przywma, Scholastik (1941, 322] et 2AM [1940, 209 si scitc offert ac methodum aridam atomistico-litterariam, cui Deimcl et Köster irihaerent, vitupérât, Ast nec Przywara nec Schlageilhaufen graves errores K. et D. sat refellemnt; plures alii auetorua has errores nimio aplausu approbaverunt ac discrimen (crisim) auxerunt,
« Maní i 51, 731 ss.
« E. Mersch fl. (supra n. 20} 355.
" A. Stolz et H. Keller O. S. B„ Manuale theolo£iae dogmnticae. Fase. 7: De Ecclesia |A. Stolz; Friburgi Br. 1939| 16.
17
auctoritate, non solum auctorite theologorum, sed etiam plurimorum cpiscoporum. qui illud saltem indirecte approbaverunt, Vit A. Stolz O. S. B. et E, Mersch41 aliique viri doctissimi profitentur. Ideo minime approbare possumus, quac Köster nimis audacter ac fere temerarie de hoc schemate scribit,
Koster nun Solum historiam buius Schematis perverse interpre-tatur, sed etiam de gravissimis theologis concilii Vatieani fere cum quodam contemptu scribit: »(Diese Wesenbestimmung der Kirche) ist aus recht sonderbaren Gründen im Schema deT Theologen des Vaticanums aufgestellt worden und wird mit noch sonderbareren Gründen bis heute verteidigt (pg. 114)... Man versteht sehr leicht die heutige Vorliebe für dieses Schema. Nun kann man bei Mansi 51, 731—930 die erbarmungslose Kritik von beinahe 300 Bischöfen an diesem Schema nachlesen, die dasselbe.-, restlos umgestossen hätte.** Das Schema kann als restlos abgetan erachtet werden. Es ist zum deutlichsten Dokument der Neuzeit für den ungeheuren Unterschied von Gottes- und Theologen-Wollen geworden.,. Wir sehen heute, dass damals ein sehr gefährlicher Denkkurzschluss am Werke war. der nicht fern stand der Armassung, die gehörige Zeit und ekklesio-logische Vorarbeit und Entwicklung innerhalb der Kirche zu überspringen und... eine dogmatische Entscheidung über noch nicht spruchreife'* Glaubensgegenstände gleichsam zu erzwingen (21).., Nicht ohne
43 (Le schéma) indique ce qui, au jugement de ces savants, ¿tait susceptible d'être défini, et ces savants, n'étaient pas les premiers venus, mais des sommités, dont le choix avait été fait par la commission centrale du concile, et approuvé par le pape. O. c. II, 353,
■a K. illas observatíones nec attente numeravit nec pcrscrutatus est. Sol um circa 230 episcùpi observation es proposuerunt, Plores horum de eor-pore Chr. myslico lacneruat; circa 100 hune conceptum approbaverunt. Numeros V. supra pg. 16 et apuJ Mersch 11, 351 s, K, igitur se verum suum ac iniustum itidicium Unto írrori in numeris ac rebus superstruxitl — K. (115îs) et alii contra auetoriutem 1. schematis de Ecclesia ad schéma reformatum de Ecclesia, quod P. K 1 c u t ¡¡ e n S. t. in concilio Vaticano cïaravit (Schema Constitution^ 11. de Ecclesia], provocant, ln hoc schemale conceptúa corporis Chr. mystici (ere praetermittjtur (Mansi 53, 306) ac in adnotatione tanlum [Mansi 53, 3l9| laudatio, Ast vix opirtari possumus, id fuisse ad monterai Patrum concilii. Mersch II, 356 sic ncstimati Ce schéma rélormé aurait-il plu au Concile, on ne saurait le dire: il n'a pas ¿té revu par le Pères de la deputation de la foi; il n'a pas été soumis aux évèques. A notre sens, plusieurs de ceux-ci. et peut-être beaucoup, auraient regretté qu il passât si vite sur une notion qui, dans la première rédaction, leur avait semblé si utile es si vraie. N'est-il pas significatif que les autres projets de définitions, composés par des évèque pour remplacer la première Formule, tassent, a peu près tous à la doctrine du corps mystique, une part notablement plus large <juc ne fait l'écrit du P Kleutgen?
« Conceptus corporis Chr. mystici profocto nondum maturus erat ad definîendtim, attamen non adeo spernendus, prout K. eum parvi pendit: Nicht vom Lehrkörper (ist) die laute Rede von Leib Christi ausgegangen, sondern von einigen wenigen Seelsorgern, wie Jacobs, Neundörier und andern. Sie wurde dann von etlichen Theologen aufgenommen. fand durch ihre Schriften den Weg in weitere Kreise des Glaubcnskörpers und wurde — leider muss man die Feststellung machen von einigen Zweigen des Buchgewerbes zu den sonderbarsten Zwecken verwertet... Faktoren, die,., als ausserhalb des Sinnes der Verkündigung durch die Kirche liegend abgelehnt
Bs^oilornl Veitmli
2
I«
Grund bestritten die meisten Bischöle auf dem Vgticanum die Ansicht der Theologen (115}... Dafür scheint in erster Linie Franzelin verantwortlich zu sein, der trotz der Einwände von vielen Bischöfen auf dem Vaticanum nachher gleich zu schreiben wagte« (116)... Hic reprebensa sententia in tractatu de Ecclesia liuius cardinalis doc-lissimi sonat: »Hic modus eonsiderandi Ecclesiam (corpus Christi) non solum apud ss, Patres communis est, sed etiam populo christiano fa-miliaris, eoque manifestier eins praestantia, ut fere dici possit Christiana definitio Ecclesiae,«" Eorsan haec verba non sat moderata vi-dentur, nst theologus Vaticanus tarn doctus ac pius profecto melius quam Köster iudicare potuit, quid menti eoncilii Vnticani consenta-neum esset, Causae tantae i ncom pr eh eüisi on Is (Missverständnis) doc-toris Koster eiusque socii Deimel sunt .atomistico-litteraria« (ut Przy-wara notât) interpretatio doctrinae s. Pauli, discrepant a traditione Christiana, nimia verbalis coarctatio conceptus corporis Christi mystici ac neglectus traditionis et multorum doctorum librorum; quae causae invicem cohaerent.
Neglectu traditionis Koster et Deimel in multns sCntentias erroneas vel parum exactes inciderunt, praeprimis in iundamentalem erro-rem sinistrae coarctationis conceptus corporis Chr. mystici. Tenta coartatione impediti litteris ac verbis potius inhaerent quam sensum ac conceptum considérant; ideo plura testimonia eos latent. Alia vera testimonia ob mancam historiae ac librorum theologicorum cognitio-nem praetermiserunt. Si magnam molem testimoniorum traditionis, tanta brevitate in libro professons Tromp (supra n. 27) collectam, inspicerent, tarn de traditione quam de ipsa re ac conceptu aliter existimarent.
Et Deimel (6) et Koster ad Cutechismum Romanum (T rident i-nitm) ad psrochos provocant, qui I, 10, 4 inter varia Ecclesiae noralna conceptum cor put C'kristi ultimo loco breviter ponit, Ast utrumque fugit eodem loco verbosius efferi conceptum ajrnn.w Christi, cum corpore Christi intime conexum. Sinistra coarctatio litterac utrumque scriplorem impedivit, quin bunc conceptum in quaestionibus 22. et 23. eiusdem catechismi vidèrent, ubi Ecclesia praeclare ut communjg aacramentorum definitur. — Praeterea hi duo scriptores neglexerunt in docu mentis Romanorum pontificum inde a saeculo XIV, Ecclesiam frequenter corpus Christi mysticum dici, praesertim ultimis decenniis in epistolis Pii IX-, Leonis XIII., Pii X„ Benedict: XV„ Pii XI. Testimonia col lege runt Tromp 159—166 et 103 s e. a. ac Mersch II, 350—364 e, a,"*
-werden müssen, wie Seelsorfls-, Stimmungs- und Gewi nnungsw ort. kurz gelagt, die Modernität oder die Zeilgemässheit. Das zci£t nur zu deutlich die Augenscheinliche Abneigung viclur gegen den Ausdruck (Leib Christi) gleich von Anfang an (86]. Tristis modus certandi pro Ecclesia et sciential
41 I, B. Frankel in, Theres de Ecclesia Christi. 2, ed. (Koma 1907) 300.
«>' Pius XI., Ubi arcano Dei 1922; »Totum corpus Christi, quod est Ecclesia, constitutum in Pelrae soliditate consurgit.* Lux. Verität i* 1931; ^Redemptor noster mysticum corpus suuin, Ecclesiam nempe. oroatunl voUiit unitate.'i V. etiam supra n, 33. — Benedictus XV. Motu proprio D e i
19
Traditio christiana de Ecclesia, corpore Christi mystico, in ep is toi is s. Pauli et operibus ss, Patrum abunde funda ta igitur in document is magisteriï ecclesiastici semper vigebat et iuvenescebat neque a c once plu Ecclesiae seiungebatur, Hanc traditionein christia-nam ac scholasticam saeculo XVI. praeclare professus est laudatus C&techismit» TridêntÎttUe, pluribus de Ecclesia quaestionibus conceptual corporis Christi íntexens. Unitatem Ecclesiae ¡qu. 12) sic explic&t: yiQuemadmodum humanum corpus multis constat niera-bris ... ita corpus Christi mysticum, quod est E c c 1 c * sia, ex multïs (idelibus compositum est.« Sanctitatem Ecclesiae (qu. 13) illustrât; »Sancta etiain dicenda est, quod veluti corpus cum sancto capite Christo Domino, totius sanctitalis fonte, coniungitur , ,, Patet igitur Eeelesiam esse sanctum , .. quoniam corpus est Christi, a quo sanctificatur, cuiusque sanguine ùbluitur.« (Alias similes sententias eiusdem îibri iam supra notavi; de communion® sacramentorum inlra plura dicam.) Recensores theologi demum in tractatibus et compendiis de Ecclesia Christi ab hae tradiüone paulatim reeedebant, contra protestantes et gallicanes Constitutionen! Ecclesiae defendendo, ad externum eins organisationern potissiniam attentionem convertentes. Nexus conceptué corporis Christi mystic i cum Ecclesia paulutim obscUrabatur, quia theologi plurimi potius traditionem compendiorum ac tractatuum ad usum seholarum quam Integram traditionem ehristianam seque-bantur, nec convenienter animadverterunt, post concilium Vaticanum ad meutern theologorum istius concilii »in primis m y 81 i.c i corporis spcciem, quae nunc inter homines adeo carnales ac mundanos aut peni tus ignoratur, aut non attenditur,.. ante omnia in animis íidelium excitandam esse«; nec schema Vaticanum 1. de Ecclesia, in Collectione Lacensi 7, 567 ss iam a, 1890 vulgatum, attente legerunt.
Ex his apparût, theologos concilii Vatican! nutu quodam divino traditionem rénovasse ac ipsos summos pontífices huius doctrinae non solum opportunitatem approbasse, sed immo scriptores compendiorum praecurrere. Ordinarium Ecclesiae magisterium in hac doctrina eíferenda post concilium Vaticanum professores theologiae prae-currebat. Si professores his monitis opportuno tempore obsecuti essent ac schema Vaticanum, epistolam Satis cognitum (1896) e. a. alten-tius legissent, hodiernum discrimen (Krise) non adeo acre esset.
Neglectu traditionis ac librorum gravium seductí, D. et K. signi-ficanteni appellationcm »mysticum« erronee explicant. Asseverant ctenim (D. 34 s; K. M—36, 65 e, a.), thcologos scholasticos medii aevi hoc vocabulo sensum mere metaphoricum exprimere; corpus Chr. mysticum ergo metaphcram tantum, non nutem realitatem mysticam significare. Iam Frankolin, Prat, Dorsch e. a- hanc appellationem aliter explicavcrunt. Tromp multa testimonia histórica collegit (91—94).
p ru vi d c n (is 1. mail 1917 {instituts S. Coiijjr. pro Eccicsia úricntali); ■Accreseaill ecclesiae, ex qui bu s com pact um et coagmentatum Constat uniim corpus Christi mysticum seu Ecclesia catholicft.« — I.eo XIII., Salis cognitum 1896; »Eeclesiam (Filius Dti] mysticum corpus decrevit lore.«
2'

20
11. Lubac S. I. autem definitive probavit, corpus mysticum iam apud s. Augustinum et apud theologos usque ad saec. XII, saepe euchari-stiam, noil numquam. etiam Ecclesiam signilicassc; intcrdum corpus cucharisticum dicitur mysticum, Ecclesia autem Veritas. Contra Beren* garium (1079) eucharistiam verum Christi corpus cFferendo, appcl' latio »mysticum« non amplius eucharistiae, sed Ecclesiae tau tum tri' buitur," Koster ergo manifeste errat, De vero sensu huius appellationis v, intra,
Tantis erroribus superstrueta est sinistra doctoris Koster eiusque socii opinio de mere metaphorica significatione corporis Chr, mystici, Hnnc opinionem erroneam esse, apparet etiam e sacramentis, quibus corpus Chr. mysticum iormatur, praeprimis baptismo, eucharistia, confirmations ac sacramento ordinis, Effectes horum sacramentorum pro-fecto non pure metaphorici sunt- His sacramentis etiam externa Ec-clcsiae organisalio ita lundatur ac illustratur, ut corpus Christi mysticum ab Ecclesiae externa constitutione aeparari minime possit. Corpus Chr, mysticum etiam visibilem Ecclesiae socielatem comprehendiL ac significat, Etiam huius quaestionis solntio in traditions iam implicite saltern continelur, quamquam nondum sat systematica elueubrata, Köster frustra novam solutionem quaerit, quae nonnisi traditioni ma-gisterii ordinarii Ecclesiae ac theologorum superstrui potest.
Koster conceptum corporis Chr, mystici non negative tantuni per-censet, sed positiva quaedam ad ecclesiologiam efformandam proponji, Tamquam medullam verae definitionis Ecclesiae cum socio suo appel-lationem populus Dei perseveranter commendat, Corpus Christi ut nomen minus darum ac pure metaphoricum improbat, Appella-tionem »populus Dci« autem realem esse (Sach be Zeichnung t43 ss e, a-) dictitat camque reapse in lilurgia frequenUssimam, nomen corpus Christi autem in liturgia rarissimum esse; pericopas s, Pauli, hunc conceptum continentes, rarissime in liturgia (missa) legi," Quae ob-servatio corrigenda quidem est, addendo illos locos, qui banc ideam minus ad litteram utique continent« Nihilominus isla observatio iuste aestimanda est. Appel latin populus Dei autem a D. et K. plus iusto aestimatur, Ista enim appellatio vix signilicantior est quam nomen Ecclesia Dei, quae coetum vet societatem Dei dicit. In linguis modemis hie seusus minus sentitur, quia nostra nomina Ecclesiae (Kirche, cerkev, chiesa) claram signilicationem etymologicam non continent.
Alia quoque quaedam sobria et attentione digna a D- et K, pro-(eruntur, D, solide de organisatiene sociali et de rations membrorum corporis Christi disserit ac quaedam nova de charismatibus ut vinculis soclalibus membrorum corporis Christi profert. Positivam eius libri partem Schlagenhaufen (I. c. 1910, 220] benigne recensuil.
K. perile rationem christologicam corporis Christi ac ecclesio-logiae s. Augustini et clarissimi Scheeben percenset. Auctoritatem s. Augustini quidem deprimit, eiferendo istum doctorem Ecclesiae
49 H. L u b a c, Corpus mysticum. Keuherches de sc. relig. 1939, 257—302; 429—489; 1940, 10—80; 191—226,
47 D c im e 1 5.
21
in hac re potius theologuni quam festem haditionis christianae esse (20 et 38), A (tarnen ooncedendum est, ecclesiologiam s. Augustini reapse parum a christologia distinct am esse ac non pauca paruni cxacta continere. Eandem nimiani ehristologicam rationem ecclesiae-logiae doctissimi Scheeben iam Przywara et Merkelbach meritü rcprehcnderunf." [mmo Przywara asseverat, libros a Schee ben editos hodiernum discrimen (Krise) in ista quaestione saltern partim excitasse; banc discriminis causam etiam K, innuit.
S. August bio eiusque modernis sequacibus a K. s. Thomas Aq. oppOnitur, qui de corpore Chr. mystico pariter potius christologice quam ecclesiologice disserit, atamen utrumque theologiae tractatum praecise coustanterquc distinguit. Vaiidum fundamentum huius distinctions est sublimis ac praecisa s. Thomae doctrina de char act ere sac ram cntali (indelebili). Doctor Angelicus iam praecise docet, cha-ractere sacramentati fideles Christo incorporari eiusque membra efiici (41—47). S, Thomae vestigia premens K. multa non parvipendenda de charactere sacramental i in organismo et organisations corporis Christi, Ecclesiae, disserit disputatque. Ast in hac quoque re fugit cum ¡actum, doctores theologiae dogmaticae, praeprimis Scheeben, iam non pauca gravia exposuisse dc memento charactcris sacramen-tali in corpore Christi. Sicut in aliis capitibus ita in ista quoque quaestione modum excedit. Pondus characteris nimis extollendo ad primatum succesiorum s. Petri recurrit, ut Ecclesiae Constitutionen! characteribus sacramentalibus superstruat." Ast Schlagenhanlen merito monet,is characterem sacramenti ordinis iniprimi etiam in schis' malicis et haereticis coetibus. Opinio docloris K. igitur in hoc non est approbanda; nec ilia, quae K. [socium D. secutus) de parte cha-rismatum in Ecclesiae organisation non sat exacte asserit (130 $s), hanc opintonem salvare possunt.
Arcta conceptus corporis Christi mystici consideratio et manca traditionis litteraturaeque scientificac aestimalio igitur utrumque scriptorem In illis quoque quaestionibus non paruni impediunt, in quibus ceterum nonnulla approbanda graviaque protulerunt.
2. Corpus Christi quod est Ecclesia
Hisee verbis s, Pauli (Col 1, 24) doctor Tramp opus suum inscribe, quo ex epistolis apostoli gentium ac e traditione identitatem conceptus corporis Christi et Ecclesiae demnnstrat: Corpus Christi mysticum est vera Christi Ecclesia, Ecclesia catholica. Quae *assertio non absque pondcTe et gravitate est. Licet non sollemniter definitum sit, Ecclesiam catholicam Romanam esse corpus myslieum Christi, ta-
*B V. supra n. 28 et 29,
™ (Leib Christi) ist das auf Grund der sakramentalen Charaktere begründete und durch sie gestufte und gegliederte Personenname oder Heilskollcktiv, insofern es sieh nach den Weisungen des Stellvertreters Christi liilen lässt. Der sakramentale Charakter und Unterordnung unter den Bisehof der Gesammtkjrche ist... das konstitutive Prinzip... in der "■Körperschaft Christi« (54).
» ZKTh 1941, 94.

22
men res in fidei deposiio ita dare continetur, ut eius negatio dicenda sit haeresis«, Sic professor Tromp [155), qui istis verbis adiungit;
Tándem etiam hodiedum in re nostra defectus quidam claritatis observare est- Et haec est causa, cur nonnulli nimia quadam facilitate et debitis omissis distineiionibus dicant eos, qui bona Tide errant non quidem pertinere iuridice ad Ecclesiam Romanam, tamen minime a corpore Christi esse separatos; alii vera haud pauci, licet Pius Papa XI in encyclic a sua de sacerdotio pulchcrrimam vocaverit mystici Iesu Christi Corporis ductrinam, tamen audientes vocem Corporis mystici non subrideri non possint, dicentes multos quidem sub specie pro-Eunditatis sermocinari de mystico Corpore, interrógalos vero quid pncciie realitatis huic locutioni subsit, vcl doctissime lacere ve] pru-dtntitiims dubitare, vel nubilosissime responderé quaestioni positae.,, Tamen non agitur de re difficili, vel saltern non de maiorc diificultate quam in qua versantUT ii, quibus explicandus est conceptus Ecclesiae, Etiam vox Ecclesiae inde ab antiquissima traditione variis et ver-sicoloribus modis íntcllecta est« [156),
Doctor Trotnp non absque ratione historiam conceptus corporis Christi mystici cum historia nominis Ecclesiae comparât atque indirecte innuit, od has diíficultates dubitationesque supe randas i am tandem systematice de hoc eonceptu tractandum esse ac hoc caput con-sequenter traetatui compendiisque dc Ecclesia inserendum. Hoc caput ad instar compendii iam dccursu viginti annoruni in praelectionibus de Ecclesia trado, Liceat mihi igitur hrevi
COMPENDIO QUAESTIONES SELECTAS HUIUS DOCTRINAE
PROPONERE"
1. Introductio
Christus in sua Ecclesia non solum moraliter vivit sicut auctor in opere suo vel in societate, quam ipse instituit, sed vcrius. Christus, » ut salutiíerum redemptions opus perenne redderet, sanc-tam aedificare Ecclesiam decrevít-, Vaticana constituito de Eccl-Den?.. 1821, Rcdefiipiio Christi autem continuatur per sacramenta, ab Ecclesia adminístrala,
Unigenitue Dei Filius.,, visibilis appamit in assmnpta noslri corporis [orrna. ut terreni homines atque carnales, novum liomiuem induentes... corpus clormarent mysticum, cuius ipse existeret caput. Ad hanc vero mystici corporis unionem efficiendam, Christus Dominus sacrum regencrationís et renovalionis instituit lavacrum. quo filii bominnm... membra essent ad in-vicuni, iuoque divino capiti fide, ape et caritate coniuncti, uno eius çpiritu vivilicareiitur.Atque haec est, quae, ul fidellum mentibus obii-ciatUT altcquc deíixa h a e r e a t, satis nunquam cummcndiii polest, praecellens Ecclesiae species, cuius caput est Christus, ex quo totum corpus compaetum.v;
81 Ci. meos libros: Cerkcv (1924) et Kristut v Cerkvi (1936: versio bohémica Olomouc 1938). Hoc caput mei compendii appTobnvit S. S. Pius XI, V. supra D. 16, Cf. BV 1937, 207 si (Spditll et Or, Chr. 1937. ÓB<1 s {Tysïkiewici),
Primum »chema cone, Vaticani de Ecclesia.
23
Ecclesia est non solum aedificium et organisatio, in qua Christus moraliter vivit ut tons hierarchicae potestatis, sed etiam vivus Organismus, in quo Christus verius adhuc vivit at membra Ecelesiae vivificat.
2. Ecclesia «st corpus Christi
Sensus huius asscrtionis. a) Ecclesia est corpus —• locutio pure metaphorica est, a modo loquendi scriptorum paganorum tempore s, Pauli non diversa. Unaquaequc socictas corpus [vcl COrpO-ratio) dicitur, socii socielatis autem membra societatis appellantur. Metaphora (fábula) de membris corporis et stomacbo Mcnenius Agrippa plebem Romanam sedavit [saec. 5. ante Chr.). Hanc corporis mctaphoram philosophi stoici ulterius exeoluerunt eaque frequentis-sime usi sunt, Relalio membrorum societatis ad inviccm et ad prae-sidem est pure moralis (iuris] -
b)	Ecclesia est corpus Christi. Ista sententia metaphoram [analogiam) corporis societatis adhuc continet, ast ipsam iam ad altiorem Ordincm elcvat eique prorSus novam realem relatione m addit, ab unaquaque profana societate et locutione diversam. Nulla humana societas dicitur corpus praesidis, nec membra societatis appellantur membra praesidis. Relatio membrorum ad Christum prOr-sus singularis est, diversa a relatione membrorum in profanis societa-tibus, eoque mirabilior, quia Christus non solum homo, sed etiam verus Deus est. Insuper hacc apostoli Pauli doctrina revelata est atque in epistolis divinitus inspiratis consígnala. TheoLogi tali locutioni s, scripturae quasi sacramentalem characterem tribuunt, utpote signo sanctae veritatis." Hisce verbis apostolus vcrilatem ante Damascum sibi revelatam expressit ac Spiritu Sancto afflatus exponit applicatque.
c)	Cur solus s. Paulus hanc veritatem doceat, non vero alii apostoli? Sic Deimel, Koster e. a. obiiciunt. Respondendum: 1. Haec Veritas soli s. Paulo revelata est; quae revelatio, causa eius conversion^ ac vocatio ad apostolatum, continuo ipsi ante oculos ver-sabatur. 2. Christum non novit in eius vita terrestri, sed solum glori-ficatum; eiusque vim ánimos penetrantem ac renovantem expertus est. 3. A Deo electus apostolus gentium (Act 9, 15; Gal 2r 71], a S. Spiritu doctus, hac idea gravissime demonstrabal, omnes gentes aequa-liter cum ludaeis vocatos esse ad salutcm in Christo (Rom 7, 4: Eph 2, 11—22; 3, 1—7). Pro hac idea persecutiones et cárteres et vincula passus, reapse »vinetus Christi Iesu pro gentibus« [Eph 3, 1). 4. In magnis urbibus hellenisticis veritatem ac opportunitatem huius ideae expertus est, Multas quidem lormas externas e locutione hellenistica mutuavit, sed revelations et inspiratione edoctus, has formas penitus novia ideis ac mysteriis complevit, Quae Deime! (6 e. a.)*4 et Köster (37 ss) obiiciunt, errónea et absona et temeraria sunt.
" M. Grabmaiin, Die Lehre des hl, Thomas Aqu, von der Kirche (1903) 209—212,
"* Die Kirche ist mehr als Paulus. Deirael 6.
24
Assertio ¡}robult<r: 1. Non solum cx illis locis s. Pauli, ubi expresse de corpore Christi ac membris eins loquitur (Rom 12, 4 s; 1 Cor 6t 15; 10, 17t 12, 12—27; Eph et Col), sed ex iis quoque, ubi docet, nos esse (unum) in Christo (Gal 3, 20 textus graecuS: unus in Christo), in unum Christum baptizatos {Gal 3, 27 s e. a.) et simiüa. Traditio praetere» monet [supra pg. 15 s ac nota 33), haue ideam Saulum Iti Paulüm convertisse ipsique continuo ante oculos versatam esse.
2.	E ss. Patribus, Plurimos locus eollegit Tromp,
3,	Ex ordinario magisterio Ecclesiae et consensu theologorum. Pauca v. supra pg. Ift; multa apud Trump.
Qualific&Uo assertion is, Theologi gravissimi conscntiunt, thesim esse de (ide dtvina, utpote in s, scriptura et traditione explicite proposita, Troinp immo dicit [v, supra pg. 21 s), earn esse etiam d e Ii de catholica, doctrinam ei eontrariam ergo haeresim esse.
3. Corpus Christi myaticum
De historia appellationis nnyslicum. v. supra pg, 19s, Hano appellationem iam S. Thomas constanter adhibet de Ecclesia; Ecclesia, quae est mysticum corpus Christi (S. th. 3, 49, 1); Ecclesia dicitur unum corpus mysticum (3, 8, 1) e. a. Deinde Bonifatius VIII [Urtam sanetam 1302) aliique summi pontilices, praesertim decenniis novissi-mis. Sensum huius appellationis ad mentem traditionis perite explieavit Franzel in," qui utpote tlieologus concilii Vaticani cum soeiis suis prolecto optime perspexit verum traditionalem sensum. Eum Prat, Dorsch aliique recent tores sequuntur.
Appellatione mysticum corpus Ecclesiae:
a)	Distinguitur a corpore Christi ph ysico (historico. individuali), in quo Christus in terra vivebat, passus, mortuus est, resurrexit; quod glorificatum in coelo ac in ss. eucharistla vi vit. Ecclesia ergo non est corpus Christi physicum.
b)	Ecclesia utpote societas visibilis corpus morale est sicut aliae societates- Ast eius relatio ad Christum non est mere mOralis, prout societates naturales moralihus tantum vineulis Cum dueibus suis iun-guntur, sed et vere realis, etsi super naturalis.40
c)	Unio membrorum Ecclesiae cum Christo supernaturalis ac realis profecto mirabile mysterium est; recte igitur etiam hoc sensu mystica dicitur.
Etiam corpus Christi physicum, hypostatice cum diviiu persona unitum, plenum mysteriis est, multo magis eius corpus in coclo et eucharistia; idco usque ad saec. XII, corpus eucharistjeum frequenter myaticum dicebatur. [¡Jitur haec appellatio solum auxiliaris est, ut itn dicam, atque usu historico ad sensum supra explicatum restrietn, Dcimtii, Köster sociique hjinc historian! sinistre eXponunt. Aiii autem hanc appellationem ideo récusant, quia diction! s. Pauli aliquid novi addit ac -déterminatira iam conceptionem theologicam ei imponit'.:,: At vix dici potest, sensum huius appellationis a menle s, Pauli discrepare.
Theses de Ecclesia (1907) 300—31J. M Supra a. 34.
" Stolz o, c. [supra n. 41) 16 s.
25
4,	Caput corporis mystici
In epistolis s, Pauli duplex textuum series distinguitur. In prima fideles unum corpus Christi vel in Christo (Kom 12, 5) constituunt. In altera autem serie Ecclesia expresse voeatur corpus, cuius caput est Christus. Prima series est antiquior; altera tantum in epistolis poster io ribus oceurrit, nempe Eph ct Col, In hac diversitate nequa-quani contraria opponuntur; utraque dictio eandem ideam unionis Vitalis cum Christo supponit. Eodem idea continuatur, crescit, explicatur,
Secundum doctrinam S. Thomae Christus dicitur caput Ecclesiae secundum similitudineni humani capitis, in quo tria possumus considerare! ordinem, perlectionem, virtutem. Ordinem, i.e. eminentiam, principatum: periectionem, quia in capite vigent omnes sensus; virtu lern, quia virtus et motus ceterorum membromm est a capite propter vim sensitivam et motivam." Vel alio modo: a) Christus est caput Ecclesiae, quia habet supremam potestatem ut caput primarium, a quo omnis hierarchica potestas auctoritatem habet; ergo sensu mere moral!, metaphorico. b) Ut plenitude et fons vitae supernaturalis, ex quo tota vita Ecclesiae emanat; ergo sensu m agis proprio. Hunc sen-sum Christus illustra vit parabola vitis et palmitum, At locutio s. Pauli de Christo capite cum bac parabola non prorsus aequiparari potest, sed graviter ab ilia distinguitur.iB Singulae paimites individualiter immediate cum vile iunctae sunt, Membra corporis autem necessario socialia (collective) sunt: Multi unum corpus sumus {Kom 12, 5), nam corpus non est unum membrum, sed multa (1 Cor 12, 14).
Christus caput igitur non solum mere moraliter (iuridice) cûrpori (membris) Ecclesiae iungilur, sed etiam realibus vinculis supernatural ibus tamquam fons vitae supernaturalis. Slmul autem etiam in ordine moral! [iuridico) Christus primarium (principale] caput est, utique invisibile atque ideo in ordine iuridico socîetatis visibilis (Ecclesiae) vicarios habet homines, quorum potestas a Christo derivatur.
In epistolis s. Paul: praeprimîs primus sensus (supernaturalis ac magis proprius] praedicatur (Ep 4, 15 s; 1, 22 s; Col 2, 19). Ter uterque sensus copulatur: Estis in illo repleti (plenitudine), qui est caput omnis principalis et potestatis [Col 2, 10): omnia subiecit sub pedibus cius et ipsum dédit caput supra omnem Ecelesiam, quae est corpus ipsius et plenitude eius (Eph 1, 22 s); vir est caput niulieris, sicut Christus caput est Ecclesiae (Eph 5, 23),
Ad relellendas obiectiones acatholicorum probe dlstinguamus oportet utrumque sensum ac distincte statuamus substantialem diver-sitatem potestatis summi pontificis et potestatis Christi. Pontifex nequaquam caput sensu vitali (magis proprio) dici potest, sed solum sensu iuridico; atqui etiam hic Christo invisibili quidem, sed principali (primario) capiti subditus.
5.	Thomas theoretic« optimç dislinjjutbat utrumque sensum capitis. At &y&tumatica[tt doetrinam de Eeclssia nondum elabomvit et ideo utrumque sensum saepc confudit. Thcologi frequenter provocant vorbn Summat tlieo-
» S. th. 3, S. 1.
" Prat II, 347 dicit fias differential »frappantes* esse.
26
logicae 3, S, 1, 2: »In meiapboricis locutionibu* nuil oportet attend! iumli-ludinem quantum ad omnia.« Ast hie a£itur de c a pile senau, mere meta-phorico; respondetur cnitn ad ohiectionem: »Capitis non videtur esse aliud CEkpltt; sed Christ), secundum quod est homo, est caput Duns,« quod proieclo a sensu, quo Christus eat caput Lcclesifle, longe differ I.
5. Sponsa Christi
Conceptum corporis Christi ac Christi capitis apostolus in epístola Eph 5, 22—33 disertissime iungit cum imagine sponsac [uxoris), qua specie iam in AT, praesertim autcm in NT relatio religiosae societatis ad Deum et Christum frequenter illustrator; banc imaginem etiam parabolae Christi de nuptíis Filii Dei explicant, Eandem idcam Paulus etiam in 2 Cor 11, 2 expressit, In Apoc 19, 7—9 et 21, 2 Ecclesia sponsa (uxor) Agni dicitur. Ex Eph 5, 22 ss dilucide äpparet, conceptum corporis Christi reapse etiam hanc ideam comprehends ac cum ipsa coalesci;" item ex hac apostoli doctrina patet, corpus Christi non meras metaphoras, sed relaciones vere reales ac quasi-physicas significare.
ídem coneeptus corporis Christi intime cohaeret cum iuneturis sacrarnentorum, quibus fidelea Christo incorporantur et uniuntur.
6- Communio sacrarnentorum
Catechismus Tridentinus docet, articulum »communio sanctorum (symbol i apostolorum) esse explica tionem verborum; (credo} sane ta m Ecclesiam catholicam, »Sanctorum communiorie sacrarnentorum communionem intelligi debere.,, Sacramentis veluti sacris vinculis (fideles) Christo connectuntur et copulantur, et máxime omnium bap-tismo, quo tamquam i anua in ecclesiam ¡ngrcdituur,,, Baptismum vero cucharilla et deinceps cetera sacramenta consequuntur«- (I, 10, 22). Baplismo autem non solum societati Ecclesiae tamquaro membra |sen-su morali) adiungímur, sed etiam Christo eiusque corpori mystico incorporamur.
E sacromentis, praeprimis e baptismo, manifestissime apparet Ecclesiam reapse esse corpus Christi mysticum, prout etiam theologi Vaticani in i. schemate de Ecclesia docent (supra pg. 22). Ideni s, Paulus praedicat. Baptismo ipsi Christo coalescimus [Rom 6, 4 s), convtvi-ficati in Christo (Eph 2, 5), in unum corpus Christi baptizati (1 Cor 12, 13), Christum induimus (Gal 3, 27), Baptismum autem sequitur s, eucharistia. S, Thomas"' et s, Augustinus" dictitant: Sacramentis instituía, constituía, fabricata, formata est Ecclesia. Idem concilium Viennense (Deuz. 480),
Similia s. Paulus de eucharistia docet, qua unum corpus Christi (imus (1 Cor 10, 17; 6, 16). Eucharistia renovatur sacrilicium Christi, quo vetus teslamentum nbrogatum ac novum testamentum (quod est Ecclesia) institutum est. Eucharistia est sanguis ac vinculum novi testamenti (1 Cor 11, 5). (Jnde fideles Christi celebrantes eucharistiam
™ Uberius Franiclin 293—300. V. etiam supru n, 38, ubi etiam aliae ideac conexae memorantur,
™ S. theol, 1, 92, 3: 3, 64, 2, 3,
13 In Ps 126; In loan, tract. 15, 8.
27
actu constituant populuin eleetum novi testamenti, hoc testamentum rénovant et iirniant.03 Si cut per immer sinne m bap ti s mi oritur unum corpus Christi, sic communicatio corporis Domini in eueharistia ciin-dem effectum exercet: in eandem sphaeram Christi sumus translate unum corpus cons ti tuen tes."
Christum realiter in Ecclesia vivere ae vivificare, manifeste etiam in sacramento ordinis apparet, quo sacerdotes adeo arete cum Christo iunguntur, ut ipse per eos sacrificium Crucis renovet ac continued peccata remittat ac varias gratias conférât, Sacerdotes sunt electa Organa corporis Christi mystici, vicarii ac mediatores Christi,
Charäcter ¡ndêlâbitu. Tria sacramenta [baptismus, confirmatio, ordo) cliaracterem indelebilem imprimunt, quo fideles indulebili vinculo singulariter Christo copulantur, Hie character stabilem firmum-que ordinem in structura corporis mystici constituit, ad instar struct turae anatomicae in organismis naturalibus; simul etiam stabilem ordinem in organisations social:, Charactere baptismi constituuutur membra corporis Christi (Ecclesiae). gratia autem viva membra.
Charactere ordinis potestas sanctificandi, praeprimis sacrificium NT, eucharistiam consecrandi eonfertur, potestas in verum physicum corpus Christi (in eucharistia). Potestate sacramentali in corpus Christi physicum (eucharisticum) quodammodo etiam potestas hierarchica (iurisdictionis) in corpus mysticum (undatur, Iurisdictionem ordina-riam enim solum preibyteri et episcopi, sacramento ordinis conse-crati, exercere possunt. Attamen îurisdictio non ipso sacramento (et character®) ordinis eonfertur, sed decreto legitimae potestatis, (Juod mag ni momenti est. Secus enim presbyteri et episcopi haeretici ac schismatici iurisdictionem Stabilem retinerent, nec indigni potestate privari posse nt, Ordo in Ecclesia turbaretur.'ll> Distinctio ac separa-bilitas utriusque potestatis inde quoque sequitur, quod in potestate sacramentali Christus personaliter, realiter ac quasi physice operatur. Sacrament a effectum producunt ex opere operato; in iurisdictione autem Christus solum moraliter (iuridice) operatur, ideo haec potestas decreto Imodo morali, iuridico} conferri potest, non sacramento. Sacra-mentum ordinis autem habitudinem et aptittidinem ac probabiliter charisma quoddam confert ad iurisdictionem exercendam.
Hunc contextum s acr amen tor um cum corpore Christi mystico illustrât s, Paulus; Crescamus in illo per omnia, qui est caput Christus: ex quo totum corpus compactum et conncxum per omnem iunc-turam... augmentum corporis facit, Eph 4, 15 s.
Deimel et Kaster traditionaleiri theologiae catholicae de hac quaestione doctrinaill non sat perscrutati sunt; nun pauca. quae de charismatibus (Dci-met) ac de char&ctere (Koster) do cent, iam alii theulogi dUtinctius tradt derunt. Verum tarnen est, haue quaestiotiem potius in theotogia dogmatica de s a crament is tractari ac partim tractatui de Ecclesia intextam esse.
M Stolz (supra a. 41) 20.
" O, c, 21,
u De relatione potestatis ordinis sacramentali» ad potestatem iuris die tionis perlte disherit J. Fuchs S. I., Wcihesacramentale Grundlegung kirchlicher Rcchtsgewalt (Scholastik 194t, 496—520) et in diaaertatione: Magiate-rium, Ministerium, Regimen, Bonn 1941,
28
Sucrantetlftitit Eccleaine. Doctrinam tradition!* de sacramenta Ecclesiae perite perstrinxit Ansehung Stolz."1»- Nomen s ti c ra m e n t u m in antiquitale christiana idem significa! ac graecum mysterium, ncmpf primarle id, qucd inlellectitm transcendí! (latet), secondarie autem id, quad hodiernum nomen s a c r a m e rt t um. Ecclesia iam in Didache 11, 11 my Stenum dicilur,' diserte Orígenes et Cyrillus Ale*, ¡ta appellant Ecclesíani. Oratio Missalis Romani Sabbato sánelo: Dcus.,, rcspícc ad tetius E c c 1 c -si a e tuae mirabile sacramcntuni. ílac appdlntione exprimitur, interna nostra cum Deo unió per Ectdesiam. Hic Ecclesiae conccptus per alium, nempe Corpus Christi, msgis explicatur.
Ergo Ecclesia et Christus primar ¡um sunt sncramínltim, quo sanctifies lïltir, Septem sacramenta, quae ^numerantur, viae Stint ad illud et ex CO oriunlur. Ita A. Stolz (H s),
7.	Anima corporis Christi myslici
S. Pauius saltern implicite, ss. Patres autem diserte docent, Spi* ritum Sanctum esse animam Ecclesiae. Sicut anima est principiuni vitae et unitatis corporis humaui, ita Spiritus Sanctus principium vitae et unitatis corporis Christi mystici, Christus humana sua natura est caput sui corporis mystici. Gratiam vitamque supernaturalem autem solus Deus conferre potest. Sanctificatio per gratiani vero in s. Trini-tate Spiritui Sancto appropriatur, qui a Patrc per Filium procedit atque igitur etiam Spiritus Filii est, S, Paulus vitam nostram in Christo frequenter cum vita in S, Spiritu identificat; in Christo saepe idem signilicat ac in Spiritu,in
Anima et corpus Ecclexiiie. in hac locutione anima sensu latiore omnia elementa supernaturalia invisibilia Ecclesiae comprehendit, gra-tiam divinam, dona Spiritus Sancti, internam fidem et sanctitatem. Organlsatio socialis et cetera elementa visibilia autem corpus Ecclesiae dicuntur. Corpus Christi my&ticum animam et corpus Ecclesiae comprehendit, sccus non posset corpus appellari.
Cor corporis mystici nonnulli Mari am (Scheeben, Solovjev), alii vero convenientius eucharistiam dicunt. Ast hoc in s. scriptura et traditione non sat fundalur nee urgendum est,
Metophorae biblictte: Corpus Christ i, caput corporis Christi, s pons a Christi, plenitudo Christi ac implicite (Spiritus Sancíus) anima Ecclesiae gravissimae sunt et intime invicem iunctae. Cum appelLatione sponsa (uxor) Christi cohaeret nomen mater Ecclesia (mater nostra), quod a s, Paulo innuitur (Gal 4, 26) ac a Patribus frequenter disertissime adhibetur. Hac appellationes, divo sigillo revelationis et inspirationis signatae, ab aliis, quae s. Paulo alienae sunt, probe discernantur oportet,
8.	Kelatio corporis Christi mystici ad hierarchic a m Ecclesiae constitntlonem
Luther e concepto corporis Christi mystici negationCm Sacer-dotii sacramentalis deducebat; ad verba s. Pauli 1 Cor 12, 12 ss (omnes in unum corpus [Christi] bnptizali sumus,,, Vos autem estis
"a O. c. (supra nil) 26.
* i Cor 6, 11 ac Gal 2, 17; Eph 2, 21 s; 1, 13 e. a.
29
corpus Christi et membra) provocando, contendebat, baptismo omnes Christianos iam adeo Christo lu ne to s esse, ut altior unio sacramen-talift nec necessaria uec possibilis sit.
Theologi orientales separnti e doctrina s. Pauli de Christo capite Ecclesiae deducunt. aliud Ecclesiae caput statui non pusse Doctrina eatholiea de primatu summi pontificïs Christum e*cludi; Ecclesia est corpus Christi, minime corpus papae.
Theologi catholici de relatione corporis mystici ad Ecclesiam hierarchicam minus exacte docent; nonnulli contendunt, corpus my-sticum latius patcre quam Ecclesiam hicrarchicam,
Contra has opiniones err û ne as ac minus exactas très StatuimUS assertiones:
I.	Corpus Christi mysticum directe vitam supernaturalem hiter-nam Ecclesiae eiusque mysticum organismum internum signilicat.
II.	Non excludit hierarchicam Ecclesiae Organisationen), sed earn cssentialiter comprehendit, etsi non singulation.
III.	Non excludit pTimatum monarchicum visibilem.
1.	C 'or pu s Christi mysticum directe vitam su-pernaturalein internum Ecclesiae eiusque rnysticum orgtmistmim internum signifient.
Hic sensus istius conceptus potest dici sensus in redo vel sensus redupticutious [corpus Christi praecise ut mysticum).
Eadem enim Ecclesia sub duplici formalUate concipi potest: 1, primo modo eoncipitur directe elementum internum et iiwisibile. elementum visibile sociale auteni ir( oblÎQUo; 2. secundo modo directe concipitur elementum pxleriiuni sociale et hiertirchiciwi. internum et supernaturale autem in nhlitjuo'J Hic secundus considerandi modus post saeciilum XVI, theologis catholicis magis Eaniiliaris est; ideo in trac ta tu de Ecclesia rar lus de corpore mystico disserunt.
Asserl in probatur: 1- Medulla conceptus s. Pauli de Ecclesia est adeo intima inter Christum caput et Ecclesiam corpus (membra) coniunctio, ut inter utrumque plena sit oommunioalio proprie-tatum; nomen Christi promiscue pro Ecclesia ponilur. Talis mystiea identifie at io autem de hierarchica Ecclesiae constitutione minime praedicari potest, cum inter caput iuridieum ae subditos p otitis di-versitas efferenda sit. Quam capitis et corporis mysticam identifi-cationem etiam ss. Paires saepe rcpctunt, praeprimis S. Augustinus-
2.	S. Paulus et Patres docent causam efficienteni unitatis Ecclesiae esse s. s piritum, eius instrumenta unitatis autem sacrament a, baptismus, eucharistie, confirma lio. Quae supernaturalem Ecclesiae elementum significant. Eadem supernaturalis Ecclesiae con-sideratio etiam imagine sponsac Christi profertur,
3.	Immo etiam illis locis, ubi s. Paulus de diversitate membrorum dissent, praeprimis de charismatihus loquitur.'4
Haec primaria corporis Christi significatio eiusque supernatur&le elementum internum appellatione mysticum exprimitur.
1,7 Spieil (supra n. 16) 150.
* Spâïit 155 SS el 162 ss.
30
II. Cor ¡ms Christi mystiaum hierarchicam Ecclesi&e constitutione m naquaquain excludit, scd eain comptvhendU, efsi non sin-gulatim.
Sicut mysticum necessario mirabilem supern aturafem internam Eedesiae indolem notât, sic nomen corpus necessario visibilem Organisationen signilicat. Plenus corporis mystiçi conceptus igitur internam Ecclesiae essentiam significat, ast profecto Ecclesiae visibilis et socialis. Visibilis Ecclesia tantum corpori aequiparari potest, sicut etiam Christus ratione habita ipsius naturae visibilis caput Ecclesiae appellatur,
Ast sicut Christus, religio christians ac Ecclesia facta historien sunt, ita etiam hierarchica Ecclesiae constitutio factum historicum est, quod singulatim nonnisi argumentis historicis explicari ac probari potest. Corpus Christi necessarie quidem Organisationen! raembrorum, superiora ac subordinata sijjnificat, at nun singulatim apostolos, epi-scopos ac Petri sueeessorem; quae historice probanda sunt.
Asseriio prrtbatur: i. S. Paulus hierarchicam potestatem in ec-clesiis a se fundatis strenue exercebat, Eius aliorumque apostolorum potestas bierarcbica, multis mtraculis et charismatibus confirmata, adeo firma et ab omnibus agnita erat, ut theoretica demonstration non indigeret, Crebra dona charismatica extra ord in aria iidelium autem non raro ordinem in singulis ecclesiis turbabant, Ideo de ordine in variis corporis membris disserens, potins de variis charismatibus quam de gradibus hierarchies locutus est- Praeterea etiam magna pars presbyte rem m et aliorum, qui singulis ecclesiis praecrant, charismatic! erant, Quare apostolus charismaticos a superiorihus occlesiarum non distinguit, sed pronüscue de utrisque loquitur, Inter charismata, Î Cor 12, 28 et Eph 4, 11 et Rom 12, 7 s enumerata, profecto etiam varii, qui singulis ecclesiis praesunt (Rom 12, 8), numerantur; apostoli (sensu latiore), evangelistae, pastores, gubematiunes. Praeterea 1 Thes S, 12s et 1 Cor 16, 15 s fideles monet, ut subditi sint superioribus ecclesiae localis.
2.	S. Paulus sua m hierarchicam potestatem potius via facti excer-bat quam theorctice probabat; theoretica enim demonstratio non erat necessaria (ut iam dixi). Non solum simplices fideles, sed etiam charismaticos strenue regebat. Immo illae epistolae, quae praecipue de corpore mystico ac de charismatibus agunt (1 Cor, Eph, Coli, ex toto potestatem s, Pauli hierarchicam inculcant et exercent, mandata dant, poenas minantur atque iam initio ad potestatem aposiolo a Christo datam provocant ( Paulus apostolus J, Christi per voluntatem Deî«). In ipso eontextu monitoriim de corpore Christi et de charismatibus inculcat: Quae scribo Vobis, Domini sunt mandata (Î Cor 14, 37).
S. Paulus potestate sua hierarchica in singulis ecclesiis presby-teros constituebat, qui praeessent, fidelis monebat, regebal, puniebat (exeommunienbat), episcopos constituebat (Tituni, Timothcum). Corpus Christi mysticum firmo aedificio aequipirabat (Eph 2, 20s; 4, 11—16).
3.	Patres verba s. Pauli de diversis membris Christi frequenter de hierarchica constitutione interpretantur. Imo saeculis posterioribus, charismatibus iam cessantibus et raris, dissertissima apostoli verba
31
de divers it ate membrorum Christi attentionem potius ad gradus hie-rarchicos quam eharismaticos convertunt.
4. Etiam ratione saudetur, in apte disposito corpore Christi orga-njsationem ordinemque hierarchieum necessarium esse. Ita etiam in organ ismis perfectioribus Organa vitae (physiologicae) ossium artuum-que structura fulciuntur, Ast haec structura anorgaiiica corporum, Organis vitae destituta, dilabitur ac irangitur. Ita etiam in corpore Christi vita supernaturatis, sacramentis excilata et. nulrita. exerci-tium ac effectum potestatis hierarchicae iuvat, Sanctitas est medulla proprietatum Ecclesiae. Potestas hierarchies potestati sacramentali sanctificandi adnexa ac quasi subordinata est. Sine sanetitate nec uni tas nec propagatio (catholic! tas) servari posset; nec apostolicitas a Sacramento ordinis separari potest. V. supra de relatione iurisdictio-nis ad sacramcntum ordinis (pg. 27). Ecclesia ideo instituta est a Christo, ut salutiferum redemptionis opus perenne redderet ac vetuti domus Dei viventis esset (Dem. 1821),
III. Corpus Christi mysticum non excludit prima tum monar-chicunt nisibilem,
Theologi orientales dissidentes post saec. XVI. demum e con-ceptu corporis Christi mystici obiectionem contra primatum summi ponlificis dérivant ac dictitant, Christum unicum caput Ecclesiae esse, In hac obiectione a theologia protestantium dependent."11 Orientales isto conceptu non omnem potestatem suprernam excludunt, sed solum monarchicum primatum Romani pontifîcis,
Atsertio probatur: t. Indirecte. Theologi orientales conten-dunt, primntu summi pontiiieis Christum ex Ecclesia excludi; papain ut Christi vicarium sibi exclusive nexum inimediitum cum Christo u.surpari. Fideles solum mediante papa Christo iungi posse; fideles non esse membra Christi, sed papae, non christianos, sed papist as, Ast haec assertio, et fonte et mente protestantica, ad consequentias protestanticas ducit. nempe ad negationem sacerdotii sacramental is Sacerdotes enim vi sacramenti ordinis Organa et mediatores vitae e Christo emanantis existunt; vicarii et Organa Christi. Talis negatio sa* cerdotii doctrinae christianorum orientalium substantialiter contradicit.
Hac orientalium obiectione confunditur conceptus capitis sensu vitali supematurali (mystico) ac caput sensu iuridico (mere meta-phorico). Theologi catholici ista probe distinguentes docent : 1. Christus solus est caput mysticum ac unicus fons vitae supernatural is-2. Christus etiam ordine iuris oaput primarium ac principale (invi-sibile) existit, ex quo omnis potestas ecclcsiastica emanat, Potestas papae est vicaria ac subordinata Christi mandatis, 3. Papa non potentate sacramental i, sed solum potestate iurisdictionis [ac magisterii) episcupis superior est.
2. E S, Pauli Conceptu Ecclesiae probari potest, primatum s. Petri ac successorum plane congruere cum conceptu corporis Christi my*
" M. Gordillo, Compendium ibcrslogiae orientaJis (Runia 1937) histo-rieam partem huius ubiectinnis optime adumbravit pg. 65—73, Mea verba de cancilio Vaticano sinistre intellect (p£. 68; 2, cd. pg. 71); v. AAV 1941, 160 oc supra pg. )5.
32
stici. Sicut corpus naturale a capite regitur, ita etiam suprema capitis visibilis potestas ordini in corpore Christi non contradicit; visibile caput Ecclesiae ab eodem Christo potestatem aeeepit, ex quo omnis hierarchica iurisdictio émanai. Nec potestas sacerdotalis sacramen* talis Christo capiti contradicit; eo minus potestas iurisdictionis. Nec probari potest, cum conccptu corporis Christi magis convenire supre-mam potestatem collegii (concilii) episcoporum. Sed potius congruen-tius est, ut visibile corpus Ecclesiae visibilem rectorem (caput) mo-narchicum haben t. At tarnen primatus non ex solo conceptu corporis mystici derivatur, sed ex positiva Christi institutione historice probatur.
3. Nequaquam necessarium est, ut caput visibile Ecclesiae supre-mam potestatein sacramentalem habeat. Primatus non est sacramen-tum nec sacramento coniertur, In suprema potestate magisterii et hirisdictionim enim Christus moraliter solum operatur; ideo sine sacramento confertur. V, supra pg. 27.
Orientales potestatem ordinis {sacramenlalcm) non sal a jurisdiction? distinguant; nee potestatein iuris divini (a Chrieto institutam) a aacrunieilto discernunt. Ideo pu tant, primalum iurisdictionis iuris divini proprie solum sacramento conferri posse, Nec darum conceptum character!* indelebiüs habent.
Anger dicit, papam esse sacramentum unitatis Ecclesiae, utpetc Signum visibile et elficax unitatis.'" Ratione habita oblectionis Orien* talium ac debitae distinctions, a tali modo loquendi abstineamus oportet, ne Veritas obscuretur.
9. Conclu S io: Corpus Christi quod est Ecclesia
Thesî praecedente de relatione corporis Christi mystici ad hlerar-chicam constitutionem sane satis exposita probataque est veritas. corpus Christi mysticum ctiam Ecctesiam hierarchicam comprehendere nec ab ilia separandum esse, Pieuus et adaequatus Ecclesiae con-ceptus omnia eîus clementa tarn interna quam externa, visibilia et invisibilia, tani per se naturalia quam per sc supernaturalia complec-titur. Corpus Christi mysticum directe et primarie quidem interna ac proprie supernaturalia eîus clementa significat. attamen Ecclesiae clementa visibilia. socialem Organisationen! ac hierarchicam constitutionem nequaquam excludit, sed essentialiter complectitur. Uterque Ecclesiae coneeptus solum considerandi modo, non autem re substan-tiaque in conceptu, contenta diiiert.
Thesis praecedens quasi centrum et potissima pars totius cccle-siologiae esse videtur. Ideo in nullo tractatu de Ecclesia Christi prae-termittatur.
Corpus Christi mysticum directe ilia element a significat, quae anima Ecclesiae a multis theologis appellari soient; nec tamen ca elementa, quae corpus Ecclesiae dicuntur, excludit. Secus enim corpus (Christi) dîci non posset.
w Anger (supra n. 19) 253.
33
Multi thcologi de hoc duplici Ecclesiae conceptu parum distincte ac minus recte disserunt. Non raro contendunt, conceptum corporis Christi latins patere quam conceptum Ecclesiae. Ista opinio sinistra duabus rationibus fallacibus superstrui videtur; 1. Pars primaria ac aspcctus directus cum tota conceptus comprehensione conlunditur. 2. His tori a utriusque conceptus non discernitur,
Primam rationem sinistrae illius opinianis iam supra ac in thesi praeccdente sat exposui. Corpus mysticum ctiam socialem Ecclesiae organisationem complectitur.
In historia conceptus Ecclesiae duae aetates discemendae sunt, ante ac post saeculum XVI. Ante hoc saeculum conceptus corporis mystici lere praevaicbat quidem, sed tractatus de Ecclcsia nonduni systematice excultus est, Ilia actate conceptus corporis mystici et Ecclesiae aequaliter vagus ac parum determinatus erat. Conceptum corporis mystici eius aetatis cum conceptu Ecclesiae eiusdeni temporis comparando, facile perspicitur, utrumque conceptum aequalem vel saltern fere eundem fuisse. Nec ecclesiam AT ab Eeclesia Christi sat discernebant, nec ecclesiam triumphantem ac militantem, nec angelos ac homines; similiter etiam caput sensu mere inetaphorico [morali) ac caput sensu magis proprio parum distinguebant.
Hie vagus ac minus exaetus modus Icquendi apud optimos medii aevi theologos reperitur, e- gr. apud s. Thomam.n Ideo in hac re ad tbeologos illius aetalis ac ad ipsum s. Thomam non sine debitis distinc-tionibus provocari licet. S. Thomas e. gr. etiam angelos membra Ecclesiae et corporis Christi mystici dicebat/" Ecclesiologia non est ad ilium statum deprimenda, quem saeculo XIII. occupabat.
Ipse koster contendit, membra Christi (mystici) latius patere quam membra Ecclesiae (pg. 93). Similiter recentissime professor Fl. Schagenhauten S. I.; Eine restlose Gleichstellung beider [der sichtbaren Kirche und des Leibes Christi) ist doch ausgeschlossen;... weil die Gliedschaft an der Kirche als Gesellschaft doch nur durch eine sichtbare Handlung erworben und verloren werden kann, zum Leib Christi aber wird man ... doch alle rechnen müssen, die durch die heiligmachende Gnade von Christus her Leben und Bewegung haben," Ast haec opinio discrepat a clara doctrina. s. Pauli, baptismo membra Christo incorporari. Atqui eodem baptismo etiam membra Ecclcsiae constituuntur, ut theologi cum C. I, C, 87 communiter do-eent. Charactere indelebili etiam peccatores Christo iuneti permanent. Ergo nec sola gratia sine charactere baptismi (sacramental!) membra corporis Christi mystici vel Ecclesiae constituit, nec amissio gratiae nexum cum Christo penitus disrumpit, manente vinculo characteris indelebilis. Tnde patet, quid de angelis et iustis AT e. a, dicendum sit.
Ecclesia, sive aspectu hierarchicae constitutionis sive corporis mystici consideratur, est Organismus et organisatio sacramentorum. Sine Ecclesia hierarchica sacramenta administrari non possunt nCc
" V. supra pg, 25 s.
" S, llieul. 3, 8, 4 e. a. 78 Zt. kftth, Thaol. 1941.
Hojöilovuj Vciloik
3
34
sine sacramentis hiérarchisa Ecclesia existere polest. Ad corpus Christi sensu stricto solum baptiznti pertinent, Hac norma quaestio de membris Ecclesiae, quae est corpus Christi, solvenda est, ratione habita illorum, quae in thesi praecendenti ac de charactere sacramentali exposui, Muitae quidem difficultates ac dubitationes restant, Quae tarnen nequaquam eonceptu corporis mystici a conceptu Ecclesiae avulso, sed utroque conceptu attente considerato, solvi vei explicari possunl, Quaestio de membris Ecclesiae et corporis mystici recentis-sime ab illis praecipue turbatur ac obscuratur, qui aut corpus Christi ab Ecclesiae conceptu plus iusto avellunt, aut in tractatu de Ecclesia corpus mysticum negligunt, Nec quaestio de membris evelenda est ex contextu proprietatum essentialium Ecclesiae, praescrtim unitatis.
Ex dictis sat apparet, distinction em membrorum corporis Christi a membris Ecclesiae hierarchicae contradicere explicitas s, Pauli ac magisterii ecclesiastic! doctrinae. Membra corporis Christi a membris Ecclesiae seiungi non possuni Praeprimis patet, solum baptizatos esse membra Ecclesiae. Item liquet illos, qui solum ad aniniam Ecclesiae pertinent, non esse membra corporis Christi. Eteriim nec anima membra habet, nec corpus Christi cum anima Ecclesiae confundere licet.
Sane nexus cum Ecclesia varus gradibus distinguitur. Ideo nonnulli (cum M, J, Congar 0. P,} membra Ecclesiae perfecta ac minus perfecta distinguunt, id est membra perfecte vel minus perfecte cum corpore Ecclesiae conexa. Ast exactior est distinctio cardinalis Franzelin — "inter id, quod est pertinere ad Ecclesiam ¿impliciler et ex tnlcgrft. et quod est pertinere ad illam (melius: cohaerere cum ilia) secundum quid et ex uliqua parte« (th. 23, pg. 391). Membra sunt solum illi, qui ex inte/iro cum corpore Ecclesiae cohaerent, Haeretici et schismalici valide baptizati ex aliqua parte tantum cum Ecclesia Christi cohaerent. Ita verus conceptus onilatis Ecclesiae servatur, Neque acatholicus offendi potest, si dicimus, ilium non esse membrum Ecclesiae catholicae, id est, ilium non esse catholicum,
Ecclesia hicrarchica a corpore Christi myslico avelli non potest.
Magisterium Ecclesiae utrumque Ecclesiae conceplum, recenlis-sima praesertim aetate, constanter connectit atque aequiparat (iden-ticum ponit], Eius monitis igitur obsecuti, pulcherrimam nu/siici Jesu Clhrisii corporis doctrinal»'n tractatui ac compendiis de Ecclesia Christi inseramits. Vagae de corpore Christi mysiico locutiones ex ilia aetate, cum etiam conceptus Ecclesiae non, ut par est, restringebatur, sed sensu latiori ac versicolor! adhiberi solebat, iam cédant praecise tractation!, quae in doctrina de Ecclesia post saeculum XVI. invaluit. Veritas revelata corporis Christi, quod est Ecclesia, congruenter cum revelations et Ecclesiae magisterio tractetur.
Pius XI. De sacerdotiû Christi (1936).
35
Govor sv. Metoda solunskega,
SERMO S. METHOD» TESSALONICENSfS.
Franc Grivec.
Conspectus. Haec di&serlatto est supplumentum opens V i t a e Con-slant ini o I Methodii (Acta Academiae Vclchradensis, Olomucii 1941, 1—127; 161—2771, Ideo tius potior pars lingua la t i na csarata est. Trea continet partes:
I. Status quacstionij {lingua slovenica).
K, Sermo • , Methodii III. nionumentum Frisingense): textue sernionis s- Methodii (versio latina); lextUE sermonis Dementis Bulgarici. disoipuH S5. Cyrills et Methodii; loriuae et ideae Orientale» at ss, Cyrille et Methodic) pro pri au; relatlo ad sermonem Ctementis Bulgarici in mettioriam apostoli vel martyris et ad alios sermDncs ciusdem CI cm en (is,
111. Addenda et corrigenda ad opus Vitae Cnnstantini et M e t Ii o d i i.
L Pregled vprašanja — Status quacstionis.
Vprašanje o izvoru II. frisinSkega spomenika in o njega odnosu do sorodnega govora Klim en t a Bolgarskega, učenca sv, Cirila in Metoda, spada po stoletni Zgodovini in pO daljnosežnosti med najzanimivejša književno* zgodovinska vpraianja. Se važnejša je doslej najmanj preiskana bogoslovna stran, ki daje trdnejšo podlago za pravilno rešitev, To vpraSanje sem naiel v knjigi o Koclju (1938, str. 276 294), natančneje pa v delu Vitae Constan-tini et Methodii (Acta Acad, Vel eh radons i s, Olomouc 1941), potem v Glasniku Muz. druätva (1941, 106—1151 in naposled v knjigi Zarja stare slovenske književnosti (1942), VpraSanje je tako obzirno jn zapleteno, da se Se vedno odpirajo novi vidiki.
Pravilni reSitvi kniiževnozgodovinskega vprašanja sta se najbolj približala V. Vondrik in V, Jagič.1 Koni ni uspeh njunega spora je Jagic kratko povzel v izjavi, da med njima ni več velike razlike, ko jc tudi Vondrdk ponovno in odločno priznal, da je 1!. fris, spomenik okrnjen, kar jc že deset let prej dokazoval, potem pa umaknil- Pomanjkljivost Von-drakovega dokazovanja jc v tem, da ni dovolj upoäteval Klimentovih govorov, katerih velika veČina je bila izdana fteie 1. 1905. Jngič pa je proti VondrAku upoitcval ne le te govore, temveč je tudi drugo ccrkvenoslo-vansko knjiievnost mnogo bolje poznal nego Vondrik. Povrh tega jc Von-draka. motil neutemeljeni predsodek, da se Metod v Panoniji ni prilagodil rimskemu obredu in da torej (ris, spomenikov ni mogel uporabljati; ta zmota je bistveno ovirala pravilno reiitev.' Zaradi teh pomanjkljivosti, danes äe očitnejših nego pred 40 leti, bi odločno sklicevanje na to Vondrkkovo dokazovanje iz t, 1903 nasprotovalo ne le sedanjemu, temveč tudi tedanjemu stanju znanosti, ko je resnicoljubni Vondrak svoje mnenje
lV, Vondr&k, FHsinskč pnmatky. Praga 1896. — Studie z oboru eirkevnislov. pisemnlctvi, Praga 1903. — Jagič v Archiv. f, slav. Philo-logic 1905, 395—412, in 1906, 260 a. — V o n d r A k istotam 1906, 256—260, Vondrik jena podlagi dotedanjih znanstvenih dognanj in po marljivem lastnem raziskavanju dokazal odvisnost I. in 111. frie, spomenika od zahodnih obraicev, odkril glavne zahodne vzorce, pojasnil vpliv cst. jezika na spomenike in pokazal Zahodni okvir II. odlomka. S tem jc bilo vprašanje I. in
III. spomenika v ¿lavnem rejeno, V vprašanju O zvezi II- spomenika S «I. književnostjo (z govorom Klimcnta B) pn je Jagič (1905) njegovo dokazovanje dopolnil in deloma zavrnil s tako važnimi stvarnimi popravki, da jih mora natančno upoštevali vsak. kdor hoče o tem znanstveno razpravljati.
a To zmoino mnenje ponavlja ic v AltkirchtnsUv, Grammatik (19121 30, čeprav je JagiO ie prej (L 1890} dovolj utemeljil pravilno mnenje, ki ga ji ponovil Se v Entsiehungsgesch, der kirchcnslav. Sprache (19) 3) 246.
3*
36
sam toliko popravil, da je Jagič mogil Ugotoviti le Se majhno razliko in izjavili, da je njun spor končan.1'
Slavisti skoraj soglasno trdijo, da se fris. spomenikom razločno pozna vpliv csl- književnega jezika, Obenem pa je dognano, da je velika večina csl- besednega zaklada skupna vsem ali vsaj mnogim slovanskim jezikom, predvsem južnim fludi slovenskemu). St. Kuljbakin je v tej zvezi Ugotovil, da je vprav zalo število izključno moravskih in panonskih besed v starem cil. jeziku malenkostno (niMavan broj).1 Torej merilo za Ea jezikovni vpliv niso besede ali korenike same zase, temveč csl, jeziku svojstvena raba, zveza in Izbira besed teroblik. Slavisti trdijo, da je csl. jezik vplival v dobi 867—874, ko sta solunska brata s svojimi učenci delovala v Panoniji. Najodločneje poudarja ta vpliv Vondrik, a ga (zaradi predsodka glede obredaj razlaga na neverjeten način, češ da so fris, spomenike popravili salzburiki duhovniki s pomočjo Metodovih učencev in tako vanju zanesli csl, književne prvine, a da teh tekstov niti Metod niti njegovi učenci niso mogli porabljati, Tako si je V. zapiral pot k pravilni rešitvi.
Dnnes pa jezikoslovci in zgodovinarji že skoraj soglasno priznavajo, da se je Metod v Panoniji prilagodil rimskemu obredu ter S svojimi Učenci uporabljal in preoblikoval Že udomačene slovenske molitvene obrazce. To je edino mogoča razlaga csl. vpliva v i ris. spomenikih. Iz tega pa nuino sledi vprašanje, če se drugemu fris, spomeniku, ki je po sorodnem Kli-mentovem govoru vsebinsko tesno zvezan s csl. književnostjo, pozna tudi vpliv posebnih ccrkvenoslovanskih ali vzhodnih idejnih prvin in oblik. V knjigi o Koclju (276—294| sem doka7al. da se oni Klimentov govor udlikujc pO sledovih Cirilovih idej. Ko sem Cirilovo bogoslovje Se natančneje pre-iskal, sem nepričakovano opazil, da so podobne Cirilovc oblike vpleienc tudi v fris. spovedni nagovor.
Ce upoštevamo skoraj soglasno mnenje jezikoslovcev o sledovih csl. jezikovnih vplivov in ta spomenik postavimo v pravilni okvir Kocljeve Pa-nonije ter odstranimo že zastarele predsodke o obredu, tedaj Se nedvomno jasno pojavi zaključek, da je fris. nagovor uporabljal sv. Metod in mu vtisnil pečal svoje osebnosti. V luči te domneve moremo najpreprosteje in neprisiljeno razložiti redke in izvirne bogoslovne ter krepke književne oblike. Svojstveni značaj mnogih dokazov za te oblike je tak, dn s« vedno odpirajo še novi razlogi in vidiki, ko je n. pr. treba reševati vprašanje, če je zadevna oblika v zahodni cerkveni književnosti običajna, mogoča Ali nemogoča,
Kratek pregled dosedanjih izsledkov v. važnimi dopolnili objavljam v latinskem jeziku, ker dopolnjujejo v inozemstvu izdano latinsko delo Vitae Constaritini et M e l h u d i i. Najvažnejši so dodatki k oblikam ded, izgon od božje slave, k Bogu pristopili (približali sel, V teh iti sorodnih oblikah se razodevajo značilne poteze Cirilovega bogoslovja in njemu svojstveni vzhodni arhiiizem.
Glede metode in dokazne moči opozarjam; 1. odločiln a dokazna moč nI v posameznih besedah in mislih, lemveč v njih svojstveni in
3 ASPh 1906. 260 s. Natančneje o tem Dom in Svet 1943, 122 s. — Pri nas se g. dr. I. Grafenauer iu vztrajno sklicuje na Vondr^ka (DS 1934, 494; Karolinška kateheza 1936), V Času 1941, 350—364, piše o Lem laku neakademsko, da način pisanja zbuja dvome o stvarnosti dokazovanja, tem bolj, ker pisec tu razodeva pomanjkljivo znanje csl. jer.ika in csl, književnosti, ne upo&teva resničnega stanja znanstvenega V pm Sanj a ter prezirljivo prezira odločilne strokovne Jagičeve dokaze in opozoritve [Gl. dodatek h knjigi iiarja stare slov. kuj), Z objavo takšnega članka so nekoliko pojasnjeni pojavi, o katerih sem pisal v Jugosl istor. čas. 1939 (198—201), v I3V 1939, 97—112, in v knjigi Zarja 5 in 56 s. Znanstveno delo g. L Grafenauerja cenim, a lu mu ne morem pritrditi, ker je njegovo dokazovanje naslonjeno na metodične in stvarne napake.
* S t. M, K u 1 j b a k i n , O ručmčkoj stTani staroslov. jezika. Glas Srp-ske akad. 133 (19301 133,
37
celotni zveri; 2, polno dokazno moč ima trdna skladnost vseli mnogoterih razlogov v celoti, vsi namreč kanejo v isto smer in su strinjajo v isto celotno sliko: bogoslovna vsebina in književna oblika sc skladno ujemata in primerno spadata v isti zgodovinski okvir. Ta dokaz v celoti nikakor ni omajan, ču su komu zdi ta ali oni razlog manj prepričevalen, če tu ali tam najde kakšno senco, Če n. pr. pri katerem zahodnem pisatelju najde kakSno podobna misel ali besedo. Umevno je, da se pri vzhodnih in zahodnih krščanskih pisateljih pojavljajo iste skupne krščanske misli in besede, zlasti biblične in liturgične; a v teh mejah se vendar £c dajo razločili neke posebne vzhodne ali zahodne poteze in oblike.
Takšna skupna krščanska misel Je n. pr. za osnovni krščanski pouk važna resnica o izvirnem grehu. Vzhodni in zahodni krščanski pisatelji in misijonarji so jo često pojasnjevali z enakimi svetopisemskimi in podobnimi liturgičnimi besedami. Samo po sebi je mogoče, da je kak5en zahoden pisatelj govoril o sijaju Adamovega telesa pred grehom; saj je ta misel utemeljena v sv, pismu, govori sv, J, Zlatousta, ki to obliko dosledno ponavlja, pa so bili že V 5, Stoletju prevedeni na latinski jezik. Celo čudno je, da je to izražanje na zahodu tako redko in izjemno (gl. str. 44], Nikakor pa ni mogoče, da bi zahodni krščanski misijonar ali pisatelj to resnico preprostemu ljudstvu pojasnjeval s stavkom, da je bil Adam izgnan od božje slave. Ta frisinška oblika je namreč lahko razumljiva in porabna le v zvezi Z doslednim ¡[rskiln svetopisemskim besedilom (dosledno točno prevedenem v esl, prevodu) in z vzhodnim izražanjem, ki se česio ponavlja v spisih Metodovega učenca Klimenta, a je celo v tem okviru tako izvirna, da si je Kliment ni upal v celoti ponavljati; kolikor sem mogel doslej dognati, je v tej celoti popolnoma osamljcna.
Zahodtii krščanski književnosti se tukaj pozna, da za takine oblike ni imela dovolj opore niti v premalo doslednem latinskem prevodu sv. pisma (Zarja 38-32 in 59) niti v značilnih vzhodnih krščanskih tradicijah, ki na zahodu niso bile dovolj poznane- Nasprotno pa so se Ukine oblike mogle uporabljati in ohranjati v okvir» starega cerkveno®Iovanskega svetopisemskega prevoda in drugih ecrkvenOslovanskih spisov iz panonske dobe csl. književnosti, V teh spisih (n. pr, v ¡litju Konstantina in v luni omenjenem prevodu Cirilovib razgovorov s Hazari, v govorih Klimenta B. i. dr.) pa so se takšne'misli in oblike često ponavljale. Nekaj teh spisov je bilo v Karantaniji brez dvoma ohranjenih Se na koncu 10, stoletja; drugače ni mogoče razumeti, da je takrat tam še kdo znal brati glagolico. Redke in krepke oblike pa obenem jasno pričajo, da se niso mogle vzdrževati po Ustnem izročilu, marveč le v zapisanem spomeniku, ki pa Zopet ni bil docela osamljen, temveč v družbi še nekaterih drugih gla£olskih spisov. Odločilno dokazno moč imajo torej misli skupno s celotno obliko, slednjič pa skupna celota vseh oblik in misli.11
Celotnega dokazovanja ne more omajali niti ugovor, da so morda v kakšnem malo znanem ali še neizdanem zahodnem spisu podobne misli In oblike. Dovolj trdno je dokazano, da so mnojgc svojstvene oblike fris. odlomka v zahodni krščanski književnosti neobičajne; ne ponavljajo jih niti glavni latinski cerkveni očetje nili srudnjevcSki pisatelji; v zahodno cerkveno in bogoslovno rabo niso prešle, Ce bi se kalera takih oblik našla v kakSnem mani znanem ali neizdanem spisu, bi to že vedno dokaiovalo, da je bila redko. Nikakor pa ni mogoče, da bi bili zahodni duhovniki vprav za pouk preprostih Slovencev izbirali najredkejše in najmanj običajne oblike. Zlasli niso mogli uporabljati tujih ali celo neznanih vzhodnih oblik. Ze ena sama krepka vzhodna oblika torej omaje vso zgradbo dokazov za izključno zahodni izvor. Nasprotno pa dokazo-
1 Tako glede oblike solzno telo ne odločuje Jagičeva opozoriLcv
na slovniiko svojslvenost, temveč izredno krepka in. drzna govorniška [p c s n i i k i) oblika, ki ne more bili književna last okornih karantanskih (ali panonskih) prevajalcev, temveč zrelejših književnikov, Zarja 42; 47 in 61,
38
vanje za cerkvenoslovanski izvor v označenih mejah nikakor ni odvisno od določenega Sttvila vr hodni h in zahodnih oblik, Ce se torej katera izmed domnevno vzhodnih oblik izkaže kol dvomljiva ali kot tudi zahodna oblika, s tem to dokazovanje ie ni omajano; saj posebej poudarja spajanj« vzhodnih in zahodnih oblik,
Iz zgodovinskega dejstva, da se je Metod v Panoniji prilagodil rimskem« obredu in porabljal že dotlej prevedene zahodne molitvene obrazce, namreč nujno sledi, da posamezne zahodne verske in panonske (k ara nt ans k cj jezikovne oblike nikakor ne nasprotujejo dokazovanju z<i c e rk v« nosi o vanski izvor frieinikega nagovora, temveč s« prav primemo skladajo z dejstvom, da je ta govor uporabljal in vsaj nekoliko oblikoval panonski nadškof Metod,
Glede posameznih panonskih jezikovnih oblik je težko dognati, katero ¡e sprejel ie Metod, katera pa je bila v spomenik zanesena prt
poznejäcm prepisovanju in pri prenosu v iris, zbornik, Brez dvoma je bila
ie v prvotnem besedilu panonska oblika: bi mu bilo živeti (dvakrat v začetku), ki se v drugih besednih zvezah ie čeetkrat ponavlja {Zarja 8 in 15 s; v latinskem prevodu je nekolikokrat izražena z (¡erundívom: oran-dum, standum, eon fit end um, habendum).
Zahodne verske oblike so očitne. Ves spovedni nagovor je navezan na zahodne cerkvene običaje. V t ukinili nagovorih so običajno porabljali misel o izvirnem grehu in spomin krstne obljubc; a besedilo kritne obljube ie v bizantinskem obredu enako rimskemu. Naštevanje grehov se deloma naslanja na sv. pismo, a tudi na Zahodne vzorce, A vse to je prepleteno z vzhodnimi oblikami,
Táko spajanje vzhodnih in zahodnih kréíanskíh oblik ter csl. književnega jezika in krajevnih narečij je svojstveno značilno za knjiicvno in misijonsko delovanje sv. Cirila in Metoda. Nikakor pa ni mogoče, da bi zahodni duhovniki salzburške (ali frisin&ke) škofije v obrazce za pouk preprostega ljudstva vpletali redke in tuje vzhodne oblike. Zlasti je tO oči-vidno v okviru ostalih dveh Iris, odlomkov, ki se oba doslovno naslanjata na običajne zahodne vzorce. Za drugi iris, odlomek pa ne najdemo niti v zahodnih molitvenih in obrednih obrazcih niti v spisih zahodnih pisateljev zadostne podlage, V zahodnem okviru je osamljen in nerazložljiv.
Prepletanje jezikovnih prvin je biio že v 19. stoletju dovolj pojasnjeno. Metodova prilagoditev rimskemu obredu je bila trdno dognana iclc v začetku našega stoletja, Ciril o v o in Metodovo bogoslovje pa preiskano lele v zadnjih desetletjih, S tem je dana podlaga za rešitev težke uganke fri-sinškega nagovora,
II. Sermo s. Me t hodi i-
In códice latino membraneo episeopi Frisingensis saeculo X, exeunte exarato, trta antiquissima fragmenta lingua slovcnica con-signata supersunt, quorum gravissimum est secundum Iragmentum, admonitionem [exhortationem] ad poenitentiani sacramentalcm con-tinens- lil opere Vitae Constantini et Methcdii (Acta Acad, Veíehra-densis 1941, 216—229) ostendi, huic fragmento impressa esse vestigia dictíonis ac theologiac ss. Cyrill! et Methodii. In dissertationibus supra allcgatis probavi hypothesim, in islo documento fragmenta sermonis s. Methodii Thessalonicensis servata esse. Kerum slavica-rum periti enim consentiunt, ad linguam fragment or um Frisingensium etiam formas linguae paiaeoslavicae (eccl es i as t icos lavi cae) quaedam contulisse, Contextus historicus vero postulat, hoc a. 867—874 eve-nisse, cum ss. Cyrillus et Methodius, per Pannoniam transeúntes, litterns slavicas ibi docuerunt, atque praesertim, cum Methodius
39
a. 869 de arehidioccesi erigenda cum principe Kocele tractabat et a. 870 archiepiscopus Pannoniensis constitutus est, quam pannonicam suae arohidioecesis partem usque ad a, 874 vel ipse vcl per discípulos administraban Exhortatio slavica Frisingensis continet sermone rn, quem episcopus ad populum habere solebat. Inde sequitur ipsum Methadium hunc sermonen! locutum esse. Minime autem sup-poni potest, virum adeo grandem alieno sermone ita usum esse, ut nullam notam propriam illi addiderit. Igitur probabile est, in hoc sermone vestigia mentis locutionisque s. Mcthodii exstare.
llane hypolhesim probabilem esse, praeter alia astendit ser-mo Clementis Eulgarici (discipuli ac cOmitiS SS- Cyrilli et Methodii a. 862—885) in memoriam apostoli vel martyris, qui sermo, clara vestigia mentis dictionisque s. Cyrilli prae se ierens, exhortationi slove-nicae Frisingensi simillimus est. Ad argumenta pro hac hypothesi illu-stranda hic pono: 1. versionem latinam II. Iragmenti Frisingensis; 2. versionem sermonis Clementis Bulgarici,0
Fragmentum Frísingensc II.
1,	Si	nosier non pec cas set, I tum in gneculll i'i CSSet nft}i.'ri\ t seneelutem non accipiendo, neque unquam curam habende, I nee w/hk läcrttnarum h ab ens, I sed in saecula ci es#et OlOtTe.
Postquain inoidia fuít ditiboli I cXpulitis u ¡¡Ittria Dei, I tunc in genus humanuni I dolores et curse incidcrunt, ¡ el morbi / et denique mors.
2.	El íterum, f ra Ires, meminerimus, / quod el filtí Dri ! oocnmtir.
3,	Ideo abslineamus his abaminabilibus operibus, / quae sunt Opern »atanae: quod sacrificium (idolist facimus, Iratrem calumnlamur, I quod Em turn, quod homicidium, I quod carni faventls, I quod iuramenta, quae non observamus, I sed ca transgredimur, / quod odium.
Nihil his operibus abominabilius I ante Dei oculos.
4.	Potestis igilur, Eilioli. videre I el ipsi intelligere, / quod fueTe pri-mUm homines I faciebus tales qualcx et nOt SUltXtlK, I et diabólica oderunt I ac divina dikxerunt.
5.	fdeoqvte nunc in ecclesiis eorum I gemillectimus et oramtts ad eos I ct honori eorum bibimus I et vota noslra iis offerimus I pro salute cDrporüm nostrorum / el animarum nostraTum,
6,	Talesque possum us et nos adhuc esse, si eadem opera coepcrimus lacere, / quae illi faciebant.
llli enim eaurientem pascebant, / sitienti dabant potum, j nudipedem calccabant, I nudum cooperiebant, I inFirmum in nomine Dei visitahant, : frigenlem caleíaciebant, ¡ peregrinum sub tecla sua introducebant, ¡ in carccribus et ferreis vincults vinclos visitabant, I et in nomine Dei eos consalabantuT.
1. His, his illi operihus Deo appropin quaverunt.
8.	Sic iilioli, et nobis onniditm ad eundein supremum Patrem, Dominum. donee nos ibidem collocet in regno suo, quod est paralum ab initio usque ad iinem clectis Dei.
9.	Et sumus, fratres, vocatl et compulsi. a cuius non possumus usquam nos facie absconder« nec ullo modo elfugere. scd e*t ttandum (stare) ante thTonufli Dei cum adversaria mrnhv, cum maléfico (diabrdo) aniiquo, et rxt ante Dei ocitUm unicuique suo ore el suo verbo cChfitendum, quod in hoc mundo quisque fecit, sive sit bonum. sive malum.
* Primara versionem lalinam fragment! II, Frising. et sermonis Clementis B. a dorn a vi I B. K opilar, Gtagolita ClozianuS, Vindobonae IS3&. — Optimam editionem textus veteris, addita versione latina, cura vil
V, Vondrák, Fris. pamitky (1896|.
40
10.	Iiaque illius diei, filioli, mementote, qua Don est quo effitgcre, sed est ante Dei oculos aiandum et haec contentio habenda, quam dixi.
11.	Muster Dominus, aanctus Christus, qui est medicus corporum noslrorum et sal v.it or antmarum nostra rum, is ullimam mvdicili&m postre-mum loitituil et monstravit, qua uos con venial Qli (dlabolo) rinuntiarc et illi II 0s trip ere.
12.	Antccessores nostri duriter sunt passi; nam virgis eos verberabant et admoventes igni torrebant, et gladiis secabnnt et ligno suspendebant et ferreis uncis cos dilacerabant.
13.	At hoc nos nunc nostra iusta tide et iusta ronfi'snitntr idem possumus facere, quod illi ilia magna passione (mariyrio) fecenint.
14.	Itaque, iilioii, Dei servos advocantes et peecata vestra enumerate et iis conlitemini peecata vestra,
S e r m o ClemenlisBulgarici in memoriam apostoli vcl
m a i I y r i s,
5.	Fratres, semper cupiens nOalrau salutis Dominus Deus nostcr, in-desinenler invitat nos per sanctum evangelium in aetvrnum regnum coulo-nim, iubens nos oirinem mactdam lic oitam immundam ablcere a nobis at que mundu corde ad ilium acCcdere (appropinquate) et quaerere et accipuro ilhnt regnlim, ax quo excidimus, transgressi mandatuin Dei, quod fueral datum Adamo, avo nostro, in paradiso olim, continentiae (nostra«] Causa.
2.	Si enim illud servaaset, in aetemum ei esstfi vita, sine eura et sine morte, senectulem non capiens, ncc corpus lucrimuruni habuns. Sed in-oidla diaboli sepxrutus ett & gloria Dei incontinentia« gratia. Ex eo tempore inciderunt in genus humanum curne et dolores et mora, eicipicndo vitant horn illi«.
3.	El huius loci cupidi timed Cl iusii homirtex forliter accinxemot femora sua; et bello suscepto contra adversarinm inimkuni et, superato eo, iter tint inlrnrunl in prior/tn paradisum; et usque nunc ingrediunlur, operibus bonis ornati, vitam banc fallacem in purgamentorum Iocd aesti-mantes, quae ut aomnium inconsUnter transit, mutans lempora et anno?, Quare ne decipiunuB nos, ncc quasi immortales nos rati, eupiditatibus vitae nos dcdiimtis. Qui enim vitae huic ac dedit, hie inimiens Dei fit et intcrfcCtor animae suae. Sed evigilemus saltern «i nunc, ne privemus nos voluntarie ineffabili gloriu Di'i et gaudio aeterno; sed a bstinenmns a (allacia. mundi huius, si cut i/romiiimiu Deo, renati tan do bajriiflttfl, coram muttis testibus sic loquentes; Abrenuntio siitanM et omnibua operibu* «ftw.
4.	Haec autem sunt opera satunup: idoloruin sacrificia, fratrum odia, calumniae, irae merhoria, invidia, iracundia, odium, furta. lalrocinia, ubricUs, comessalio, carnis peccatum... superbia, mendacium, periurium ,, . Quod si enim abalineamus ab his operibus malis, tunc facile iterum ingreditnOir tn etmdem parudtsum.
5- Quid enim est abominabilius his operibus In hominibus. quibus iram Dei in nos nttrahimuB.
6.	Sed solvnmus promissa nostra erga Dominum Deum nostrum, dili-jfentes eum toto corde ct tcta mente nostra et lota virtutc nostra ac proii-mum nostrum si cut nos ijjsos ,.. ut inlremus gaudentes in infinitum gaudium, in vitam immortalcm. , ■ quam cupiens hie martyr Christi sategit vitae huius voluptates conculcare ,..
7.	Quart?, fratres, quid prodest, si univcrsum mitndum lucremur, ani-mam vero perdamus vel Ijtdamus? Quo redimeinus an imam nostTam 4 poena, nisi ibstinuerimns a malo et poenitentiam agamus, vel paupcribus ijirgiamur? Sed snlagamus ex nunc intrarc per nngustnm portam in vilnm aeternam, nempc continentia, ieiunio . .. ornne peccatum lugere .. . ct castigare carnem nostram doloTibus et cruciatibus propter Christum, quibus hie sane tux sategit, trad ens camera Suam passioni ct vulneribus Ct morti, Christ! causa, filii Dei.
41
8- Quaproptur nunc ful¿tit in gloria Dei magi 5 quam solía fulgor, c! in mmnoriara uius mira miracula el san at iones Operalur Dominus Dens rtoster. Qui cnim fide ctilií memoriam i/bus, is it peccnlis lihernlur et ab omni tttd ta liase íervatur.
9, Huic igitur, fratres, aemulemur tt eadem bona opera faciairuif, El illc cnim homo eral, sicut et nos. sed omncm mälKiüm or/ií et gr&titim Dei tirfamnvit. quam et nos adamare salagamus, ul sí mus [ilii Do i et par-Licipes rcfjní eius...
Ejthortatio Frisingensis slovenica modo prorsus proprio elementa christiana orientaba et accideulalia, pannonica et ecclesiasti-coslavica comprehendit ac cum sententiis et formis ss- Cyrilti et Methodii conectit.
lam prima verba II. monumenti Frisingensis (si avus noster non peccasSet) nonnisi ex singular! propria dietione ss. CynlH et Melhodii apie explicari possunt, nempe appellatio avus - Adam, Cyrillus enim Chaiaris vivide Adamum avnm suum, se ipsum autem nepotem Adami. dignitatem avi sui quaCrentem, praedicabat (VC 9 el 11). Eodem sensu iam ut iuvenis auditor aulicae universitatis Constantinopolita-nae dec Lara vi t, honores proavi (Adamij esse normam ideamque vitae suae asceticae (VC 4)¡ honores, dívitias nuptiasque sibi oblatas recusando, Theoctisto respondil, se nonnisi phílosophiam amare, qua honores divitiasque (Adami) quaereret, Haec Adami appellatio (avus) s, Cyríllo eiusque discipulis immediate singulariter propria, praeprimis Clementí Btilgarico, ss, Cyrilli et Methodii discípulo, íamiliaris erat; postea vero in litleris slavicis ecclesiastieís mox desiit ac ñeque in versionem s- scripturae ñeque in usuni liturgicum transiit.
In versione gracca patriarcbae AT patres communiter appellantur, In libris NT appellatio patriarcbae rarissima est [Act 2, 29¡ 7, 8 s¡ Hebr 7, 4). S. Paulus Abrahamum avum (pro-pátor) nostrum appellat (Rom 4, 1), at versio latina hie nomen pater posuit. Ita etiam versio palaeoslavíca [otee] . Eeclesia orientalis die dominica anle Nativitalem Christi memoriam patriarcharum (Adam, Abraham, Isaac, Jacob) celebrat eosque praolci (graece: propñtores) appellat, Saeculis IX—XI, consentanee cum slavico texiu biblico eos
0	te .i appellavit, Ita in calendariis antiquissimis evangeliorum A s s e -m a n i i (cod. glagoliticus saec. XI.) et O s l r o m i r i (cod. cyrillicus a- 1057) notatur, Ast in epilogo scribae evangelii O s tr o m i r 1 iam nomen ¡>ri¡otci occurrit. Quo manifeste ostenditur, in códice a scriba transseripto nomen nntiquius (otei) sletisse, medio saec. XI. autem iam paulatim nomen praotei in usiim ecclesiasticum transiisse,
Patres graecí Adamum fere communiter primum hominem fapwtÓTtXimoc) dicunt. ¡ta iam s. Theophilus Antiochenus saeculo II., testis antiquissimae traditionis christianae; Item (requentissime s. I, Chrysostomus, s. Athanasius (icpú-iac ävö-pwMc Adv. Arianos 4, 1, 51; PG 26, 117) e. a. Rärins cum »penjt-u^: appellant, ast non ut nomine proprio, sed potius nomine patriarchis AT communi; ita rarius
1	Chrysostomus, Theodoretus. s. Cyrillus Alexandrinus (In loan, 1, I; PG 73, 12Ö). Posteriores Patres graeci nomen rfsriTUf (vel itpé-
42
quidem iam frequentius ndhibent, sed eodem nomine etiam alios patriarchas appellant, Maximus Coniessor iiomen ^puTCïiiiwp adliibet (primus païens, protoparentes). S. Ioannes Damascenus et posteriores scriptures graeci peccatum originale saepius ijtiiptíi (vel Kps^aisp:^) dicunt; quae appellatio in posteriore theo-logia graeca pTaevaluit. Ast nomina r::iT¡ÍT(h)pt -¿iywùç minime Adamo propria sunt, sed communia omnibus patriarchis atque usui profano, Ita iam Theophilus Antiochenus Abrahamum et Davidem ^pî-Tîïiiiip et itpîYOïiî appellat,7 Adamum autem ttpiotôitXhïioç.® Has appel-lationes etiam Patres latini "imitati sunt. Apud posteriores scriptores atque hodiernos theologos praevaluit appellatio: primus parens, primi parentes, proto paren tes.
In theologia graeca posteriore (byzantins! nomen nptfoiw pra^vatuil (fírtw?; — parentes), in lilteris ccclesiasticoslavicis medii et rcccntioris acvi nuit m vox praruditeli (vel praroditelja — dualis); peccalum Originale autem appellatur npn^iViKÎj ijtapt:«. prarodileljskij ßreh, pervorodnyj |¡ r « h. Vox tipi^ewi, in NT semel sensu p r o a v i occurrens (2 Tim i, 3). in venions patatos] vie a nomine praroditeli vertitur (Vulgata: progeniloiesl- Alio loco (1 Tim 5, 4) eadcm vox gracca et parentes et a vos sijjnificalr hoc taco versio pnlaeoslav. apte raditeí i hnbel [Vulgntn: parentes). In hac terminología (olec, praroditeli, roditeM) omnes endices versionis biblieae la m nntiqmoius quam Í um ores paléeosla v. con-■entiunt.
Nomina gracca prágonoS, propAtor Iam scñ&u proiana quam sacre adhibentur: senium exclusive profanum exprimil nomen pippos (propapposj-
Ccrto ergo constat, nec Patres graecos nec latinos Adamum iipinrj appellasse. Slavica appellatio ded, praded nequáquam ut versio cuiusdam nominis latini (avus, proavus) vel graeci (-pi-pvaî. TpoK«7(Dp) explican potest, sed solum ut nota propria singulars theo-logiae et terminologiae s. Cyrill! eiusque scholac immediatae. llaec dictio praesertim Clementi Bulgarico familiaris est. Sed idem Clemens etiam Abrahamum avum (pradedj Christi dicit (Pohvala ss. Cyrilli et Melhodii). In Euchologio Sinaitico (cod. glagol, saec, XI) autem Abraham avus (praded) nos ter dicitur; hic probabiltler locutio s, Pauli (Rom 4, 1) imitatur. In cod. Supraslensi (cyriUlcus XI. saec.) semel Abraham proavus (praded) Christi dicitur,6 David autem saltern bis pater (otec) Christi appellatur.,[1 Nomen Jed in hoc códice semel tantum, et quidem sensu profano occurrit pro graeeo prógonos." Usus istius appellationis ergo iam inconstans erat nec contra usuni biblicum et liturgicum (otec, praotec) praevalere potuit,
Sicut appellatio avus (proavus, proavia) in lingua latina ac ded (praded) in Unguis siavicis recentibus, ita etiam in lingua palaeoslavica (ecclesiastica) hacc appellatio ad usum prolan um
r Ad Autolyc. 3, 25 ct 28; praeterca Abraham TitfTpwtpxiJC o. c. 24: PG 6, 1157,
* Ad Autolyc, 2. 25; PG 6, 1092.
p M i k 1 o i i í . Monuments linguae palaeostav, e cod. Suprasliensi [Vindobonae 1851} 34B¡ gracce xpiTwitiTttp, 10 0. e, 1Ï3. « O. c, 45,
43
restricta est, excepta singular! propria locutione s, Cyrill! ( quae post saec. IX. paulatim desinebat ac locutioni biblicae ct liturgicae (otee) cessit.
Haec propria Cyrill! locutio apud Chazaros Judaizantes, coram missionaries Iudaeos, opportunissima prudentissimaque erat, ludaei enim, electa Abraham! progenies, Abrahamum ut proavum suum praedicabant. Cyrillus autem acute efferebat, Adamum ante pecca-tum dignitate sua Abrahamum superasse; omnes homines et gentes, Adami nepotes, per Christum ad dignitatem pristinam vocari, Haec idea de aequaHtute omnium nation um coram Deum, in Adamo et in CVírtsío, cum Cyril Ii delensione liturgiae slavicae ac rjFii'uersjJi-tatis religionis (ecelesiae) christianae aptissime congruit; insuper fundamenta religionis aseeseosque christianae vivide illostrat (VC 4;
9¡ 11).
Slzno telo — corpus lacrimarum — Kopitar corpus lacrimabÜQ, alio loco [in sermone Clenientis) autem corpus hirrimoaum vertit. Adiectivum sisen [solzen, suz&n) in iinguis s lo ve nica, eroatica ae scrbica Frequens quidem est (solzno oko, solzna dolina), ast co-□iunctio cum substantivo corpus liguram poéticam rarissimam ex.-primit, nonnisi in illo Clementis sermone recurrentem, qui multas sententias ex fragmento Frisingensi ad verbum deprompsit. In alio Clementis sermone [De s. Trinitate et creations) autem íorma paulo diversa repetitur: [Post peccatum) corpus nostrum factum est lacrimosurn (slzno) et senectuti obnoxium," Figura sizno telo ñeque ut versio e lingua latina (vel germanica) ñeque ut forma pan-nonica, sed solum ut construetio ss. Cyrill! vel Methodii explican potest. Haec locutio scribis slavicis medii aevi adeo insólita vide~ batur, ut illam vel corrigerent vel omitterent.11
Prof. dr. M, Groieij (Ljubljana) animum adverlit ad sermonem in honorem martyr am Hildaevorae, Vihitae el Theognelis [Gothoruml, ubi occurrit phrasis (textu corrupto): Si perpetitur corpus suppliciis se tnncta-lus mididum a corruptibilem ami Hit vitam. Vncahultini madidum vel ad corpus vel ad vitam (madidam) referri potest ac corpus (vitam| lacrimis (vul iudiirt) madidum significa!. Sermoneiu edidit G. M o -rin O. S. B. in fiislor. Jahrbuch Görres- G. 1932 (52. Bd.), 17S—184, qui eum saec, VII. in Itlyria ortum esse censet, "d'orijjine barbare«. Scriplor barbarus (Tianifcste cxcmpla graeca imitatus est. Phrasis corpus [vita} madidum originen* graecam (orientalera) rcdolct; quae phrasis in tllyria non ignota (uisse vidctur. Eiusdcm orijjinis illyricae est ctiam lextus graecus liturgiae (missae) rotaenae s, Petri, quam Cyrillus el Methodius in lijiguam «lavicam verterunl. Ad lllyricutn etiam Thcfisalonico pertinebat. AAV t941, 179, Gla&nik Muí, druäl va 1940, 6!. - Corpus lacrimis madidum reapse exaete idem exprimit ac s 11 n o telo. Quam phrasim ilavicam, sive sit propria ¡origina Ms) si ve e lingua grneca deprompta, nonnisi vir ingeniosas ac litterjs Cíuditus formare potuit.
Status gratiae ante peccatum originale gloría Dei appellatur. Apud Aphraatem, s. Ephraem ac s, I, Chrysostomum iste status in paradiso saepissime gloria dicitur; gloria quasi etsentiali» nota
14 kvestija Akad. nauk. Ptb. 1904, IX. 3, 201—232. — Koceíj 278. 13 Zarja 42 et 61 fn. 34),
44
illius status praedicatur. Apud Patres scriptorcsque latinos autem haec locutio nunquani adeo essential iter ac tam constanter cum statu gratiae in paradiso conectitur. Patres graeci, praeprimis I. Chryso-stomus, Adamum e t Evam gloria (splendore) i u d u t o s esse constanter praedicant, Patres latini autem de v i r t u t í s ve! gratiae vestimento communiter loquuntur. Similiter etiam s, I. Damascenus: (Homo in paradiso) Deum habens ... pro illustri vestimento, cuius gratia vestitus esset (De fide ortK. 2, 11). Igitur gloria in isto contextu locutio an ti qui or orientalis esse videtur, et quídem omisso nomine Dei■ S. Paulus autem ilium statum gratiae g lor i am D e t dicit: Omnes enim peccaverunt (in Adam) et privati sunt gloria Dei (Rom 3, 23).
Quae s. Pauli eonstructio [gloria Dei), nec graecis Patribus fa-mil i aris, in monumento Fris, reeurrit alque in sermonibus dementis Bulg. frequcntissima est. Ast integra eonstructio; [Homo) itmidia ditl-boii expulsus eat u (ex) gloria dip inn Clementi nimis fortis vel audax vidcbatur. Ipse enim hanc constructionem neque in sententia e monumento Fris. deprompta repeterc ausus est, sed loco t*xpuhu& eat posuit aeporafus est (defecit). Illa forma ergo personam Clemente maiorem lortioremque prodit, nempe Methodium.
Dictio separatus a gloria Dei — familiaris Clemcnti B. — ctlam in codtee palftcoslavíc» Supraslensi [saec. XI.) oeeurrit in vita s, Tsa-akii Dalmati:11 Arius sit separatas (fir, Ksxtop'.opiv&t] a gloria Dei nunc et in saecuio futuro, floe loco status gratiae ac gloria coelestis a equipa ran tur. In sermonibus Clcmcntis autem etiam gratia Adami in paradiso saepQ gloriae coclesti aequiparatur [ila uliam in tennunc in memoriam apostoli). In eedem códice Suprasl. bcatiludo Coeleetii saepc gloria Domini dicilur (pg. 253; 2fi9; 315),
Gloria, in s. scriptura et liturgia toties occurrens, SCriptOribus Patri-busque latinis minima ignota esse potest. Ast Patres latini in textlbus et prftfessO de peccato original! agenlibns nunqunm dicunt, Adamum gloria Dei privatum (vel cxpulsum) esse, De ücrmonibus s. Bonifacii (dub i is) v in libro Zarja 31ft et 59s. S, Maximus Taurincnsis (saec. V) dicit: Adam gloriam i inmortal italis amiscrat (PL 57, 570}, imraortalitatis gratiani perdiderat (566); (ante peccatum) hemostatic colore vestitus¡ immurtali-latis splendor? vestitus (448)- Sed hae formae longe absunt a dictione Ira^menti Fris. et Cletnentís B. Nec frequenter nec systematic« occurrant, sed potius vagae sunt ac fortuitae. Status inuocentiae in paradiso, ubi non neceSsaria erant vestimenta, sat obvie splendore gratiue, corpus qtioque circum fund ente, explicatur, Nec minim est, hanc explientioncnt apud scrip-tores occidentales quoque occurrere. sed potius mirandum est, earn modo adeo vago AC ineerto exprimi. Nec mirandus eat USUS VOcis gloria, quae toties in s, scriptura et liturgia repetitur,
Ideo phrasis expulsus a gloria Dei nec per se ipsa, eoque minus in documento ad instructioncm populi rtidis, cx usu occidental! explicar! potest- Nec prudenter fingí potest hypothesis, istam locutionem ex textibus nondum notis vel deper-ditis oecidentalibus cxplicari posse vel lore, ut explicetur, Exhortado popult r u d i s minime collcctlone r a r i t a t u m referta esse potest. In contextu apostolatus ac litterarum ss. Cyrilli et Methodii vero tales similesque locutioncs aptissime explanantur, utpote ideae
J' Ed. MikloSii 139. Tcxtus gr«ee, saec. IV. vel V. Ada Sancl. 20, 214,
45
ac locutiones ss, fratribus et ecrum discipulis familiares, in instruen-dis discipulis et rudibus frequenter repetitae, in Vita Constantini aliisquc dücumentis saepe recurrentes, tradilionitius orientalibus ac textil graeco et versione slavica s. scripturae abunde illustratae. Locutiones s, scrípturae de gloria Dei in latina versione non sat con-stanter exprimuntur [e, gr. in evangelio s. Lucae 2, 9 graecum doxa vocabulo ciar i tas vertitur, loco magis convenientia gloriae), versio palaeoslavica autem constan ter textui graeco adhaeret, Ast firmissimum argumentum non est hoc vel aliud per se ipsum, sed magnus conexus et contextus tot ac tam validorum argumentoruni, slmul cum contextu hlstorico ac philologico,
Descriptio con sequent i arum peccati originali s quidem e s. scriptum et traditione Christiana communi fxpliCAli potest, attamen traditionem Orientalen!, iam saeculo IT. apud s, Theophilum Antio-ehenum consignatam, redolere videtur: Propter inoboedientiam homo labores, dolores, molestias passus est ac deniqite in mortem iticidit (Ad Autolycum 2, 25).IS Voces graecae: írivo?, á3&v»¡ (strast), X&stq (pečal) textui slavico respondere videntur; item constructio, qua mors ultimo describitur. Similia apud Pseudo-Dionysium leguntur: Natu-ram humanam ,,. vita multis passíonibus (doloribus) obnoxia excepit (rriAu-aftscri-^ tjw-r, Zi&íéyttai] et denique mors (i»ü fö^poiteind -fl-avi-iu Tipi;)... unde misere acternitatem cum mortalitate commutavit.,fl
Locutio insólita slavica nh\rostti ne prijemiJOČi (senectutem non aeeipiens) e graeca loquendi ratione apte explicar! potest; prijem-Ijoči enim graeco	ívwv eonvenienter responde t. Senectus etiam
in memóralo sermone Clements de s. Trinitate consequentia peccati originalis dicitur.
Loculio biblica fl lo 3, ls e. a.); nos fílíos Deí vocarí et esse — communis est scriptoribus christianis graeeis el latinis, attamen schalae s. Cyrill! etiam propria ac Clementi Bulgarico valde familia-ris.17 Hoc loco ista idea cum baptismo iuncta videtur. Sequitur enim sententia monens, ut abstineamus ab operibus satanae, quibus in baptismo renuntiavimus, Nexus hie esse videtun Baptismo Filii Dei
lfl PG 6, 1092. — Vocabulum pečal in nntiquissimiji document is paiaeo-slnvicis duplicem significalionem nutat: 1. cura, sollicitudu ifiap!|iva), 2. trl-slitia (iuiraj). Traditio orientaba. iani apud s Theophilum eons i guata,
inter consequential peccati originalih se c und ¡mi signification!! m ia-jiíi,) com-mendat. 1 ta vocem peral Í1. frngminili Pris. Jngič verlil (Kummer) .inno-tandn, alnist dolorem corporis, pečal autem dolorem animi exprimere, Alia traditio oriental!», apud loannein Damas c. consígnala, autem testa-tur, hie primam signific&tionem excludendam non esse, I- Damage, etenim diserte scribil. Adamum ante peccatnm cura (sollicitudine) caruisse atque Oranem sollicitudineni (curam) in Deum pTuiccisSe (Ps. 54, 23; 1 Pelr 5, 7], De fide orlli. 2, 11 PG 94, 913—916. Contextui tarnen melius secunda signi-licatio (tristitia) convenire vidutur; utique cuTa affligens ac gravans.
11 De ecel, hierarch. 3, 11; PG 3, 440- — Verba excepit. commutiwit luxta sensum in sermone Clemenlis repetí videntur, tiempo in locutione excipiehdo (imitando) Qiiam hominit-, in fragmento Fris, autem far.s an in vocahidis denique mors, quem locum corruption Jagič (ASPh 1905, 402) reconstruct: (j ¿redil — in vice, scrip (excipiendo, commulandoj,
"AAV 225.
46
facti sumus; ideo ahstlneamus ab operibus satanae. Clemens Bulg. istam filiationem divinam frequenter landat variosque eiusdem gradus distinguit. Baptismo filii Dei facti sumus; propterea iilii Dei vocamur, quamvis peceatis gratiam Dei amiserimus,1" Poenitentia et bonis operibus iterum filii Dei efficimur (o, c. 43; 71; 95) ac participes regni coelestis-
Istam filiationem divmani monumentum Fris, indirecte, Clemens B. autem expresse cuni appropioquatione ad Deum conectit: Amore fratrum et peregrinorum Deo appropinquantes, ieiunio elevamur, eleemosyna filii Dei efficimur (o. c, 95). Aliis locis eum nexum indirecte praedicat, iisdem operibus et appropinquationem ad Deum et filiationem tribuens.
Sanctos ac nos operibus virtu tis christianae Deo appropinquare, insignis propria dictio s. Cyrilli (VC 4 in definitione philosophiae), s, Gregorii Naz. ac Clementls Buig. famiiiarissîrna, non solum vitam praesentem in statu gratiae ac supranaturalis similitudinis Dei, sed etiam vitam aeternam unionemque cum Deo in coelis comprehended, sicut in graeca vita Clementis Bulg, legimus, s, Cyrillum Thessalo-nicensem »extra carnemu (post mortem) eo magis Deo appropin-quasse,1B Similem sensum (appropinquationis Deo) sermo Clementis B. in Nativitatem Cbristi praedicat; Si homo mandatum [Dei in paradiso) servasset, arbore vitae (toco mortis) Deo appropin-qu asset (Vondrak, Studie 143), nempc in beatitudine vitae aeter-nae. liant aeternam ac perfecliorem oum Deo unioncm [assimilatio-nem) ista dictio etiam in adhortatione Fris, significat. Quem sensum forma aoristi (približale) sane exprimit; nempc appropinquationem (assimilationem) iam effectam et obtentam. Inde sequitur, ver-sioneiti forma teinporis imperfecti fappropinquabant), quam Kopitar et Vondrak hic habent, a sensu archetypi discrepare. Attamen in appropinquatione fassimilalione) iam effecta profecto etiam assimi-latio, bonis operibus assequenda, comprehenditur,
In s. Cyrilli definitione philosophiae appropinquatio Deo assi-milationi (similituJini) Deo aequiparatur. In exordio VC ac VM autem exempla sanctorum ut gradua et incitamentum ad banc assi-milationem et appropinquationem cominendantur, fmo in VC 1 et VM 1 exempla sanelorum ut remedia contra peccatum originale lau-dantur. Haec sentçntia ex theologia et dictione s. Ï. Cbrysostomi eon-venienter explicntur.
Sieut ineffabilis gloria supranaturalis ut nota essentialis status gratiae ante peccatum originale, ita etiam cultus et imiiatio sanctorum ut remedium contra tristes consequential peccati originali® ratione bene instituta ac dilucide in sermonibus s. I o a u n i s Ch rysostomi praedicatur et illustratur.
" Stojanovif 78.
PG 126. 1200. — De hac idea uberius in AAV 56; 221 el 203 ac Zarjo. 33—3S qt 60.
47
Fuudamentum istius sentcntiae est idea de s eg II i tie (ignavia, negligentia, incuria, le vitas: paîtuijtia, sxvTipia), causa peccati originalis ac omnium aliorum peccatorum. Haue causam origin al is peccati iam s. Theophilus Antiochenus (II. saec.), anti-quissimus testis christianae traditionis de hac rer Ore viter meminit: moboedientia et negligentia (àu/Xtn)**» Hanc negligentiam S. 1. ChrysOstomUS saepissimc ut causam omnis peccati vitupérât tarn in homiliis in Genesin quam in ultimis sermonibus de poc-nitentia. Segnitiem fere peecato et vitio aequiparat. Contra peri-culum ignaviac Deus exempla sanctorum nobis praebet, qui nos excitant, ut vigilemus,i0
Hoc sensu exordium VC praedicat: Deus non patitur genus humanuni . . , in tentatione diaboli perire, sed . . , non desinit gratiam nobis impertire . .. per patriarchas, patres, prophetas, apostolos, martyres, viros iustos et doctores. Quod fecit (et nobis) excitato hoc doctore (s. Cyrillo}... ut qui voluerit,.. similis liât ei, a 1 a c r i -t a t e m assumens et segnitiem abiiciens, sicut dixit apostolus: lmilatores mei estote, sicut et ego Christi (1 Cor 11, 1 et 4, 16). Similia in exordio VM repetuntur: At (post peccatum originale) non dereliquit Deus ,., bominem prorsus, sed quovis tempore elegit viros et ostendit hominibus opera eorum, ut illos imitantes omnes ad bo-num exci tarentur.
Ad sanctos imitandos incitct nos ratio: sancti iacie tales homines erant, q u a I e s et nos sumus. Hanc sententiani frequenter repeiebat s. I. Chrysostomus eodem contextu cum peccato originali, >ne nos simus ignavi«,1' Hoc sanctorum exemplum primam exhibet m e d i c i n a m vulneribus peccatorum nostrorum imponendam (PG 53, 104). Ista sententia S. I, Chrysostomi explicat, cur poatea confessio sacra mentalis ultima medicinn dicatur. Idem confessionem ac poenitentiam commendat tamquam gratuitam jnedicinam sine dolore ac cruciatu, Quae sententia convenienter introducit comparationem eoniessionis cum mar-tyrio: nos iusta confessione et vera fide idem assequi possumus, quod martyres magna passione assecuti sunt."
Idem Pater simili contextu similique modo describit d i a b o -tum, adversarium nostrum (antidikos) coram Deo iudice. Instanter enim monet, ut iam in praesenti vita, nosmet ipsos accusando (pec-cata confitendo}, praevertamus adversarium nostrum (diabolum), qui nos in die iudicit coram accusabit."
Tot tantaeque sententiac ac formae orientales innuunt hoc do-Cumentum a S. Cyrillo vel Methodio vel a diseipulis eorum eoncinna-
Ad Autolyc. 2, 27j PG 6, 10%. *> PG 53, 101; 104; 134; 137 147 s; 169 s; 153 ss; 170; 177; 186 s*; 247; 251: 293 e. a, Similia in sermonibus Clementis B. occurrunt, ¿arja 44 s.
31 Horn, in Genes 11, 4—6; PG 53. 95 s «t 98 Iter): 13. 5 |o. c. 104). » PG 53. 170 s. Zaria 37 s; 46 et 51. " O. î, 171. — Zsria 37.
48
turn vel perpolitum esse. Idem similis scriuo Clemenlis in memoriam apostoli comprobat.
Vondrak ac Jagic post aCGrrimam disputationem de huius ser-ui on is ad Iragmentum Fris. relatione denique concordando convene' runt in sententia: II. monumentum Frising. mutilatum esse, scrmonem autem Clementis sat integrum superessc ac probabililer a protalypo Fragmenti Fris. dependere." hide sequitur quasdam archetypi sentential, in fragmento Frio, omissas vel truncatas, in isto Clementis sermone superesse; quare sermo iste gravissimus est ad iragmentum Fris. interpretandum ac restituendum.
Fraeprimis patet initium illius sermonis Clementis ex archetypo exhortaiionis Fris. depromptum esse, Praecipue sententia; ¡Deus) iubens Omnem m a C u I a m ac vitamimmundam abi-cere atque m u n d o corde ad ilium aceedere (pri-stupiti) , ,, aptissime lacunam in initio Iragmenti Fris. supplet et explet, congruenlem gradum ad sententiam de sanctis Deo appro-pinquantibus parat atque efficaciter admonitionem ad con-Eessionem sacramentalem fuleil,
Verbum prist uplti in codicibus antiquioribu» Bavpiuime reddtt graecum upwlpx'woti (accodere), praeeertim in evangeliis (Ml 8. 19; 9, 14; 14, 15; 1 e. a.(; in epislola ad Hebr aulem pro eodem graeco verbo inlerdum prthodUi (7. 25; II. 6) adhibciur, saepius aulutn prislupili (4, lfi; 10, 1, 22; 12, 18. 22|. In paalmis hoc verbo bis vsrtitnr graecum ¿yf[iatv [90, 1. 10; appropinquare]; ilem in Gen IS, 23; 21, 21. 22, sed solum in aiiLiquissinii; tH*libns.;,a In Liturgiis s. Basilii at I, Chrysostomi accedere ad comniunio-nem vcrtilur prist u pit i, aceedere ad altare autem prthodUi; ast in anti-quiore tcxtu initio eiusdem liturgiae occnrril oratio, quae verbum priatupili aensu appropinqiuiri' [accedere] ad altare (ad Ceum) adhibel atque hoc verbum loco vcrbi prihoditi ponit,™ In codice gracco liturgiae s. Basilii Baec, IX, verba ilfuatYfti*^ ac npaitfiX43^'- aequiparantur ac promiscue adhibentur;ar Inline utrumcjue vcrbo ncccdcre verti potest. Itaque el ¿raeei el slavici Luxtus sensum synonymum vcrborum pr/siup//i et prihoditi ac p/iblizidi xe comprobanl, Loeulio puro corde ud Denm aceeaamus ad ilebr 10, 22 ailudcre vidctur: AcCeduntlil cum OerO cOrdt, .. ii&pcrsi corthi A COItScientio main, et ttbluti cor put uquu itnmdn. Hoc loco biblieo versio palaeoslayica prislupiti ponit, aliis loeis autem interdum prihoditi. Sensus profec to idem est ac ap)BTopinqutire Deo, vel potius ifCCessu.i est gradus id appropinquationem,
Contextus (accedere et quaerere et acclpere illud regnum) aperte suadet, hie non agi de accessu ad altare vel ad communionein, sed de interna ad Deum appropinquatione vita virtute praedita et gratia divina Deo assimilata (sicut Cyrillus in defiuitione philosophiae VC 4 appropinquationem Deo assimilationi aequiparatj, tamquam gra-dus ad unionem (appropinquationem) cum Deo in gloria coelesti, quam sancti bonis opcribus Jam assecuti sunt,
Altera magna lacuna fragmenti Fris. ante et post alineam se-Gundam apte completur Clementis admonition«, ut meminerimus pro" ASPh 1906, 256—261.
35 Jagii, Entstchunjisgesoh, 395 el 455.
A, P e I r o v s li i in Chrysoslomica II (Rojiiae 1908) 862 e cod. ssec. XII. Biblioth, Synodalis Mosc, n. 342 ct 343 (dcscripscrunt GoTski et Movo-strujev),
PG 106, 1296 el 1304.
49
missionis baptismalis, abrenuntiationis satanae eiusquc opcribus. Ilia promissione ac baptism) memoria tnm sCntentiam de filiig Dei quam monitum, ut abstineamus operibus salanae, convenienter inlroducit ac conectit. Hisce supplements e sermone Clementis B. elegans ex-structio artificiosumque aedificium exhortatianis Fris. manifesting apparel, idea gloriae Dei, momentum cultus sanctorum aliaque illu-strantur, ac splendor archelypi quadam-tenus rcstituitur, praecipue ralionc habita idcanim s, 1. Chrysostomi alioritmque scriptorum oriental ium.
Tale arlificium, sententiis plane propriis ac seriploribus occi-dcntalibus illius aetatis ve! insolitis vel alienis vel saltern rarissimis ralertum, minime ab auctore quodam occidental! conciilnaii potuit. ad Slaves r u d c s ins truendos. Fragmentum Fris. nonnisi in contextu apostolatus ss. Cyrilli ct Methodii eorumque operis iitterarii explicari potest, Forma e artis solidae atque ideac menteni Clementis aliorum-que discipulqrnm adeq superant, ut grandiorem auctorem indicent, nempe Meth odium, Qui vir grandis absque dubio sermone Fris, usus est; atqui alicnum sermOnem repetere minime potuit, quin ilium pro-priis lormis ideisque perpoliverit eique sigillum suum impresserit. llac hypothesi atque hoc contextu, sermo Fris. aptissime explicatur.
Haec hypothesis viros rerum slavicaium pcritos ideo tarn diu laEuit, quia contextus historicus nondum sat exploratus erat. Viri rerum slavicarum peritissimi nee hlstoriam Pannoniae a. 867—874 sat perspicere potuerunt, quia non pauca ultimis demum annis explorata sunt, nec dubia de ritu liturgiae slavicae (in Pannonia) dlssipare potuerunt; praecipue autem hucusque nullus theologus hanc quaestio-nem accuralius pertractavit nee nexum cum theologia ss. Cyrilli et Methodii examinavit. Comparatio sermonis slovenici Fris. cum theologia ss. fratruil], cum 1. caplte Vilne Methodii, cum fragmcntis dictionis s. Methodii ac cum sermonibus Clementis B. islam hypo-thesim non parum illuslrat et comprobat. Quae in libro Zarja stare slov. knjiievnosti accuralius ostendi."
Similitudines cum sermanihus Clementis B. (acile explicantur. Nam hie vir fidelissimus erat discipulus ss. fratruni a tempore prae-parationis missionis Moravicae fa. 862) usque ad obitum s. Methodii (£85). Penitus ergo erat imbutus et ideis et formis dictioneque ss. Ira-trum easque in suis sernionibus et sponte el necessarie repetebat.
Monumentum II. Frisingense primitus haud dubie litteris glago-liticls consignatum, ultra centum annos iisdem litteris servabatur et transscribebatnr, ac demum circa a. 960 Slavo quodam dictante in codicem lalinum cpiscopi Frisingensis litteris latinis translatus a sacerdote nationis germanicae, prout manca pronuntiatio ct consigna-
** Methodius non seme] professus est, se paTatum esse pro fide ct Uislitia niori (V. Meth. 4 et 9), m arty rum exempla prae ocitlis habetis, Diclio eius contracts pressiorque indolem fortis etrcnuique militia prodit, Gorazdum e, gr- commendavit verbis: Hie est vest roe terrae liber vir. bene doctus in latinis litteris. orthodoxus; hoc sit Dei voluntas et 'ester amor si cut et mens (VM 17). Hanc indolem militaTcm redolet el cxhortatio Fris. et similis sermo Clementis B,; praeserlim con-tractae locutiones: corpu» lacrimarum, exputsio e gloria Dei, Zarja IS—51.
Bofsitnmi VfitBjV
4
50
tio vocum slavicarum manifestat. Tunc temporis ergo apud Slovenes Carantanos adhuc supererant non solum codices glsgolitici, sed etiam sacerdotes harum litternrum gnari, Quod iam de Bohemia et Istria et Dalmatia constabat, id isto monumento etiam de Carantania probatum est. Res pruíecto non parvi ponderis,
Monumentum, probabiii nexu cum grandi 3. Methodio Thessalo-nicensi insigne, prefecto meretur, ut theologi non solum slavici, sed etiam aliarum nationuin, attentum ad illud animum convertant.
Ill ADDENDA ET CORRIGENDA AD OPUS;
Vitae Consta ni íni et Methodií.
In folio Acta Academia« Velehradensis {Olomucii 1941) vulgo vi opus, quod inscribitur: Vitae Constantino et Methodii, Vers ¡o lutinu, not it dinner tai ionibits que de font; bus uc de iheoitigiu ss. Cy-rilti et Meihódii illusfrain. Opus tres comprebendit partes; I, Fontes vitae ss. Cyrilli et Methodií (pg. 3—50); II. Vitae (Legendac) Constantiní et Vitae Methodii nova versio latina, adiectis adnotationibus (51 ad 127). m. De theologia ss. Cyrilli et Methodii (161—277}. — Lon-gior III. pars (cuius index in AAV omissus est) tredecim comprehendit dissertationes; 1. Relatio ss. C. M. ad Photium (161—165); 2. De fon-tibus thcologiae ss. C. M.: a) S. scriptura, b) Gregorius Naz„ c) Liturgia, d) Traditiones orient, antiquiores, e) Pseudo-Dionysius, f) I. Damascenus (166—-174). 3. Liturgia slavica: a) Ritus, b) Quomodo C. M. liturgiam si. defenderint (174—184). 4. Elenchus conciliorum (in VM1): a) Ntimcrus conciliorum; b) Primatus; c) Imperatores (184—191). 5, Na sem Petri {191—194), 6. Apostolices (194 s), 6, Scholium slav, contra 28, canonem Cha!endónensem (196—200), 7. De pbílosophia et ascesi s. Cyrilli: a) Sponsalia mystica, b) Dcfinitio philosophiae, c) Imago Dei, d) Honores divitiaeque avi, e) Vestigia asceseos s. C. in litteris palaeoslav., f] Monumentum Frisingense slovcnicum (200—230). 8. Napisanie o pravéj vire (231—244), 9. De proccssione Spiritus sancti (244—257). 10. De authentia epistolae »Gloria in excclsfs Deo* Iladriani II. (358—270). 11. Revertcrunt e Moravia (270—272). 12. Duo carmina s. Cyrilli (272—275), 13. De eitalis 5. scripturae in VC et VM (275 s).
Commereio epistolarum mittendarum tempore belli graviter im-pedito, paginas typis expósitas nec revisere nee corrigere potui. Quare menda typographies non pauea irrepserunt, Graviora menda I, et II. partis in fine operis psJ. 276 s correxi, Hie III. partis collegi corrigenda et addenda.
Corrigenda-
Pi. 163 in nota lejías: VC 4=a. — Pg. 165, v. 21 legas! vremíraoít — 173, v. ultimus nclac: Ittitn. — 182, 14; &liis, — 206, 24; «equivaleatibiiE. — 211, 14; var. — 217, 27; praiuivitnrum quaerendorum. — 222, 7; 9a. — 231, v. peaultinuis: Djulgerov. — 239, auxum. — 242, 13: hie (taco; sed). — 243, 15: Stiblímía. — 245. 22: doctrin/i. — 251, 31; ipst<; v, 32: ut. — 265, 3; aliquoi. — 270 in nota v. 4: liquet. — 271 in nnla 3; c- 2 (pa¿. 265). Menda leviora lector ipse corrigere potent,
51
Addenda.
Ad p¿. 97 (VC IS"); usyncnic occurrit Eph 1, 5; Gal 4, 6; liom 8, 15; Euchol. Sin. 93 b 14 el apud Clemenlem B. (lean. Bapl.). Vondrak, Studio 82 el 161,
Ad p£. 206—209 (s i m i I i t u d o el assimilatío Deo): luxta
doelnnam 53, Palrum ac doctorum medii ct recentinris aevi perfectio Christiana est as&i mi la tin (simil itudo| Dca; Dens etenim perfcctionis exemplar est. i lomo tese conformando ChrisLo, perieoliiitOiu imagini Dei, eliam Deo assmiilatur. Patres anliquiores Erequcntins qnam scriptores recentiores de imilalionc (assimilationej Uei loquuntur, Plalonem sccuti. tn rcligiunc Christiana ¡mitatio Christi profecto etiam imitationem Dei comprehendili ideo inulalio Dei apud scriplúres christianos paulatim imitationi Christi locum eessil. Attamen ad imitationcm Christi ex pli candara ac comprehendendam ñeque imitatio Dei praetcrcundn est.1
Sancli, ulpotc imitatoria Christi, exempla hutas assimilationis exhiben!. Mane sanctorum ct Christi ¡mitationcm VC 1 verbis s. Pauli cominea* dal: ImitaLores ntei ustotu, ticut et ego Christi (1 Cor 4, 16; 11, 1), MuKos Uxlus Patrum collegil Koutt de Journal, Enchiridion asceticum5 (1936); conspectus in índice sysieroatico pí¡. 651 et 656, Zarja 33 et 60.
Ad p¿, 218—229 til, nionunientum Fris.) multa auppleta sunt supra in dissertation« de Sermone s. Methodii ct in libro Zarja Ralione habita illorum. quae de gloria Dfíi dieuntur, corrigenda est versio loci parallel! VC 9 (AAV pg. 69}: (Adam) data sibi gloria (splendorc) uttro (voluntarle) abiecta, expul&us est (tí, Rom 3, 23).
P(¡. 223, v 11 (et 224, V. 15 s; 225, v. 43; 226, v. 34]: Sermo Clementis Bulgarici in memoriam apostoli vel martyria ¡de comtmini) in nonnullis codicibus in honor cm 8, Marci inscribí tur; non duo sermones diversi sunt, sed duae tradition es. eíusdem ser monis. At lamen sermo in hoi]. S, Marci in códice Bel^radensi (ed. StojanoviC) ab illu adeo discrepa!, ut Jagíc (ASPh 1905, 409) eum dicat parapllrasim illius.
Ad pj. 227, v. 38—10: Comparntio eífcetns m a r t y T i i et confes-sionis sacra m en talis e doctrina s. t. ChrysosLomi admudum convenicnter explica tur, ut supra in dissertations de Sermone s, Melhndi (p£. 17) ct in libro Zarja (p¿. 37) explicavi. Hunc 1 ocum fragment! Fris. parallelum esse citm exordio similis sermonis Clementis B. ct cum MV t (martyres sanguinibus Diaculam ablucTunt), nslenrfit idem vocabullim pa-laeoslavicum ckhptiiiii pro macula; qtiod vocabulum apud Clemcu-tem B. in alio quoque sermone eodem conlextu repetilur, omnem ni a-cuíam a, b lúa mus ac sic ad Deum accedamus (Vondrák, Studie 21). Nec prnctercundum esl, in fragmento Fris. doceri, nos vera fide et confession? sacramenlali id assequi posse, quod sancti marlyrin as se cu ti sunt; vera íides autem docet, praetor confessionem etiam satisfactionem necessariam esse.
Ad p¡¡. 212—275: Carmen Preces alphabclicac Cyrillo non potest tribuí, ratione habita illorum, quae R- Nahtigal (1, c,} et N, van Wijk (Zl. f. slaV. Phil. 1941, 450) observaveruat, Zarja 63.
Ad pg. 276 ct 118, VM 9, nota 6: Veritatem loqtior coram imperii ores et htm pudeí me (non confundar): hnec verba sunt allusio ad Ps 118, 46, Versio palaeoslavica huUis lccí biblicí rcapse símilis est verbis VM 9.
1 A- Heitmann, Imilalic Dei- Nach der Vatevlehre der iwei ersten Jahrhunderte (Rom 1940]: (dass| Imitatio Christi int Christentum tatsächlich im beherrschendem Mittelpunkt steht und viclicicht die Nachahmung Gottes, die in anderen Religionen und bei Philosophen besonders betont ist, verdrängt hat (19). Altamen »Cum rechten Verständnis der imitatio Christi (ist) notwendig, ihre inneren Beziehungen zur Nachahmung Gottes aufzudecken«, Cf. Scholastik 1941, 622.
3*
52
Staroslovenska in cerkvenoslovanska bogoslovna vprašanja
Dr, Fr. Grivec.
Bogoslovna vpraianja ume vam v najširšem pomenu; sem štejem tudi obredna (liturgična), dušno pastirska in cerkvenozgodo vinska vprašanja, S temi pa so neločljivo zvezana jezikoslovna vprašanja, ker se morejo reševati le v zvezi z bogoslovno vsebino, Cerkvena slovanščina je nedvomno še bolj zvezana z bogoslovjem nego cerkvena (biblična) grščina in latinščina, Grščina in latinščina imata namreč starejšo, oblikovno dovršenejšo svetno in pogansko književnost, Stara slovanščina {in stara slovenščina) pa nam je ohranjena le v cerkvenih spomenikih, je le cerkvenoslovanska, torej tesno zvezana s cerkveno in bogoslovno rabo,
Staro slovenski, cerkvenoslovanski. Miklošič je književni jezik, ki sta ga izoblikovala sv, Ciril in Metod, imenoval starosloven-s k i, z izrecnim poudarkom, da mu je podlaga staro slovensko panonsko narečje. Ko je bilo ob koncu 19. stoletja Miklošičevo mnenje dokončno ovrženo, je začela dunajska slavistična šola uvajati nazi-vanje: altkirchenslavisch. Ta stvarno pravilni naziv so skušali jezikoslovci uvesti tudi v druge jezike, n. pr. ruski, poljski, slovenski i. dr. Toda uvideli so, da se takšna trojna sestavljenka ne sklada z duhom slovanskih in romanskih jezikov. Zato so nazi vanje starocerkvenoslovanski nadomestili z izrazom staro-slovanski (tako Ukrajinci, Rusi, Italijani, Francozi) ali sta rosi o v e n s k i (Cehi, Slovaki, Hrvati, Srbi), čeprav to izražanje ni tako natančno kakor altkirchenslavisch, Večkrat zadostuje izraz cerkvenoslovanski, V mnogih primerih je namreč težko ločiti meju med staro cerkveno slovanščino (do 11. stoletja) in poznejšo cerkvenoslovanščino; premnogi spomeniki so mešani, namreč po izvoru ter deloma tudi po besednem zakladu in po skladnji (sintaksi) staroslovanski, pa ohranjeni le v glasoslovno poznejših cerkve-noslovanskih rokopisih, — Slovenci smemo rabiti tudi izraz staro-sl o venski, seveda ne v smislu Miklošičevega mnenja o panonskem izvoru cerkvene slovanSČine, Včasih je pač treba posebej ločiti staro karantensko (in panonsko) slovenščino, a bolj teoretično nego praktično, ker je dokončno dokazano, da ni ohranjen noben čisto s t aro slovenski spomenik, Frisinški spomeniki namreč niso čisto slovenski, temveč prekvašeni s staro cerkveno slovanščino.
Jagič in Vondržk o ti. Irisinikem spomeniku
V. Jngič in V, Vondrik sla povzela in dopolnila vse jezikoslovno delo 19. stoletja o iris. spomenikih. Njuno temeljito znanstveno delo potrebuje le ie bogoslovnega dopolnila: jezikoslovno in zlasti književnozgodovinsko (posebno o II. spomeniku) pa mora tvoriti podlago vsakemu nadaljnjemu raziskovanju. ZaLo je treba Uspeh njunega dela natančno ugotoviti in ga točno navajali,
MikloSič je trdil, da so h-is. spomenike prevedli nemSki misijonarji v Panoniji ali najbrž v K ara ti ta ni ji; zanj jc bilo vprašanje manj zapleteno, ker
53
je staro slovenščino bistveno ¡stoVotil s cerkveno slovanjčino, Jagič pa je I- 1876 fArhiv F. slav. Ph. 1376, 450) izrazil mnenje, da so nemški misijonarji purabili jezikovno delo sv, Cirila in Metoda; tako je razlagal vpliv cerkvene stovanSfine na fris. spomenike (Beejnflusstmg des Knrantanisch-slovenUchen von Sciten des eehten, kirehlielien AllsloveniachenJ. V prvi izdaji svojega spisa »Zur Entstehungsgcsch. der kirehcnslav. Spraehe« 1900, 54, trdi o II. fris. spomeniku, da re sorodni KI imen tov govor nanj vplival. Natančneje je o tem pisal v diskusiji z V, Vondrákom,
V. Vondrák je o tem pisal v knjigah- F r i s i n s k í p a tri á t k y (1896) in Studie (1903). V obt-h knjigah poudarja velik vpliv Cerkvene slovan-ičlne na naše najstarejše književne spomenike in udtočno trdi, da brez esl. književnosti ne bi imeli fris, spomenikov. Vendrá ko v o mnenje o češkem {niurdVaki.jlij vplivu na b^SSfcdoJ zaklad j« sii-tr dukonioo Zavrajenv, it vpliv cerkvene slovanSČine v drugem smislu je neovržen (gl, zgor. str, 36). Velika njegova znanstvena zasluga je, da je odkril ncmíké vzorce I, in III. Spomenika; dognal je, da Sta dobesednu prevedena po nemških obrazcih (Studie 54). V glavnem je reiil tudi vprašanje liturgične rabe,1 Glede II. spomenika pa je s svojim omahovanjem iivn predstavil težavnost tega vpraíanja. V prvi knjigi je pravilno dognal, da je frisiniki spovedni nagovor (II, fris.) ohranjen v zelo okrnjeni obliki. Slovanski duhovnik, ki je tu spomenik narekoval, je marsikaj izpustil, nekaj pa tudi prenaredil ali pa morda prestavil na drugo mesto.7 V. je mislil, da je prvotno besedilo bolje ohranjeno v sorodnem Ktimefttoveru govoru in da je torej fris, nagovor odvisen Dd Klimenta, ne pa nasprotno, V knjigi Studie pa je trdil, da je KÜ-mentov govor odvisen od 11. tris. Pravilno je ugotovil, da značilna slovenska zveza nedoločni ka z dajalnikom dokazuje to odvisnost Predaleč pa je iel v sklepanju, da je v Klimentovem govoru zaradi prevelike odvisnosti nekaj neskladnosti, posebej v uporabi misli 0 izvirnem (Adamovem) gTehu.
Jagič je Vondrékovo mnenje o neskladnostih v Klicne nt oveni govoru odlo£no zavrnit in ugotovil, da jc Kliment misel o izvirnem grehu ne le pravilno, temveč celo izvrstno zvezal s svojim kontekstom. Zelo krepko pobija Vondrakov očitek, češ da je Klimentov govor slaba kompi-lacija. kakor da bi bil K. manjvreden pisatelj in slab kompilator.9 — V. se je pod težo Jagičevih dokazov povrnil k svoji prvotni misli, da je II. tris, zelo okrnjen, a pravilno je vztrajal v ugotovitvi, dü je KlitnentOv govor odvisen od ti. fris, Jngič pa je priznal, da je Klimentovo izražanje »jemu bilo žitije« odvisno od značilno korantanske [in fríe.) oblike »jeinu be Žili«. Vondrikova priznanje, da je II. Iris, okrnjen, pa jc sprejel kot bistveno soglasno ?. mnenjem, da it sorodnost obeh spomenikov utemeljena v odvisnosti od neke tretje predloge * Iz Vondrákovtga odgovora sklepa, da Sff mu je posrečil glavni namen kritike, namreč reSitev Klimentovc isateljske časti, t. j. dokaz, da K. ni bil tako slab kom pilator, ka-or ga je V. v tej zvezi I. 1903 označeval.
Iz t c diskusije se očitno vidi, kako daleč je Jagič Vondráka prekažal po bisroumnosti in po firoki razgledanosti; V. pa je pokazal plemenito resnicoljubnost, ko je Svojo zmoto umaknil. Jngič je (1905) navedel mnogo stvarnih dokazov z.a zvezo ti, fris, in Klimentovega govora z ostalimi [lovori istega Klimenta in s esl, književnostjo. Dragoceno gradivo o zvezi II. fris. s csl. književnostjo mora upoštevati vsak, kdor se dotakne vprašanja o izvoru II. fris.
Pri nas ie o tem največ razpravljal prof. dr. I. Grafenauer, zlasti v knjigi »Karolinška kateheza- (1936). V glavnem si! je pridružil Vondrákovemu mnenju, ki ga je ta dokazoval v knjigi »Studie*. Značilne so naslednje trditve: »V Freis. II, se vsi odstavki logično pravilno razvijajo drug iz dru*
1 Litiirgično rabo fris, spomenikov je natančneje določil Fr. Ušc-niinik v BV 1926, 365—301 in BV 1936, 81—96, a ni upoiteval Vondráka. 5 Gl, mojo knjigo Zarja stare slov. književnosti (19421 27. J ASPh 1905, 395—412,
1 ASPh 1905. 256—261. Naipregledneje sem to predstavil v DS 1942, 122; gl. tudi zgoraj str. 35 s in knjigo Zarja.
54
gega ¡11 so,,, v dobrem skladu med seboj ,,. V Klimentovi humiliji pa so vidni le trije deli izmed peterih, ki jih vidimo v Freis. II, In že tj se pr.iv ne skladajo. Kakor je že Vond r A k dokazal, je Adamov greh pri Klimeutu zašel v napačno vsebinsko zvezo . ,, Podohno je 7. drugim in tretjim delom (sir. 39).. . Nastala je Je druga zev ,., In še trelja zev (sir. 40] ... Te neskladnosti (41),,, Značilne nepravilnosti v (Ki imen lt> vem) poučen ju (42),« Metodično nedopustno torej ponavlja Vondrakovo zmoto, ki jo je ,f. žc 1, 1905 popravil in jo je V. vsaj molče umaknil. To je tem manj opravičljivo, ker je bil že opozorjen, da se »ni dovolj uglobil v tehtne [Jagičeve) ugovore*. Na to opozorite v je v DS 1934, 494 ostro odgovoril iti navedel nekoliko stavkov iz Jagičevega. končnega odgovora, a glavne Jagičeve stvarne dokaze in Vondrikov umik je popnlnoma prezrl, V Času 1941, 351 ss v zelo ne akademski obliki ponavlja svoje napake ter jih obširno pomnoiuje z rtovimj zmotami. Nepravilno poroča o diskusiji med J, in V. V enostranskem pretiravanju Vondrakuvih zaslug in preziranju .lagičevih ugotovitev zmotno piše, da je Vondrdk utrl pot do Klimentovih spisov. A Jugič prav v navedenem odgovoru Vondraku poudarja, da sta to storila Undoljski in I.avrov (kar z vsemi slavisti izrečno trdi tudi Vondrik], Prezirljivo smeši Jugičevo pravilno ugotovitev o zvezi Adamovega greha, Svojo napako o Adamovem grehu v obširnem bogoslovnem razpravljanju podpira z jezikoslovno zrno l o, da csl. »o njem« ne pomeni -r njem t, Čeprav se ta pomen v csl. prevodu NZ skoraj 200 krat ponavlja, in je v vzhodni cerkveni književnosti še danes zelo običaien, V DS 1938, 383 je z odločnim poudarkom trdil, da csl, £ i t a t i v zvezi s spominom svetnikov n e pomeni častiti, Čeprav je bil opozorjen na pravilni pomen, ki spada med najobičajnejše pojme csl. in ruskega jezika. Na to zmoto je zgradil očitek -hude neskladnosti«; v »Času- pa v tej zvezi ponovno očita dogmatično nepravilnost. Kljub opo-ioritvam ne pozna že davno objavljenih Klimenlovih spisov in sorodne csl. književnosti, niti značilno različne rokopisne tradicije važnega Klimentovega govora. Zato je večina njegovega razpravljanja O 11- fris, stvarno in melodično povsem zgrešena, zlasti pa tri poglavja knjige Karolinška kale-heza (sir. 23—43). Tu namreč proti pravilom znanstvene metode rešuje vpTaSanje o vzhodnih ali zahodnih vplivih na ta način, da se brtz stvarne podlage odloči za izključno zahodni izvor; dokazuje ga iz brezpo-m e m b ni h podobnosti skupnih krščanskih idej in oblik. Prav nič pa ne preiskuje možnosti vzhodnih vplivov in ne vidi značilnih sorodnosti s csl, književnostjo (in po njej z grško), čeprav jih je J, krepko poudaril. Ne upošteva, da je V. končno priznal okrnjenost II. irts. in siotče umaknil očitek neskladnosti v Klimentovem govoru.
Osnovno pravilo znanstvene metode zahteva, da v težkem vpraSanju II. (Tis. še danes natančno upoštevamo strokovne Jagičeve in Vondrdkove ugotovitve ter končni uspeh njune resne znanstvene diskusije. Kdor bi tega ne upošteval, bi V tO vprašanje zanašal zmedoj znanosti ne bi pospeševal, temveč jo oviral, posebno v malenkostnih slovenskih razmerah, kjcT sc je v tem vprašanju že preveč grešila.
Kakor je Graienauerjevo dokazovanje o izvoru H. fris. Stvarno in metodično zgrešeno, tako je iz strokovnih opomb II. Nahtigtila (tucliologlom Sinallicum II, ISO—196: 199 i. dr.) razvidno, da je tudi razpravljanje o spo-vedtiem redu {čin) ¡.majskega evhologija v knjigi Karolin. kaieheza 121 s in 84—107) zelo pomanjkljivo, ker iz majhnih brezpomembnih podobnosti sklepa na zahodni izvor, a ne upošteva značilnejših podobnosti z vzhodnimi viri. Tudi iz Nahligalovih opomb vidimo, da g, Gralenauer premalo upošteva csl, književnost in csl, jezik, Zahodne vzorce I, in 111. (ris. ter prevod staTO-bavarske molitve v sin. evh. pa je odkril že VondrAk. G- Grafenauer je Voodrdkovo dokazno gradivo tu nekoliko dopolnil.
Čiščenje svetnikov
Med najtežja staroslovenska bogoslovna vprašanja spada navidezno pretiravanje čeičenja svetnikov v II. fris. in v sorodnem KI i-
55
mentovern govoru, posebno pa v uvodu Žitij Konstantina in Metodija. Je Ji to poudarjanje svetnikov posledica tedanje velike vneme za češčenje svetniških podob? Ključ za reäitv tega vprašanja je dala šele natančnejša bogoslovna raziskava frisinškega apovednega nagovora, ki kaže sledove miselnosti in izražanja sv. J. Zlatousta. V govorih sv, J. Zlatousta je namreč ena izmed vodilnih misli, da je izvirnega greha kriva duševna lenoba ali brezbrižnost (rathymia, oknena, ameleia), Prvo sredstvo proti tej lenobi pa je zgled svetnikov, ki nas drami k ču ječnosti, nas spodbuja in vnema/' Misel o brezbrižnosti (ameleia) kot vzroku (sovzroku) izvirnega greha je zapisal že sv. Teofil Antiohijski v 2. stoletju; torej je obsežena že v najstarejši krščanski tradiciji. S tem so vzhodni cerkveni očetje dobro zadeli psihologijo greha. Kaj pomaga vsa božja dobrota in naposled tudi Kristusovo odrešenje, če se človek za vse to ne zmeni in se nič ne potrudi, da bi spolnjeval zapovedi dobrotljivega Boga ter postal deležen odrešenja? Tukaj daje fris, nagovor važno pojasnilo Cirilove-ga in Metodovega bogoslovja.
V tej luči brez težave razložimo, zakaj se v II. fris. tako vneto priporoča zgled svetnikov kot prvo zdravilo proti grehu; v tej zvezi je razumljivo, zakaj se spoved imenuje poslednje zdravilo. To je obenem posebno trden dokaz, da je fris. nagovor oblikoval ali preoblikoval sam sv. Metod ali pa kdo izmed njegovih učencev, seveda z njegovim sodelovanjem. Takšno umevanje zgleda in češčenja svetnikov se ujema z vodilno mislijo uvoda ŽK in ŽM ter s Klimentovim govorom v čast apostolu — kot posebno značilna misel Metodovega (in Cirilovega)1 bogoslovja v duhu najstarejše vzhodne krščanske tradicije. Po tej misli je II. fris. spomenik očitno in neovržno zvezan s Cirilovo in Metodovo književno in bogoslovno Solo.
Verodostojnost Žiti j Konstantina in Metodi j a v luči bogoslovnih
vprašanj
Prvaki slavistike in zgodovinske znanosti niso nikoli dvomili o izredno veliki zgodovinski verodostojnosti ZK in 2M. Glede časa, kdaj sta bili tt dve žitji spisani, so prvi jezikoslovci soglasno trdili, da spadata v najstarejšo dobo csl. književnosti na panonskih in mo* ravskih tleh; zato so ju imenovali panonski legendi. A. Voronov je sicer mislil, da sta bili Žitji spisani šele v začetku 10. stoletja v Makedoniji, a o zgodovinski verodostojnosti ni dvomil. F. Snopek pa je na podlagi le domneve dokazoval fotijevsko tendenč-nost 2K in 2M, Domnevo Voronova je v zadnjih dveh desetletjih deloma obnovil I. Ogienko. To je dalo nekoliko opore Lj, Hauptmanns da je poudarjal lažnivost Cirilovega življenjepisca, NajodloČ-nejši je bii A. Brückner, ki je sicer priznal, da je bilo 2K spisano že v Panoniji ali Moravski S sodelovanjem sv. Metoda, obenem pa je
s To sem pojasnil V knjigi Zarja 44 s in 62; gl. zgoraj str. 47.
" Mogoče je, da je to misel posebno poudarjal «v. Metod; povzel jo je po sv. J ZlatDustu. Verjetno je, da je uvod 2K napisal sam sv. Metod.
56
trdil, da sta obe žitji lažnivi — Liigenden, ter da sla solunska brata papeža varala. Danes strokovnjaki žc tako splošno priznavajo veliko starost ŽK in ŽM, da mora vsak, ki hoče resno dvomiti o njuni verodostojnosti, drzno kreniti za Briicknerjem in blatiti značaj svetili bratov. Nov dokaz za veliko starost in panonsko-moravski izvor obeh žitij sta podala I. Pavič in D. Kostič. Dokazala sla namreč, da je presbiter Konstantin v Makedoniji okoli t. 895 sestavil vzhodni oficij [službo) v čast sv. Metodu; ta služba pa je sestavljena na podlagi ZK in ZM ter na podlagi svetniškega češčenja obeh bratov, Iz tega nujno sledi, da sta morali biti ŽK in ŽM spisani že okoli 1. 885.'
Te dokaze sem podprl z novimi bogoslovnimi razlogi. Posebej sem dokazal tudi veliko bogoslovno verodostojnost, Bogoslovna vsebina, verske misli Žitij in svetniški osebnosti svelih bratov so tako globoke in vzvišene, da ne morejo biti izmišljotina ali tvorba njunih učencev. Dokaz sem razvil v mnogih člankih v BV, J. istor. časopisu in v Âcta Acad. Velehradensis, naposled pa sistematično uredil in izpopolnil v delu Vitae Constantin i et Metli o d i i.*
Uspeh dosedanjih jezikoslovnih raziskav o ZK je naposled zbral svetovno priznani holandski slavist N. v a n W i j k. Objavil je jezikoslovno rekonstrukcijo csl. besedila 1. poglavja ŽK z odločno ugotovitvijo, da je bilo ŽK brez dvoma spisano v 9. stoletju."«
S tem je vprašanje dokončno strokovno rešeno. Le nestrokovnjaki morejo še dvomiti. Dvom o verodostojnosti ZK in 2M je po vsem lem nujno zvezan z dvomom o verodostojnosti in poštenosti svetih bratov, Iste posledice sledč tudi iz dvomov o verodostojnosti poslanice papeža Hadriana II, v ŽM 8 in o uspešnem delovanju svetih bratov v Panoniji (nameravana vrnitev v Carigrad zaradi neuspeha). Ta dva dvoma sta se nekritično zanesla v slovensko zgodovinsko znanost (M. Kos) in se pri nas preveč ukoreninila. Kdor ju ponavlja, naj ima še pogum, da z Lj. Hauptmannom poudarja lažnivost ŽK in dosledno z A, BrtJcknerjeni napada osebno poštenost sv. Cirila in Metoda, Kdor nima toliko drznosti, pa naj se brez ovinkov vrne nazaj k veliki znanstveni tradicijt,
Z verodostojnostjo obeh Žitij in s poštenostjo sv, bratov je spojeno teiavno vprašanje, zakaj se s v. Metod ni pokoril papežu Janezu VII1-, ko mu je I, 873 prepovedal slovansko bogoslužje; šest let pozneje ga je zaradi te nepokorščine ostro grajal. To vprašanje smo reševali z zgodovinskim dejstvom, da se je Metod I. 880 v tej zadevi pred papežem tako zadovoljivo opravičil, da je bil pohvaljen in da mu je bilo slovansko bogoslužje slovesno dovoljeno. Se natančnejša rešitev je mogoča na podlagi zgodovinskih raziskav o Kocljevi Panoniji. Ona papeževa prepoved je namreč veljala za Panonijo, kjer je bilo latinsko dušno pastirstvo in bogo' Aela Acad. Vcluhrad. 1941, 17 s in 27 s.
s Acta Acad. Velehrad, 1941. Tam je podali pregled glavnih zgodovinskih in hogoçlovnih vprašanj. Gl. zgoraj str. 50.
N. v an Wijk, Zur Rekonslruktion des Urtcxles der altksl. Vita Constanlim. Zt. f, itev, Phil. (17) 1911, 26S—2S4; posebej 272.
57
služje že nad 70 let udomačeno in urejeno. Težko je bilo v duhu odloka papeža Hadriana H, zahtevati, naj bi se nemško-latinski duhovniki umaknili iz obmejne nemške pokrajine z mnogimi nemškimi naseljenci. Vprašanje je bilo dejansko rešeno tako, da je v začetku 1. 874 Panonijo zopet zasedel salzburški nadškof in da se je Metod s svojo duhovščino moral umakniti v Moravsko, ki pa je bila res še misijonska dežela. Tam ona papeževa prepoved ni bila obvezna. A tudi v Moravski jc papež rešil vprašanje tako, da je po Sveto-polkoveni predlogu (alt zahtevi?) poleg Metoda postavil za škofa že Vihinga kot predstavnika latinskega bogoslužja ter posebej ukazal, naj se Svetopolku in njegovim vehkašem bere (poje) latinska maša Če tako želč^
V dokaz za domnevno fotijevsko tendenco 2M se navaja zlasti izražanje 12, poglavja, da so Metodovi nasprotniki bolehali na hyOpatorski hereziji. To izražanje jc Folij uporabljal proti rimskemu F i 1 i o q u e. A isti izraz so v nekoliko drugačnem pomenu rabili cerkveni očetje že v 4. in 5, stoletju.10 Iz spisov Kli-menta Bolgarskega (Metodovega učenca) je razvidno, da so Metodovi učenci dodatek F 11 i o q u e odklanjali zato, ker so mislili, da ni v soglasju z resnico o izhajanju Sv. Duha iz Očeta po Sinu kot iz enega principa. Zelo verjetno je, da so latinsko-nemški duhovniki Filioque v tej točki res napačno unievali. Prepir med zahodno duhovščino in med Metodovimi učenci se je razvnel 1. S80, ko je bil Vihing postavljen za škofa v Metodovi nadškoliji. Metodova cerkvena pokrajina pa je bila podrejena naravnost papežu, Torej bi se moral Vihing držati rimskega običaja in pri maši moliti veroizpoved brez Filioque, ker v Rimu tega dodatka do 11. stoletja niso sprejeli v nikejsko-carigrajsko veroizpoved. On pa je brez dvoma po frankovskem običaju uvedel dodatek Filioque. Tako je bil dodatek Filioque nekako geslo Vihingovega boja proti Metodu in proti slovanskemu bogoslužju. Zato se nasprotnikom slov. bogoslužja pripisuje hyopatorstvo. Prepir o Fiiioque se istoveti s prepirom o bogoslužnem jeziku. Sumljivi izraz ne razodeva fotijevske tendence, temveč poudarja zgodovinsko resnico, da so Metodovi nasprotniki neupravičeno vsiljevali dodatek FiIioque in ga dogma-tično netočno razlagali."
Ne prezrimo, da je vsa csl. književnost cerkvena in bogoslovna ter da je vprav najtežja vprašanja mogoče rešiti s sodelovanjem bogoslovne znanosti. Zato je potrebno, da bogoslovni znanstveniki poznajo tudi csl. jeaik in književnost; drugače bi se moglo primeriti, da bi kdaj sodelovali (Cas 1941, 354) pri takih očitnih jezikoslovnih napakah, ki so obenem v zvezi z bogoslovnimi zmotami.
» AAV 1941, 1S1—1S3.
i» BV 1921, 39 s. - AAV 1941, 120.
" To sem nekoliko omenil v AAV 1941, 246—257.
58
Preiskave pred poroko
De investigationibus pcradciidis antequam nupluric 11 les acf matrimunium ineundum admitlantur.
Dr. Al. Odar.
S u m m a r i u m. Oissertntio tres in parles dividitur. In prima parte dclincatur iuridieo-historiea cvolutio investigatinnum peragendarum ante matrimonii eclebrationcm (interro£atio sponsi et aponsae; dncumcnta coni-paraiida: exameQ teslillDl; eXamcn spoiujurum e doctrina chriitifina; contessio nec non recept io ss. Eucharistiae; —- pratcipui fontes; c. 3, X 1, 3 e eoncilio Lnlcranensi IV, c. lamelni e conrilio Tridcntino; instructio Clementi; X. de die 21 augush 167]; legislatio Benedicti XIV), — In secimda partc dccla-ranlur praescipta vigcntia (can. 1019—-1034; inslruclio s. Congre^ationis dc disciplina sacramentoruni de die 4 julii 1921 nec nun instructio eiusdem confirifiationis de die 29 junii 1911). — In terlifl parts deseribitur lcC.isl.itia particularis in dicecesi Labacensi vigens et proponuntur quac in. ipsa d«si-deranlur.
1, Po kan. 1035 »mora skleniti zukon usukdo, komur tega pr utrne določba ne branijo*. To načelo je bilo uzakonjeno že v Gre-gorijevih dekretalih, ko je Cerkev pozitivno izjavila, da morejo tudi gobavci1 in sužnji' sklepati zakone. Na II. (ionskem cerkvenem zboru (I. 1274.} je bilo jasno ugotovljeno, da more vdovec skleniti tudi drugi ali tretji zakon,s Mnenje, da Cerkev daje dovoljenje komu, da sme sklenili zakon, je v gornjem kan. 1035 zavrnjeno, 2e po naravnem pravu je zato dovoljeno skleniti zakon vsakomur, komur tega nc brani božje pravo — naravno ali pozitivno — ali cerkveno pravo.
Ker je torej možno, da komu prepoveduje skleniti zakon božje aii cerkveno pravo in ker v takem primeru Cerkev pač ne more pri zakonu sodelovati, je razumljiva določba v kan. 1019, § 1, ki se glasi: »Preden, se zak<m sklene, se muru ugotoviti, tlu ni nobene ouire, da se ne l>i mo/tel skleniti iteljonno in dovoljeno.* V Gaspar-rijevem kritičnem aparatu se za to določbo ne navaja noben vir, V svojem delu Tractatus canonicus dc matrimoniu pa pravilno ugotavlja Gaaparri, da je tu določba zahteva samega naravnega prava/
Neke preiskave pred poroko se torej zahtevajo že po naravnem pravu; pozitivno cerkveno pravo pa je te preiskave Še izpopolnilo jn uvedlo še svoje. Določbe o teh preiskavah imajo značaj zakona, ki je izdan za odvrnitev obče nevarnosti, in zato po kan. 21 vežejo, čeprav V posameznem primeru nevarnosti ni.
1 Titul VIII v četrti knjigi Gregorjevih dekrctalov ima naftlov -de
C o ni u g i o I c P r o 4 orum>, Suniarij C. 2 v tem titulu se {¡lasi »Cotliuges
propter lepram separandi non sunt a coniugio, cL ccntrahcrc possunt ma-
Irimonium, cl inviccm sibi reddcrc debitum tenentur.*
5 Titul IX v četrti knjigi Gregorijevih dekretalov ima naslov >dc
coniugio »«ivorum*. SuDlarij c. 1 v tem tituln se glasi: >Servus.
contradicentc domino, malrimonium contrahere petest s«d propter lioc
non liberatur a servithr domino dcbitis.i
9 Codicis i ur is cnnonici lontes 1, cd. Gaspnrri, n. 35, str. 33, 4 Izdaja iz I. 1932, 7v. I, sir,
59
2,	Splošne določbe o preiskavah, ki se morajo izvršiti pred poroko, vsebuje v kodeksu prvo poglavje zakonskega prava pod naslovom o tem, kar je I roba storiti pred poroko, i rt zhali o oklicih (kan, 1019—1034), Te določbe sta izpolnili dve instrukeiji kongre-gaeije za zakramente: prva »o dokazovanju sf>o hodnega sianu in it naznanitvi sklenjenega zakonu je bila izdana 4. julija 1921 (AAS 1921, 348—349); druga o določbah, pit katerih se mora /.upnik ravnati, ko vrši po kimonih predpisane pretakave, preden zaročenca pripusti k poroki pa dvajset let pozneje, 29. junija 1941 (AAS z dne 3. julija 1941, 297—318). Od teh dveh instrukcij je zlasti zadnja močno izpopolnila navedene kanone. V ljubljanski škofiji je tudi Škofijski zakonik iz ). 1940. uzakonil v poglavju p zakramentu so. zakona (61. 364—384) nekatere posebne določbe o gornjih preiskavah.
V tejle razpravi si oglejmo navedene določbe o preiskavah pred poroko in njih genezo. Zaradi lažjega pregleda razdelimo snov v tri dele, V prvem si kratko oglejmo zgodovinske podatke, ki nam kažejo, kako so se določbe o teh preiskavah v zgodovini razvijale, v drugem sedaj veljavne obče določbe in v tretjem doloibe našega partikularnega prava.
I.
3.	Kot nam pričajo najstarejše priče iz patristične dobe, so kristjani že takoj od početka sklepali zakone z vednostjo cerkvenih predstojnikov.11 Kaj drugega iudi ni pričakovati, če naj kristjani po Pavlovem opominu tudi kar najbolj vsakdanje stvari delajo »v božjo slavo*.® Prva klasična priča o sklepanju krščanskih zakonov z vednostjo Cerkve je sv. Ignacij antijohijski (t 107), ki piSe v pismu Poli-karpu: »Spodobi se, da ženini in neveste sklepajo zakon po odločbi škofa, da bo zakon po Bogu in ne po poželjivosti,*' Isto razberemo iz mest pri TertulianU,*
Navada, da so kristjani sklepali zakone z vednostjo cerkvenih predstojnikov, je bila prvotno brez pravne obveznosti, vendar pa je dobro ustrezala krščanskim idejam o življenju v krščanski občini in zlasti naziranju rt zakonu.
Krščanstvo je nastopilo z etično reformo zakona, ne takoj s pravno. S časom pa je v zaščito etično in v evangeljskem duhu refor-
1 Gi. K not h t. Handbuch des katholischcn Eherechts 1928, 165 in asi.; S c h c r o r, I landbuch des Kirchenrechts II 1398, 143 in ni!,; W e r n z -Vidiil, Ius malrimoniale 1928. 132: G a s p arrt. o. c. I, 83 in mt.f Zhishman. Das Eherecht der orientaKschcn Kirche 1864, 669 in nsl.
« l Kor 10, 31,
' IIperi1, -oi; -fotpo^a'. v.at frtji&univatj	*jve'j;i-tj;	iv,v
Ivojtiv	' tw i	i *otTa. Bc&v luu |ifj y.«T' i--.ih>j*C«V (Funk, Op.
Patr, ap. I. 331}.
1 »Ideo penes nos oceullac quoque conjuncliones, id esl non prius apud etclesiam protessae, juxta moeuhiam el fornicalionom judicari peri-clitantur« |Dc pudicitia. c, 4. MPL 2, 9S6 in si.). -Ul igitur in Domino nubas sceundum legeai et apostolum, qualis es id malrimonium postulans, (jnod eia, a quibus poslulas, non licet hnbere, ab episeopi monogamo, a presby-teris et diaconis ejusdem saeramenti* [De monogainia, c, 1), MPL 2, 943 in si.l.
60
miranega zakona uvedlo tudi svoje pravne določbe ali pa obstoječe reformiralo. Skladno s tem razvojem se je tudi gornja navada glede sklepanja zakonov pravno spopolnjevala in dobila končno na zahodu popolno sankcijo v dekretih Tametsi iz 1, 1564. in Ne temere iz L 1908., ki sla določila, da se cerkvena oblika sklepanja zakona zahteva za sAmo veljavnost zakona; prvi je veljal le v tako zvanih tridentinskih krajih — v ljubljanski škofiji je bil n, pr. dekret Tametsi razglašen 1, 1604." — drugi v vsej zapadni Cerkvi, Na vzhodu se je cerkvena oblika poroke zahtevala že prej.10
Od te obvezne oblike poroke oziroma od cerkvenega sodelovanja pri njej pa je treba razlikovati ostalo cerkveno sodelovanje pri sklepanju zakona. Obvezna oblika pod ničnostno klavzulo Se je uvedla razmeroma pozno, sodelovanje Cerkve pri sklepanju zakonov pa že zelo zgodaj, kot smo videli zgoraj.
Cerkev pa je mogla, kakor se samo po sebi razume, dovoljevati le take zokone in le pri takih sodelovati, ki niso bili v nasprotju z božjimi določbami in pozneje tudi s cerkvenimi določbami, ki jih je Cerkev s časom uvedla, Zato so se pač morale vrSiti vedno pred poroko nekakšne pTeiskave, čeprav o njih posebnih določb tz prvih časov nimamo,
4, Ko se je razvila župnijska organizacija, so morali po določbi kapitularija Karla Velikega iz I. S02,11 in po številnih poznejših določbah župniki poizvedovati, ali se more zakon dopustiti ali ne.
Cerkvenemu nadzorstvu so se izmiknli tajni zakoni in povzročali veliko zmedo v verskem in nravnem življenju. Da bi tajne zakone preprečili, so začeli zlasti v Franciji ukazovati oklice pred poroko. Kakor poroča papež Benedikt XIV. v pismu P u it v i s abhinc z dne 19. marca 1758,je prvi uvedel oklice pariški škof Odo de Soliaco V začetku 13. stoletja.111 Papež Inocenc III. omenja v svoji odločbi z dne 29. oktobra 1212, ki jc sprejeta v Gregorijeve dekretale kot c. 27, X 4, 1, da so oklici (banni) ukazani v francoski cerkvi.14 Prav isti dao je izdal Inocenc Iii. neko drugo določbo, ki je ludi
v Na gomjegrajski sinodi (prim. Constitution«? synodales pro clero et dioctesi Labaecnsi. Pcomulgitlau, Ut alias saepius sic novissimc in Synodo annua Oberburgi habita 6. Peb, 1604 in Festo S. Dorotheac Virginls et Mar-tyris; S leska, Tomaž Hren in gornjcfimjska sinoda 1. 1604. Cas 1912,
49,—57].
Prim, Zhishman, o. c. 669 in nal,
" »Conjunctions Facere non praesumant, an Icq nam cpiseupi, prcsby* teri cum seniorihus populi coiisanguinitatem diligenler exquirantj (Capitul. miss. gen. a. 802. MG Cap. I, 98].
JE Pismo }e naslovljeno nadškofu v mestu Gon.
11 »Odo dv Soliaco vjgilantisaimus Pamieasis Antislcs qui viicit sub initium saeculi deeiml twrtil, matrimonia proniuljanda statuit in suše Dioe-
ceeeos pflTOeciis, priusquam inirenlur; ut scilicet hoc pacto dignosci posset,
num inter contrahentes impedimentum nullum subesset; a I que Inde denun-tiationum manavit exordium, quae tunc Bitnnum nuncupalae fuerunt« [Co-dicis iuris canonic! fontes If, cd, Gasparri, n. 447, p. 574).
14 »,bennis, ut tuis verbis utarnur, in ecclesiis cditis secundum con-suetudinem ecclesiae Gallicana«.«
61
«prejeta v Gregorijeve dekretale kot c. 6, X 4. 18, ki tudi omenja, oklice."
Tri leta pozneje, 1. 1215-, je IV, latcranski cerkveni zbor ita /jo-sebni običaj nekateri k krajev*, kot pravi besedilo, posplošil in določil, da se mora >z> primernem določenem času* pred poroko zakon v cerkvi javno oklicati. Razlog za določbo je bil po besedah cerkvenega zbora ta, da bi se preprečili tajni zakoni. Končno je cerkveni zbor še dostavil, »¿fa motnjo hi ¡miki kljub temu še preiskovati, ce obstoji kilk- zadržek*.1*
O tem, kako naj se te preiskave vrše, lateranski cerkveni zbor ni izdal določbe; pač pa so o tem govorili različni poznejši pokrajinski cerkveni zbori in sinode.17
Gornje določbe IV. lateranskega cerkvenega zbora pa marsikje niso sprejeli ali vsaj za stalno ne, kakor tožijo pokrajinski zbori pred tridentinskim cerkvenim zborom. Tako je n. pr. koncil v Freisingu L 1480. odkrito priznal; »/z izkušnje govorimo.... da se je o našem mestu ill škofiji oditi k občemu cerkvenega shorn o tu j» i poroki p o zlorabi odprtimi in du se ved tie izvršuje (per abusum in oblivionem venit et observatum non existit).«18
Tudi tridentinski koncil je v znanem dekretu Tametsi s 24. seje de reiorm. malr. tožil, da se odlok IV, lateranskega cerkvenega zbora ne spolnjuje, zato ga je znova ponovil, še izpopolnil in določil:
*V bodoče mora lastni župnik zaročencev, preden .te zakon sklene, trikrat na tri zaporedne praznične dneve n cerkvi med mam juono oklicati, kateri nameravajo skleniti zakon. Ko se oklici opravijo in se ne pokaže kak zadržek, nuj se ¡>riatopi k poroki.*."
Podrobnih določb o preiskavah pred poroko tudi tridentinski cerkveni zbor ni izdal. Ostala pa je seveda v veljavi določba IV. lateranskega koncila, da morajo namreč župniki navzlic oklicem sami preiskovati, če obstoji kak zadržek.
Tu odloča med drugim: »Si vero post contraclum matrimonii™ ali-quis apparent accusator, quum mill prodicrit in publicum, quando banna secundum consueludinem in eeelcsuB edebahtur. Utruill VOX Stifle debet aOCU-s&tionis admitti, merito, quaeri potest, Super quo sic duximus di&tinguea-dum, quod, si tempore denunciation!* praetuissae .. .«
16	»Undo praedeeessorum nostrorum vestigiis inhacreudo, clande&tina coniugia pen it us inhibumus, prohibentes ctiam, ne quia sacerdoa taiibus interes» praesumat. Quare special em quorundam locorum consnetudiueiu ad alia generaliter prorogando statuimus, ut, quum matrimonii (uerint tun-t r aha n da, in ecclesiis per presby teres publice proponanlur, competent! tempore pracfimto, ut infra ilium, qui volucrit et vahierit, legitimum impe-dimentnrri opponat, et ipsi presbyteri nihilominus investment, utrum ali-quod impedimcntum obsistat^ (e. 3, X 4, 3).
17	Schulte, Handbuch des knlholischen Ehercclits 1855, 40 in nsl,
« Cit, Knecht, o. c. 171, op. 1.
19 *.,, idcirco sacri Lnteranensig coneilii sub Inueentio 111 oelebrati vcstigiis inhaerendo praecipit, ut in poslerum, anlcquam matrimonium con-trahatur, tcr a proprio eontrahentium parochn tribus contiiiuis diebus fe-tlivis in codes la inter mis&arum sollemnia publice de nuncietur, inter qttos matrimonium ¿it contrahcndum; quibtls denuntiationibns factis, si nullum Ugitimum Opponatur impedimcntum, ad cclcbrationem matrimonii in iucie ecclesiae procedatur,,
62
S, Benedikt XIV. pa v It a instituciji t' i r m u n d i & z dne 6, novembra 1744w že jasno Omenja trojen predmet ¿upnikovih preiskav pred poroko, namreč? L ali obstoji kak zadržek; 2. ali zaročenca prostovoljno prîvoljujeta v zakon in 3, ali sta zadosti poučena v krščanskem nauku. V tej konstituciji namreč opisuje papež, v čem naj škoije vizltirajo župnike; glede zakona pravi v § 9, da mora škof med drugim zaslišati župnika: «če opravlja, preden pripusti vernike k poroki, dolžne preiskave, s katerimi se more varno dognati, da med zaročencema ni zadržka, da prostovoljno prîvoljujeta v zakon in da Sta poučena v kričanskem nauku, zlasti v glavnih skrivnostih naše vere*.31
Poldrugo leto poprej je pisal Benedikt XIV. poljskim Škofom v enciklif nem pismu N i m ¿ ji m I i c e ti t i il m z dne 18, maja 1743,13 da ima lastni župnik zaročencev dolžnost, da pred oklici zasliši osebno ženina in nevesto, vsakega posebej, O tem, ali stopata v zakon prostovoljno, in da preiSče, ali obstoji kak zadržek, ali sla sklenila zaroko s tretjo osebo, ali sklepata zakon s pristankom sLaršev. Ce najde pri tem zasliševanju in preiskovanju, da kaj ni v redu, naj oklice odloži, stvar pa izroči ikofu.,;l To Benediktovo pismo so pozneje mnogo citirali. V njem je govor o zasliiavanju zaročencev in o preiskovanju. Zaročenca se morata zaslišati o svobodnem pristanku v zakon, o ostalih stvareh, ki se navajajo (obstoj zadržka, zaroka s tretjo osebo, pristanek staršev), se mora izvršiti preiskava, Kako naj se ta preiskava vrši, o tem Benedikt XIV, tu ne govori,
Pri ugotavljanju, da med zaročencema ni kakega zakonskega zadržka." je kongrejíacija sv. olicija uvedla v drugi polovici 17, stoletja zaslišavanje prič. Instrukcija kongregacije sv, olicija, ki jo je potrdil in razglasil papež Klemeni X, z odlokom iste kongregacije
tù Codicia iuris canonic i tontes I, ed. G a s p a r r i, n. 349, p. -Sb2.
tl »,., an priusquam Fideles ad matrimonia in facie m EcclesUe celebrando admittat, debitas inquisitiones adhibuerit, otque adhibeat, quitina tuto deprehendere posait, nullum inter Contrahentes impedimentum existera, eos-deraque libere matrimonio consentiré, ne démuni in Doctrina ehristiana, maxime vero in praecipiis Religionis nostrae Mysteriis, illos instructor «se-: (p. S59|,
" Codicis ¡liria canonic i fontes I, éd. G a spa Tri, n, 337, p, 790—795.
™ >Onus pariler proprio Parodio iniunctum est. et nnlequam Denun-iiationes de ineundo Matrimonio pubüce in Ecclesia inter Missarum solemnly fiant, ipse htm Sponsum turn Sponsam seorsim caule, et, ut die ¡tur ad a ure m explorare sludeat an ex volúntate, Spon le, ac libenter, et vero cum animi consensu, in malrimonium vicissim comunganlur; neenon ut, quantum fieri potest, inquirere nitotur, ullum ne et cuius ¡Jeneris impedinientum inter Contrahentes intercédai; aliis ne fidem sponstonem alter ex Contrahentibus dederit; de consensu ne Parentum filii filia e que familias conlrahant. Haec aliaque huiusmodi momenta poslquam Parochi accuratis-sinie cxploraverunl, si aliquod eorumdem momentorum sive deficere, aut nocere posse deprehcnderunl, suspensis interea de mint ¡a ti oni bus, illud, qnod obstare possit déferre tenentur ad proprium Antistitem, qui, preut rus pO-Atulavcril, pro auctorilate munerisque sui debito, opportune provideat* ÍP. 793).
»... ut... omnis prorsus excludatur adîtus iis, qui adhuc vívente altero coníuge. aut alias impedtii, ad secunda ¡Ilícita vota transiré sata-gebant' (Codicis iuris canonici fontes tV, cd. Gasparri 22, 22).
63
z dne 21, avgusta 167l,ss omenja v uvodu, da sta bili poslani krajevnim ordinarijem že I. 1658. in ponovno 1665." instrukcijl o tem, kako naj se izvršuje gornje zasipavanje prič, a da sta instrukciji ostali brez uspeha. Omenjeni odlok Klementa X, je znova naročil vsem prizadetim,da naj instrukcijo, ki jo je razglasil, natančno izpolnjujejo, Odlok je predvideval težke kazni za tiste, ki se ne bi ravnali po instrukciji,"1
6- Postopek, ki ga je predpisovala omenjena Klementova in-strukcija, je bil zelo strog. Določal pa je tole:
Za ugotovitev ženitne sposobnosti strank je bilo treba zaslišali vsaj dve priči. Ženske od pričevanja niso bile izključene," Sorodniki in domačini zaročencev so imeli prednost.3" Po pojasnilu kongregacije sv. oficija z dne 1. februarja 18653' je moral župnik vprašati pri spraševanju ženina in nevesto tudi po pričah, ki naj bi se zaslišnle, Potikavci in vojaki so se smeli pripustiti za priče le iz upravičenega vzroka in po zrelem preudarku. Kadar pri onih zaročencih, ki so mnogo potovali po svetu, ni bilo mogoče zaslišati priče po dotičnih krajih, je bilo po navedeni določbi kongregacije sv, oficija z dne 1. februarja 1865 dovoljeno zaslišali verodostojne priče pri škofijski kuri ji v oni Škofiji, kjer se je zakon sklepal.
Zaslišavala sta priče v Rimu notar in uradnik, ki ga je določil kardinal vikar; v škofijah zunaj Rima pa notar in »škofov namestnik ali kaka druga odlična in sposobna oseba, ki jo je škof posebej določil*." Po določbi kongregacije sv. oficija z dne 24, februarja 1847 je bilo mogoče umeti pod »odlično in sposobno osebo« tudi dekana, toda z dostavkom, da je moral dekan zapisnik o zaslišanju predložiti Škofijski kuriji in da je ta potem izdala spričevalo o samskem stanu.911 Po instrukciji sv. oficija z dne 22, avgusta 1S90 na vzhodne ikofe je predsedoval zaslišavanju prič v škoiijskem mestu generalni vikar, v drugih krajih pa Župnik.Če bi notar izvršil zaslišanje sam brez škofovega pooblaščenca, ga je morala kongregacija sv, oficija kaznovati in škof na osnovi takega zaslišanja ni smel dati dovoljenja za oklice.
i4 Cedicis ¡uriš ca no niči fontes IV, cd. Gispurri, n. 742, p. 22—25.
™ Ob« sta bili izdaui za papeža Aleksandra Vil. (1655—1667),
" Škofovim delegatom za zjsilŠLivanje teb prid, ¿upnikom, notarjem in drugim.
3n »,.. sub pnenis etiam £revjbus corporalibus arbilrio S. C.....
" Tako je izrecno pojasnila kongrcgacija sv, oficija 24. (cbruarja 1847 ICodicis iujis estionici [onlcs IV, cd, Gaiparri, n. 900. p, 177—178): fll. tudi instrukcijo sv, oficija z dne 22. avgusta 1890, ad 2 [o. c. n. 1128. p. 454).
30 Koogrejjacija sv. oficija je v gornjem odloku z dne 24. februarja 1847 izrecno določila, da se smejo zaslišati starši, čeprav so na rakonu intere-sirani (Ibid. ad 2).
" Codicis iuris CEinonioi fontes IV, ed, Gaiparri, n. 980, p. 254—255. »...vel Vicarius Episcopi vel aliqua alia persona insignis et idonea ah Episcopo speciaktcr depntanda« (Cudicis iuris canonici fonteS IV, p. 25),
" Cndicis iuris cancnici fontes IV, ed, Gasparri. n. 900, p. 178, ad 7-O. c. n. 1128, p. 454.
64
Nolar jc moral pričo v zapisniku natančno popisati in dostaviti, da fiiü je dobro znana,3* če jo je osebno poznal, Ce notar priče ni poznal, je niso smeli pripustiti, če ni prišla Z njo kaka druga notarju znana oseba, ki je pričala o njeni identiteti in verodostojnosti,"
Pričo so v začetku zaslišavanja zaprisegli, ko so jo prej opomnili na svetost prisege ter na cerkvene in svetne kazni za krivo pričevanje,J1 nato pa so jo natančno izprašali o njeni vednosti ter o okoliščinah zaročencev.
Priči so potem najprej zastavili običnjna vprašanja o generalijah, nato pa, ali je domačin ali je tujec, in če je tujec, koliko časa je že v tem kraju. Sledilo je vprašanje, ali je prišla k zaslišanju svojevoljno ali na zahtevo; če je odgovorila, da svojevoljno, se je morala odpustiti, ker se je domnevalo, da laže," Če pa je odgovorila, da je prišla na zahtevo ali prošnjo, so jo vprašali, kdo jo je prosil in v kakšnih okoliščinah in ali ji je bilo za pričevanje kaj obljubljeno ali dano.
Nato so pričo vprašali, če pozna zaročenca in njune razmere. Če je odgovorila, da ne, so jo morali odpustili. Cc pa je zatrdila, je sledilo vprašanje, ali sta zaročenca domačina ali tujca.1"* Če je rekla, da sta iz tuje škofije, se dovoljenje za oklice ni moglo dati, dokler ni njun ordinarij pismeno potrdil njun samski stan. Za čas pa, odkar sla zaročenca iz tuje škofije bivala v tej škofiji, so se priče mogle dopustiti,
Če je priča na gornje vprašanje odgovorila, tla sta zaročenca iz te škofije, so jo nadalje vprašali, v kateri župniji sta bivala ali sedaj bivata. Nato pa, ali ve, če je bil kateri izmed zaročencev že v zakonu, ali je napravil redovniške zaobljube ali prejel sv. red ali ima kak drug razdiralen zadržek.16 če je priča odgovorila, da ni nobe-enega izmed naštetih zadržkov, so jo vprašali, od kod tu ve in ali bi bilo možno, da bi obstajal kak zadržek, pa da ona za to ne ve. Če je odgovorila, da bi bilo to možno, se jc stvar odložila, ako se ni iz ostalega pričevanja sklepalo, da zadržka ni." če je pa rekla, da
" * Mihi bene cofi ni Ins.«
15 t,,, qui attcslctur de nomine ct eognomine ipiiu$ testis necnon de ideneitate eiusdem ad testimonium lerendum* (o. g, 25),
»Imprimis testis moneatur de gravitate iuramentí, in hoc prneaertim negolio perlimeseetidi, in quo divina simul et humana maiestas laeditur ob xei de qua tractalur importantium et gravitatem, et quod imminet p o an A Lrirumium ct fus tig at fonts deponenti fatsum« (o. c. 23).
17 »An ad examen accesseril sponte. vul requisitus; si dixcrit acces-aisse sponte, a nemine requisilum, dimitLatur, quia praesumitur mendax« (0. C. 33).
JH *... sint cives vel exteri.* To je pač pomenilo, ali sta iz nnSe škofije ali ne,
al Zanimivo je, da je instrukeijh polagala največjo važnost na to, da se pulc£ zadržka zakonske vezi odkrije zadržek zaobljube in sv. reda: ostali üadriki se omenjajo le komulativno- Pričakovali bi, da se bo navajal zadržek krvnega sorodstva In zakonitega ter nezakonitega svaStvn.
w »Interrogatur de cima scientiac, et an sit po&sibile quod aliquis ex illis babuerit uxor eni vel maritum vel aliud impedimenlum etc,, et quod ipse testis nesciat, Si respondent affirmative, supersedes tur, nisi ex alii s icstibus pTobetur concludenter non b&buisse uxorem vel maTitttni, ncqui: ullum aliud impedimentum etc.<¡ (o, c. 24),
65
obstoj zadržka ni možen, so jo vprašali, od kod to ve, in po odgovoru so sklepali, ali je priči verjeti ali ne.,J
Ce je priča odgovorila, da sta ženin ali nevesta sicer bila v zakonu, toda, zdaj da sta vdovec aLi vdova, so jo vprašali, kdaj je prejšnji zakonec umrl in kje, in kako priča ve, da je ta, ki o njem pravi, da je umrl, res umrl in bil zakonec sedanjega ženina ali neveste. Ce je na to priča odgovorila, da je bivši zakonec umrl v kaki bolnišnici, ali da je videla, kako so ga v cerkvi pokopavali, ali da je bil pri vojakih pokopan, se je stvar odložila, dokler se ni dobilo potrdilo od ravnatelja bolnišnice ali od rektorja cerkve ali od vojaškega poveljnika, Ce pa se tako potrdilo ni moglo dobiti, so se smeli pripustiti drugi zakoniti dokazi.
Nato so pričo vprašali, te je kateri od obeh zaročencev po smrti svojega zakonca sklenil nov zakon. Če je priča to zanikala, je sledilo vprašanje, ali hi bilo možno, da bi ga bil sklenil, pa da ona za to nc ve. Ce je priča odgovorila, da hi bilo to možno, se je dovoljenje odložilo, dokler se niso pozvale druge priče, ki so potrdile nasprotno," Ce pa je priča možnost zanikala, so jo vprašali, od kod to ve, in iz odgovora so potem sklepali, ali naj se dovoljenje podeli ali ne."
Potikavcev ni bilo dovoljeno poročiti, dokler ni njih ordinarij dal spričevala o samskem stanu, V tej stvari je instrukcija opozorila na cap. Multi s 24. seje de ref. tridontinskega koncila,'*
Glede listin, ki so jih stranke predložile, je instrukcija zahtevala, da SO morale biti Opremljene S Škofovim pečatom, dalje da so bile overovljene aaliem ¡ter tesi en qui habearU nuln'ii nt miti m et ai-giUum i'1 in da je bila ugotovljena identiteta prizadetih oseb," Po določbi kongregacijc sv, oficija z dne 24, februarja 1847 so se smele dopuščati tudi listine, ki jih je podpisal župnik, ne pa škof, če jih je £kof legaliziral,"
Končno je Klementova instrukcija naročala ordinarijem, nuj uka-žejo župnikom, da tujccv ne smejo oklicevati, ne da bi vnaprej ob-
11 Interrogetur de causa sciential, ex qua deinde judex colligcre potent, an testi fit danda tides« (o, c. 24J.
*.. . donee producán tur testes, per quoj negativa conreletur con-cludcnter« (u. c. 24).
" *lnterrcgetur de causa scientiac, qua perpenxa, index potcrit indicare, an sit concedenda licentin vet non« [o. c. 24); gl. besedilo v op. 41.
H To poglavje se glasi: »Multi sunt, qui vagantur el incertas ha bent sedes, el, ut improbi suri ingenii, pTÍma us ore relicta aliam ct plerumque plures illa vívenle diversis in loéis ducunt. Cui morbo eupiens 5aneta sy-nodus occurrere, cumies, ad quos special, pídeme nonet, ne hoc genus hominum vaganlium ad malrimonium facile rccipianh magistratu» ctiam sae* fulares hortalur, ut eos sevare coercciuit. Parochis autem praecipit, ne illorum matrimonii s intersint, nisi prius diligente m inquisitkmem fee* r in t, et re ad ordittaritim delata ab eo liccnliam id Eaciendi obtinuerint « 0. c. 24.
11 », ..el atiente conjiderelur quod lides seu testimonia bene el coo-cludenter identificcnl personas de quibus agitlir- (o, C, 241, « O. e, 178 ad 1.
flojotlavul Vtilnilf
5
66
vestili ordinarija in od njega prejeli avtentično sporočilo, da se je izvršilo zaslišanje prič in da je samski stan izkazan.Kdor bi ravnal drugače, naj se strogo kaznuje.
7. Iz gornje instrukcije sledi, da je bilo zasipavanje prič obvezno, ¿upnik ni smel začeti z oklici, dokler niso bile priče zaslišane. Iz odgovora sv. penitenciarije z dne 5. sept. 189 94" spoznamo, da je bilo za ugotovitev samskega stanu zaslišanje prič važnejše kot pa izpraševanje ženina in neveste. Prvo se je moralo izvršiti, drugo pa se je moglo opustiti,4" Ordinarij redno ni smel dovoliti, da bi se zakon sklenil brez zaslišanja prič, čeprav sta zaročenca stalno imela domovališče v njegovi škofiji,11 Župnik je moral dobiti od škofijske kurije dovoljenje, tako zvani contrahatur," da je smel začeti z oklici.
Kongregacija sv. oficija je ponovno zabičavala, da je treba gornjo instrukcijo spolnjevati." Toda v praksi je ta instrukcija povzročala velike težave, tako da je že sama kongregacija v odloku z dne I. februarja 1865 prav tam, kjer je še urgirala, da je treba instrukcijo spolnjevati, delno odstopila od nje. Predloženo ¡i je namreč bilo naslednje vprašanje: ■■■Ali more škof dovoliti zakon, kadar ni mogoče dobiti prič, ali je njih znanje tako pomanjkljivo, da ne morejo odgovoriti na vprašanja, predpisana v iustrukciji, zlasti na ona pod 9 in 13" — in to se dogaja redno — ko se zadovolji z oklici v krajih, kjer se morejo izvršiti; in če se ti delno ali v celoti ne morejo Opraviti, aii sme zaročenca pripustiti k nadomestni prisegi in to sprejeti kot popoln dokaz samskega stanu ali kot delen dokaz, glede na kraje, kjer se ne morejo opraviti oklici ali se ne more izvršiti zaslišanje prič?«-1®
" Določbo je ometi tako, da župnik brci predhodnega avtentičnega obvestila s strani ordinarija, da je zaslišanje prič pozitivno Opravljeno, tudi takih kontrahentov ni smel oklitaLi, ki jih ne bo sam poročil, V stvari isto je veljalo tudi za vse druge primere, ko je torej šlo za zakone domačinov, drugače, naj se strogo kaznuje.
at Codicis iuris canonici fontes VIII. ed. Sired i, n. 6446, p. 469.
J® Na vprašanje namreč! "An in veriiicandis impediment!? et causis matrimonialibus dispensationum facicnda vel omittenda sit spnnsorum inter-rogatio, et, si omittenda, an sufficiat interrogare super omnibus duns testes fide dignos?« se je odgovor glasil: ■■Rem pendere a prudenti nrbilrio Ordi-narii, perspeetis peeultaribus euiusvis casus circumstantiis, quae sccumferanl nece&sitatem vel utiUtatem etiam iponsos, praeter testes, interrogandi.«
" Kongregacija sv. oficija je dne 1- februarja 1B65 odgovorila na vprašanje: «Se il Vescovo sia obbligato di accertaru ln liberta degli s p osi che contrangano matrimonio nella sua dioeceii, prima dells pubblieazioni, col processo de: Ust i ni oni, ancorch& essi abbiano Sempre avuto domicilio nella dioecesi stessa?-. takole; »Generatim loquendo, affirmative.« (Codicis iuris canonici fontes IV, ed. Gasparri. p. 254—255-1
Prim. Triebs, Handbuch des kanonisehen Eherechts 1927. 120" Tako zlasti v dveh večkrat zgoraj navedenih odlokih z dne 24. februarja 1S47 in dne 1. februarja 1S6J.
" To so vprašanja, ali bi bilo možno, da ub^tojl kak zadržek, pa da priča za tu ne ve.
61 *Se, quando matica nO i testimonii, o essendo quclli diffetosl nella conoscunza dulle persone, cosicchi noti valgano a risponderc alle inter-rogazioni preseritte del sopracitato decreto, ed in partiiolarc n quelle che «ono espresse sotto i num. 9 e 13, come accade DTdinariamente, possa il
67
Kongregactja je odgovorila: yTreba je poudarjati, da se in-strukciju Klementu X. z dne 2L avgustu Í6?0 s pojasnili vred z dne 24. februarja 184? mora izpolnjeoati. in vz t ra ja i i je treba pri tem, da morajo Župniki pri izpraševanju ženino» in nevest marljivo poizvedovati po verodostojnih pričah, ki naj se zaslišijo o krajih, ki prihajajo t) posteo. Če pa bi se fo mustio le težko izvršiti, se morejo dopustili V škofijski k uri ji kraja, kjer se zakon, sklepa, Verodostojne priče, ki naj kari k luden t no izpričajo samski stan. zaročencev za čas, ko sta se potikala po sne tu; in ordinarij more t m! i zaročencu, ko se prej prepriča o njegovi verodostojnosti, pri-p ust iti k nadomestni prisegi. V partikularnih in težjih primerih pa nuj se škof obrne tla kongregacijo. Če pa se za poroko zelo miuli, tako da ni časa obrniti se nu so. stolico, naj škof po svoji uvidevnosti zbere drufie dokaze o snmskem stanu.t"
Znani dekret koncils kc kongregacije JV e teme re z dne 2, avgusta 1907aT se je dotaknil našega vprašanja le mimogrede, ko je določal med pogoji za dopustno poročanje, da je župniku izkazan servatis de iure servandis samski stan zaročencev,5" Nato je bilo isti kongregaciji predloženo naslednjo vprašanje: »Ali je dekret Ne temere odpravil zakon ali običaj, veljaven v nekaterih škofijah, da mora škofijska kurija opraviti opravila, s katerimi se dožene samski stan zaročencev, in se potem da župnikom dovoljenje za poroko,«ss Kongregactja je odgovorila dne 1. februarja 1906: sServetur soli-tum.«0" S tem nenavadnim odgovorom koncilska kongregactja sicer ni definitivno odpravila Kleroentove instrukcije, po drugi strani pa je
Vescovo permutiere il matrimonio cOntentandosi dclle pubblicazioni in quei luoghi, nei quafi si possono far esejjuire, ed ¡n mancanza anche di queste O totali 0 parziali, se possa fttnmettervi il ginrnmctito cd assumer questo come prova totale di libcrtá, o come psrziale per riguardo at paesi, in cut non si possono fare le pubblicazioni ne il processo dei t ft ti moni- [Codicia iuris caoonici toriles IV, ed. Gasp a rri 255).
a* «Urgcndam observa liunem Instruction!« 5. tn. Clemcnlis X sub feria V, 21 Augusti 1670 cum adnexis dcclarationibus datis feria IV, 2-1 Februarií !tíí7. et instandum ut parochi diligenler inquiranl a contrahenlibus teste« fide dignos in respcctivis locis examinandos, Si lamen id difficulty ad-modum fieri possit, admitti poterunt in curia loci ubi conlrahitur matri-moniuui testes Eide digui, qui status libertatero tempore vagationis concfu-denter probent; el, si Ordinario opporlumur videatur, admitti ctiam potest sponsus ad iuramcntnm suppletoriuni, constilo tarnen ipsum esse fide dig4 num, fn c .is i bus vero particulnribus et difficilioribus R.P. D. Episcopus recurra t ad Sacram Cooyregationem. Uuod si malrimOnium adeo urgeat, ut lempus recurrendi non adsit, Episcopus cur et concludentes probationes super status libértate, prout expediens iudicaverit, alittr eolligere« [o. c, 255).
Codicis iuris canonici fontes VI, ed, Gasparri, n, 4340, p. 867—870.
** >., . constilo sibí legitime de libero statu conlrahtmlium, servatis de iure servandis* [o. c. 869), Bcsedilo je Sprejeto v kan. 1097, S 1, n. I, £ to spremumbo, da je mesto iTraia servatis de iure servandis istoznaíni izraz ad normam iuris.
»An a decreto Vf? temiere nbolíta sit le* vel consuetudo in nonnullis dioecesibus vjgens, vi cuius a Curia episcopal! peragenda sunt acta, quibus constet de ätalu libero contrahentium, et dein venia fiat parochi;
adsistendi matrimonii** [o. c. 832).
O. C. 883 ad XI
5*
68
tudi ni urgirala, kot ¡o je n. pr. hong relacij a sv. oficija z odlokom z dne 1. februarja 1865, ki ga je ponovno potrdila 30. novembra 1898, marveč je nekako sankcionirala dejansko stanje.
Po Klementovi instrukciji se namreč marsikje niso ravnali, čeprav jo je sv. stolica ponovno urgirala, kakor smo videli. Gagparri pravi, do »C je zaslišavanje prič pred poroko dejansko vršilo le v Škofijah papeSke države."10:1 Tudi zgoraj omenjeni odlok koncilske kongregacije z dne 1, februarja 1908 ima napis Romana et aliarum; znamenju, da so pač v rimski škofiji začeli dvomiti, ali ni z dekretom Ne temere odpravljena Klemcntova instrukcija. Se celo o tem, ali je Klementova instrukcija na splošno obvexna ali ne. je bil v literaturi spor." Aichner n. pr,, čigar učbenik Compendium iuris ecclesiastic! je bil od devetdesetih let preteklegu stoletja do novega zakonika v bivših avstrijskih bogoslovnih semeniščih močno v rabi, se je izražal o obveznosti gornje instrukcijc takole: >Čeprun ta iiixlrtikcija fitrogo ni bila nikoli sprejeta n Nemčiji, jo ju mndar trebit n toliko apolnje-nafi, (hi se mom preskrbeti o itumxkem »tunu zaročencev popoln tfakuz. 8S Po njegovem bi torej vezala gornja instrukcija po smislu, ne pa formalno. Nekateri avtorji011 pa so zagovarjali mnenje, da je instrukcija tudi formalno strogo obvezna za vse škofije,
8. V ljubljanski Škofiji se po gornji instrukciji niso ravnali. Škofijske sinode iz 17. in 18. stoletja so pač stereotipno ponavljale cretmn tie non copitlandis Ditgis, et. atienigetiis ebsque i ¿cen tie speci/tli officii Eppalist, ki je v prvem delu dodajal k znanemu, zgoraj omenjenemu cap. Mu Iti s štiriindvajsete seje tridentinskega koncila partikularno kazensko sankcijo, v drugem delu pa govoril o zakonih vdovcev, v tretjem pa opozarjal dušne pastirje, da spadajo zakonske pravde pred Škofijsko sodišče.*7 Od splošnih določb omenja ta dekret, kakor rečeno, samo navedeno poglavje tridentinskega koncila. Besedilo tega pogosto ponavljanega odloka se glasi:
»Deere tum de non. copulandis vagis, et alicnigcnis absque licentia special) oflicii Eppalis/
Cautum fuit a sess. eoneilio Trident: sess. 24, cap. 7. de Reform, Matrimonii, ne uilus Parochus, pur sc aut per almin a se delegatum Presbyterum assislcrc pTaesumat matrimonio alienigenae, etiamsi domicilium in sua Pa-rochia (igere intendat, presertim (fj si authentico tc&timomo de slalu suo iiberu carcat, quod discussicmi allium potestatis submit ti debet.
" Codicis iuris canonici fontes IV, ed. Gasparri, n. IZID, p, 509,
" O. c. [, 37.
»' Nekoliko bolj previdno se izraža Wernz; pravi namreč: »At de facto extra dioeceses Status pontificii ilia lex de examine teslium aut non fuural recepta aut iamdiu In desetudinem abicrat, praesertim ubi ageTefur de nupturientibus eiusdem dioeccfds, qui extra dioecesim versati non fuissent, nee ex pee tab a tur licentia Ordinarii ad hoc ut posset procedi ad procla-mationcK et delude ad matrimonium cele brand urn* ¡W e r n 2 - V i d a 1 o, e. 136),
Scherer, Hand hitch des Kirchenrachtcs II, 1S98, 145, op. 9.
" Izdaja" iz L 1395, 656, op. 8.
OB Zilelli, Feije fprim, Seherer, o, c. II, 145, op. 9).
17 Tretji del dekreta seveda ne spada pod naslov.
69
Quocircit Celsitndo sua Rdma ómnibus Dioeceseoí suae curatis sub poena arbitraria distrícte prohibe!, ne personas ignotas, seil etiam imam ignotam sine spectali et in senptis obte a ti ličen lia, licet altera persona sit parochiana iua. tuniungere praesumat. ¡dem observare tenentur, quando uttestationes de Statu libero Contraharé volcnlium obtinent quidem ab lis tarnen Paroqhis seu curalis expeditas, quorum sub&cnptioncm ac stgilLum pro certo co¿noscere non v^lcnt
Sub cadem poena inhibentur etiam copulaliones personarum ad secundas nuptias transiré volenlium, quae certitud incm de morte prioris conjugis demonstrare nequeunt, qnae demonstratio lieri ac deduoi debet coram officio Eppali ac inde licenlia copulandi expectari.
Noverint quoque curati causas sponsalitins et matrimoniales omaes resérvalas esse Consistorio Eppali, ac proinde nemo cur a t or Lim praesumat inhibitioftes quo vis pratextü facías absque Deere lo in officio Eppali expedito ¡icccptarcr aut ea de cauta denuncintiones a parlibus expeditas suspendere, minus vero controversas tales sponsalitias seu matrimoniales judicia-liler aut extrajudicialiter difudicure, sed eos qti i obstacula praetendunt, ad offum Eppale pro decreto inhibitorio mi Itere tenentur, ac inlerua absque intermissione cum denunciationibus pro^redi, doñee p rae dictum Inhibitorium decrelum, quod plerumquc solam copu latió nem, non vero dcnuncíaliones suspendere solet, a parte contradicente exhibeatur.*
Navodilo za avstrijska duhovna sodišča v zakonskih stvareh iz I. 1856. je določalo v § 70 le to, da je treba izpolniti vse, »was die Gesetze der Kirche zur Femhaltung von ungiltigcn oder unerlaubten Ehen vorschreiben^,'*
9, Kot dokazno sredstvo morata predložiti nupturienta v preiskavi pred poroko tudi krstni lisi. Gasparri navaja kot vir k ustrezni določbi v § 1 kan- 1021 le kratko določbo iz instrukcije kongregacijc za zakramente z dne 6. marca 1911,™ ki opozarja župnike, naj zahtevajo od zaročencev krstni list, če jih nimajo vpisanih v svoji krstni knjigi,'"' Krstni list pa so zahtevali že prej. Znana je določba koncilske kongregacije z dne b. junija 16&2., ki je odločila: »ßap/iswi fieles non ext simpliciter neceusria pro contrahendo tmüritnonio.r11 Iz nje jasno sledi, da je bila predložitev krstnega lista že takrat ukazana, vendar ne brezpogojno- Kutschker razlaga, da se zahteva krstni list za to, da se more ugotoviti, če obstoji kateri izmed naslednjih petih zakonskih zadržkov, namreč nezadostne starosti, različne vere, mešane veroizpovedi, krvnega sorodstva in svaštva.'3 Danes služi krstni list za ugotovitev nadaljnjih treh zakonskih zadržkov in zlasti teh, namreč zadržka zakonske vezi, sv, reda in javne zaobljube, ker se morajo zadevni podatki vpisati v krstno knjigo in od tod prepisati v krstni list. Od tod je tudi razumljiva današnja določba, da sme biti krstni list, ki se predloži, Šele pred kratkim izstavljen,
»H Grießl , Kirchliche Vorschriften und österreichische Gesetze u.
Verordnungen in Ehe-Angelegenheiten 1S9Ö, 16.
4,1 Codicia ¡urin canonici fontes V, cd. Gasparri, n. 2105, p. 83.
r® »i.y, Üdemque (sc. p&rOctliJ praeScrtim moneanlur, ne omiltnnl bap-
tismi teslimonium exigere, si hic alia in paroccta fuerit ¡Iiis coliatus« (ibid.).
71 Prim. Kutschker, Das Eherecht der katholischen Kirche nach iciner Theorie und Praxis II. 1856, 700; Gasparri, o. c. I, 89; Wem?,-Vidal, o. c. J34, op. 7.
T» O. c, 698,
70
V avstrijskih deželah je državna oblast od 1. 1776, ponovno ukazala, da morajo Župniki pod kaznijo zahtevati krstni list; v zvezi s tem so bile izdane razne določbe o tem, kdo sme in pod katerimi pogoji dati spregled od zahteve po krstnem listu.74 Zahteval se je krstni list za to. da se je z njim dokazala zahtevana polnoletnost. Občni državljanski zakonik iz L. 1811. je zahtevo po krstnem listu takole izrazil v § 78: tako... tisti, katerih polnoletnost ni očioidno jasna, ne morejo pokazati krstnega listu ali pismenega, izpričevala o sooji polnoletnosti, ... je dušnemu pastirju pod težko kaznijo prepoved «no, poroko opraviti, dokler nista zaročencu don&slu potrebnih izpričevat...C. Rauscherjcvo navodilo za avstrijska duhovna sodišča pa je zahtevalo, da so morali zaročenci prodlagati »spričevalo o samskem s t uri u in, če njih starost in po kolen ja nista bila raznidrw iz župnijskih knjig, tudi krstni lisi. Če pa zaročencu na noben način ni mogoče oskrbeti krstnega listu, nuj se župnik obrne rm škofu,t7' To navodilo je bilo torej glede krstnega lista strožje, kot na v, g 78 o. d. z. Kutschker je dokazoval," da je zahteva g 70 v Rau-scherjevem navodilu absolutna in ne samo pogojna kot v § 78 o, d. z., ker da krstni list ne služi samo za dokaz polnoletnosti, marveč tudi za to, da se dožene, da ni nekaterih drugih zadržkov, kakor smo zgoraj omenili.
10, ¿upnikove preiskave pred poroko naj bi ugotovile, kakor smo videli, ali zaročenca stopita v zakon prostovoljno in ali jima zakona ne brani kak zadržek. Sčasoma pa so se raztegnile župnikove preiskavo tudi na to, da se je ugotavljalo, ali sta zaročenca zadosti poučena v krščanskem nauku. Papež Benedikt XIV. omenja v kon-stituciji Firmundis z dne 6. novembra 17-14 Že popolnoma jasno, kakor smo zgoraj omenili, tudi ta tretji predmet župnlkovih preiskav, V encikličnem pismu E I s i m i ni me z dne 7. Februarja 1742" določa isti papež, da župnik ne sme poročiti zaročenca, če pri izpraševanju, ki ga mora z njima opraviti, najde, da ne znata stvari, ki so z a zveličanje potrebne."
Zahteva, da mora župnik izprašati zaročenca o krščanskem nauku, se je uvedla po tridentiirtkem koncilu in sicer najprej na po» Prim. Kutschker, o. c. 700—704,
■* Insbesondere liegt es ihnen ob, sich Über die gehörige Vornahme des Aufgebotes auszuweisen, das Zeugnis ledigen Standes vorzulegen, und wenn ihr AlUr und ihr« Abkunft nicht hub Hen Pfarrbüchern ersichtlich t ist, den Taufschein beizubringen. Soll ein Ehewerber gänzlich außerstande sein, sieb das Taufzeugnis zu verschaffen, so wird der Pfarrer steh deshalb an den Bischof wenden« (§ 70).
™ 0. c. 704—705.
" Codicis iuris canonici funics I, cd, Gasparri, n. 324, p, 71.5—720.
" Cel odstavek, ki je § 11 v pismu, se glasi; »Si autem ad eOS. qui in saeculo dcgunl, mentis aciem convertimua, palam fit, illos ut plurimum saeri coniugii foedere inire. Verum cum Malrimonio iniugendi non siut, si Parochus, ut debet, pries interrogando despruhenderit. Morem, scu Focmi-nam, quae ad salutem neeessaria suni, iguurare; vi* tautae ac lam Jucluo-sac ignorantiae locum relinquct E pise o pus qui Pastores animarum admo-neat olficii sui, et huic si desint, negligentia« repetat pocnas* (o. c. 718).
71
sameznih sinodah in pokrajinskih koncilih.TS Kongregacija sv. oiicija pa je I. S697. lo zahtevo posplošila, ko je določila, da župnik ne sme oklicati zaročencev, če je dognal, da ne poznata zadosti osnovnih krščanskih resnic. To odločbo sta po pričevanju Benedikta X.IV,T' potrdila papeža Inoeene XII. in Klemen XI. Ko so začeli uvajati prepoved, da župnik ne sme poročiti onih, ki ne znajo osnovnih krščanskih resnic, so se nekateri teologi temu upirali, češ da škof ne more uvajati zakonskih zadržkov, Tako je učil tudi znani klasični avtor zak. prava Tomaž Surtchez.™ Pod vplivom teh pisateljev je določila bo-lognska sinoda 1. 1634., da ni mogoče zabraniti zakona zaročencema, ki ne znata osnovnih krščanskih resnic, čeprav se spodobi, da jima župnik to zagrozi, da bi ju tako pripravil k temu, da bi se krščanskih resnic naučila, O tej nenavadni določbi poroča Benedikt XIV. v začetku Štirinajstega poglavja osme knjige znanega dela De s i/ ti o ti d d i oece ji ti tt. Poglavje ima napis *Corrigitur falsa doc t rimi, i/tiue in (¡uaadam $ynodoa irrep&it, guond idem mulri-ttiotiii SacrametduttK, Avtor v tem poglavju dokazuje na osnovi različnih partikularnih koncilov in sinod, dalje iz Rimskega obrednika in iz zgoraj navedenih splošnih določb, da župnik ne sme poročiti onih, ki ne znajo osnovnih krščanskih resnic. Na ugovor, da te prepovedi ni med zakonskimi zadržki, škof pa da ne more uvajati novih zakonskih zadržkov, odgovarja Benedikt XIV., da ta prepoved prav za prav ni nova, sledi namreč iz dejstva, da je zakon zakrament živih in da se ne sme sakrilegično prejeti in ne sodelovati pri takem prejemu, vernik pa, ki se ne nauči osnovnih verskih resnic, je v smrtnem grehu in tako ne more skleniti zakona brez novega smrtnega greha. Gornja prepoved je po svojem bistvu začasna, če je kdaj trajna, je le per accidens in je taka samo po krivdi zaročencev, ker se nočeta naučiti potrebnih krščanskih resnic. 0 kakem zadržku, zlasti pa še novem, torej tu tli govora,"1 To Benediktovo dokazovanje v polnosti
™ Gl, o lern Benedikt XIV., De synodo dioeesana I, VIII. c. 14, « O. c. 1. VIII, c. 14, III.
»Nescio tarnen, qua rations posait [sc. Episcopus) ob hane igno-rantiam arcerc aliquos a mntrimonio contrahendo, cum ipsius non sit impedimenta matrimonii slatuere, nec hoc impedimentum ab Ecclesia statulum situ (De Matrimonii! 1602, 1. 3, disp. 15).
*l >Ne<pte in contrarium facit, quod ajebat Sanchez, nirnimm non osse EpiscDpum nova impedimenta, matrimonium impedientia statuere: ie enim diiiienltati in pritnis reponimus, ab Episcopo, rcpellente a matrimonii) contrahendo ignorantes Christianae rcligionis necessaria rudiment a, nullum de novo puni impedimentum, sed illud explicari el inoulcari, quo iidetn jam detinentur: enimvero, cum matrimoniuni inter fidèles, unum sit ex septem novae Legis Sacramentis, a Christo Domino instituas atque k numéro eoruni, quae dicuntur utrntrurn, nemo, sine gravi saerilegio. illud celcbrare potest in statu pcccali mortalis,, nec Parochus licite ei dem matrimonio assistit; quamvis enim, juxta communionem magisque reeeplam sententiam. non sit Sacramenti matrimonii Minister.... nihilominus in multis comparatur Ministro. nec licite sua praesentia et auetorilate firmare potest contractum, quem seit a uuiilralientibus sacrilege iniri .. Qui autem lidei rudimenta ignorât, quae ex gravi proecepto scire Lenetur, quamdiu ilia non addiscit. cum potest, versatur in statu peccaLi mortalis, ae propterea jure ac nierito se matrimonio contrahendo arcetur. Deinde idem Sanchez

72
seveda ne drži; sicer pa je šele veljavno pravo potegnilo jasno mejo med zahtevami, ki se tičejo zakona kot pogodbe, in med ostalimi zahtevami, ki se ne tičejo zakonske pogodbe kot take.1"1
Benedikt XIV. opozarja, da se takim manj nadarjenim ljudem, ki se zaradi slabe nadarjenosti ne morejo naučiti, kar je de neeessitate praeceptt, zaradi tega ne sme za trajno zabraniti sklenitev zakona. Razlog je ta, ker je zakon naravna ustanova in se zalo nikomur ne sme brez njegove krivde odreči."
Rauscherjevo navodiloma duhovska sodišča je naročalo župnikom skladno z določbo sv. oficija iz 1, 1697, da celo oklicati ne smejo zaročencev, dokler si nista pridobila najpotrebnejšega znanja v verskih resnicah.*4 811
Prepoved, da se zaročenca ne smeta pripustiti k poroki, dokler se ne naučita osnovnih verskih resnic, so ponekod imenovali impe-dimentum catechismi; da ta naziv ni bil primeren, sledi že iz gornjih izvajanj Benedikta XIV.
Z izpraševanjem Žen i JI a in neveste iz krščanskega nauka so kmalu začeli združevati pouk o atanooskih dolžnostih zukonc('t>. V rimskem obredniku se le danes glasi zadevna določba: župnik naj ne o j/ti nt i pouku /.(i ženine in neveste. i'o njih različnem stališču
cit. disp. t j na. 3. Iil>. ?. ditp, ti. nutn. 6.. Basilius Pontius de Matrtni. Üb. (t, cap, ?, Ga spar Hurlado (I in p. 2 5 difftCuit. I Mitu. I et Pere z tli: Mutrim. aistp. 23 svci. 1 nra. / non solum in Epi&copo, sad etiam in Pa-roeho facui taLem agnoscunt impediendi ad tempu s matrimonium cx aliqua ratio na bili causa, puta ad sedartdunt seandalum. vel ad detegendam ali cujus objeeti impedimenti verilatem; nee tarnen inde confiei autumnant, verum et proprium im ped im en tum. corum uuetoritate inatrimonin apponi: siquidem illa prohibitio temporaria est. atque, ablatu scandalo delecta falsilate objeeti ubstaculi, sine ulla dispcnsalione, cessat et eitingultur. Uem autem conlingit in rc nostra: Episcopus enim ignorantibus Christianae religionis instituta et praeeepta, malrimonium inlcrdicit, solum ad lempus, donec scilicet illa addiscant; quod si haec prohibilo diulurna sit et per-severet, id per accidens est. atque uniee oritur es culpa corunl, uui Ulis erudiri aut recnsanl aut uegligunl* (De synodu dioecensana lib. VIII, cap.
14, V. izd. iz 1, 1764, zv. 1, str. 440/11.
" Zadržki se danes tičejo le zakona kot pogodbe, vendar pa kan. 1065 in 1066 ne spadala dobro pod poglavje o oviralnih zadržkih.
™ »,,, in hoc autem rernni statu, non debet perpeluo arceri a matri* monio, quod est institutum in officium naturae et jjropterea ti eni im sine propria Culpa est denegandum« {ibid. itd VI],
" »Da die Ehe ein Saeratnent des Neuen Bundes ist und denen, welchc durch ihr Band sich vereinigen, heilige und hochwichtige Pflichten auflegt, so dürlcn Personen, welchc in den Grundwahrheiten des Christen-Ibums unwissend sind, zur Trauung nicht zugelassen werden. Ja, bevor sie über Gott und seinen Willen sich nicht wenigstens bis schlechthin notwendigen Kenlnisse erworben haben, nehme der Pfarrer nicht einmal die Verkündung ihrer Ehe vor« (.§ 74},
2e 16, januarja 1807 je izdala dvorna pisarna tole določbo: »Da SeM Siji sta t wollen, daB jeder Allerhik-hsldero Unterthanen in der Religion, vorzüglich aher verehelichte Personen, denen noch insbesondere die Aufsicht üher ihre Kinder und Dienstleute obliegt, gehörig unterrichtet iein sollen, so wird angeordnet, dalj keine Trauung vorgenommen werde, wenn nicht von den Personen, die sich trauen lassen wollen, ein ZcugniS ihres Seelsorgers, dall sie von ihrer Religion und deren Lehre vollkommen Kenl-niD besitzen, noch vor der gewöhnlichen Verkiindung beigebracht wird,
73
naj jih uči o svetosti tega zakramentu, o medsebojnih zakonskih dolžnostih in o dolžnostih starte t> do otrok.<m Pont kod s a ukazovali, da se mora ta pouk vršiti vpričo posebnih prič, ki so jih v nekaterih krajih tudi za to zaprisegli."7 Po drugih krajih so določili, da mora biti pri tem pouku vedno navzoča nevestina mati ali teta.
Ce sta zaročenca potrebovala kakega spregleda ali če sta Sla k poroki v tuj kraj, so jima izstavili posebno spričevalo o krščanskem nauku i"" ponekod, tako n. pr. v ljubljanski škofiji, so v tem spričevalu tudi omenili, da sta bita zaročenca tudi poučena o dolžnostih zakonskega stanu.h" Ponekod SO znanje krščanskega nauka zaznamovali tudi v oklicnem listu.40
11. Tridentinski cerkveni zbor je v dekretu Tametsi opominjal zakonce, naj pred poroko ali vsaj tri dni, preden zakon spolno dovrše, gredo k spooedi in k ,st). obhajilu,91 Ta opomin sam na sebi ni nalaga! zaročencem posebne cerkvene pravne obveznosti." V mnogih nemških in avstrijskih škofijah pa je bil po partikulamein pravu ukazan prejem omenjenih zakramentov,95 čeprav je Kauscherjcvo navodilo določalo samo, da se spodobi, da zaročenca gresta k spovedi in k obhajilu." V ljubljanski Škofiji in na Štajerskem je bilo določeno, da
und es ist »elb&t in dem Falle einer Dispens von der Verkündung die Beibringung des vorbesagten Zeugnisses niemals nachzusehen« feit. D a d -lerbautf, Pracktisch eu Geschäftsbuch für den Kurat-Klerus Österreichs 1909. 389 v opombi). Odlok dvorne Studijske komisije 7, dne 16. junija 181J pu jc določal, »klicev a je se tla pravkar navedeni odlok, lole: »Allen Seelsorgern ist durch die Ordinariate die strengte Genauigkeit der Vornahme des schon angeordneten Rcligionseiames der Brautleute zur Pflicht gemacht« (D n n n c r b a n c r , o. c. 389). — Pu l. 1863, je avstrijska državna uprava svoje stališče spremenila. Notranje ministrstvo je v sporazumu z ministrstvom za uk in bogočastje 3, avgusta 1869 odločilo, da pomanjkanje znanja krščanskega natika ni kaka ovira po državljanskem zakoniku za sklepanje zakona in da zato v prošnjah za spregled od civilnopravnega zadržka ni treba prilagati spričevala o krSčanskem nauku. (D a n n e r -baucr, o, c. 390; Poč, Duhovskl poslovnik 1900, 140),
"" Nailov Vlf; o zakramentu zakona, odst. 14.
1,1 Tako zvann lnstnictio Eystettensis, Sehcrer, o. c. IL, 238, op. 23.
NK Vzorec gl. pri Dannerbauer, o. c. 389, 390.
he Vzorec gl. pri Poč, o. c. 141.
M P o č , o, c, 141.
11 »Poslretno saneta synodus coniuges hortatur, ut antcquam eontra-liant, vel sallem triduo ante consummalionem sua peccata diligenler confi-leantur, et ad sanctissimuui eucharistiae sacramenlum pie accedanl,-
65 Sc h er er, o, c, 239, Sv, cficiju je bilo predloženo tule vprašanje; »Passim ad Malrimonium se affcrunt, qui nedum commuaicant; licetne hoc Gacranientum daTe antequam communiccnt?* Sv, oficij je nato odgovoril 9. maja 1821 takole: »Animurmu paslores lotiš viribus in id incumberc debunt, ut nutpuri rite in catholicae doctrinae rudimentis sini inalructi, peccata Sacrnmcntaliter coniiteri, sacraeque metisae accederc conaueverint, ütque curare ut matrimonii celebr.il ioni Sacra m Communioncm, purificatis n ni in i s perceptam, adiunganl« (Codiciti iuris canonici fontes IV. cd, Ga* i p a r r i, n, S6J, p, 143|.
" A i c h n c r , o. c. 655.
ut »Ks gebUrt sich, daß die Brautleute, bevor sie im Angesichte der Kirche den lebenslänglichen Bund schliefen, ihr Gewissen durch das heilige Saerament der Bulle läutern und den Leib des Herrn andächtig empfangen«
(§ 75).
74
naj gresta zaročenca dvakrat k spovedi; primeren čas pred poroko naj opravita dolgo spoved, k spovedi pa naj gresta drugič neposredno pred poroko." Tam, kjer je bi] prejem omenjenih dveh zakramentov ukazan, je moral župnik, ki je zaročenca poročaj, zahtevati od nju, da sta predložila potrdilo o prejemu zakramentov."
te pa zaročenca k spovedi ali k obhajilu nista hotela iti, jima zaradi tega niso smeli znbraniti poroke,1' razen v primerih, ki se danes omenjajo v kan. !065 in 1066, to se praviT kadar je šlo za notcrične odpadnike od vere, za pripadnike obsojenih društev, za notorično cenzurirane in za javne grešnike.™ A tudi v teh primerih ni bilo absolutno prepovedano župniku asistirati prt poroki; po nekaterih odlokih je bila dovoljena le pasivna, asistenca.1"
O prejemu src. birme pred poroko splošni pravni viri ne govore.110. Posamezne sinode pa so priporočale vernikom, naj pred poroko gredo k birmi, če še niso tega zakramenta prejeli,1111
12. Če kratko povzamemo vse sestavine preiskav, ki jih je moral po pravu pred sedaj veljavnim zakonikom izvršiti župnik pred poroko, se nam pokaže tale slika;
a) Listi n e. Od zaročencev so zahtevali krstni list, ce ni bil rojen v župniji, kjer se je vrSilo njegovo izpraševanje. Vdovec je moral predložiti mrliški list svojega zakonca. Tuj zaročenec je moral ponekod prinesti spričevalo, da je bil izprašan iz krščanskega nauka in da je pokazal pri tem zadostno znanje, tu pa tam so v takem spričevalu tudi dostavljali, da je bil poučen o dolžnostih zakonskega stanu. Ponekod so zahtevali od tujega zaročenca še posebno nrav-
Za ljubljansko Skotijo ¿1. prvo Jegličevo sinodo iz I. 1903., 35; za Štajersko pa Sc h er er, o. c. II, 239, op. 31.
iB Tako je bilo tudi v ljubljanski Škofiji. Vzorec potrdila gl. pri Poi, o. c. 142.
Fai pa poročno maSü (Scher er, o. C. II, 239J.
ss Glej odločbe JV. oficija t dne 1. avgusta 1855 (Codicis iuris canonici fonles IV, ed. G as par ri, n, 932, p. 206—212J, z dne 21. avgusta 1861 (o. c. 240—241), z dne 30. januarja 1867 (o. c. 301—302); 23. aprila 1873 (o. c, 331); 2. julija 1878 (o. c. 377—379); 25. maja 1897 (o. c. 493|. Znana je tudi določba koncilske kongrogacije 7. dne 2fi. avgusta 18:>Z in causa Moguntina (Archiv f. kalh. Kirchenrechl 1853, 51—56), ki se je veliko komentirala; prim. Scherer, o. c. IL 239, op. 32, in Aich ner, o. c, 655, op. 4.
" Z dne 30. fanuarja 1867 (Codicis iuris canonici fontea [V, cd, G a • sparri 301—302); 2. julija 1878 [o- c. 377—379].
Tudi Gasparrijev kritični aparat k zadevnemu kan, 1021, § 2, ne navija nobenega vira.
101 Tako n, pT, znana dunajska sinoda iz 1. 1858 (prim. Schercr, o. c. 239, op. 30). Znamenito navodilo kolnskega Škofijskega ordinariata (gen. vikariataj «de sponsorum cximlnt« z dne 20. febr, 1854 je določalo, da sc zaročenca, ki le nista bila pri birmi, ne smeta pripustiti k poroki. Zadevno besedilo se glasi: »Parochns non ante in iponsalium contraetum con&entiat, quam perspexerit deSponsandos esse catholicos, conlirmatos, rudimenlorum fidei gnaros, ab cxcommunicationc libcros sc impedimenti nullius, quod ruatrimunii) obstaru possil, cortsctos« (nav. Müssencr, Das katholische Eherecht in der Seelsorgspraxis 1931, 14).
75
stveno spričevalo."" Mladoletni so morali predložiti dovoljenje staršev in varuhov. Od zaročencev ¡7, drugih župnij so zahtevali spričevalo o samskem stanu. Zahtevale so se dalje tudi listine o podeljenih spregledih in o opravljenih oklicih v drugih župnijah. Končno so ponekod zahtevali tudi potrdilo o prejemu zakramentov,
Nekatere teh listin je zahtevalo cerkveno pravo, bodisi splošno ali partikularno, druge pa so se uvedle na zahtevo državnih oblasti. Glede občih cerkvenih določb o tej stvari je na sploSno reči, da omenjenih listin niso zahtevale absolutno, če jih stranka brez težke škode ni mogla predložiti, se je dovoljevala poroka tudi brez njih, da se jc le na kak drug način izpričalo, kar naj bi izpričala listina. Redno pa se jc moral župnik obrniti na škofa, če ni bilo predpisane listine.
b)	Izpraševanje Ženina in neveste. Benedikt XIV. govori jasno o trojni nalogi tega izpraševanja. Najvažnejša njegova naloga je bila ugotoviti, ali stopata zaročenca v zakon prostovoljno. Drugi namen je bil dognati, ali obstoji kak zadržek. Tretja naloga pa izprašati zaročenca iz krščanskega nauka in jima nuditi pouk o dolžnostih zakonskega stanu. To izpraševanje so delno urejale splošne cerkvene določbe, pretežno pa partikularne, Benedikt XIV. pravi v svojem encikličnem pismu ¿V i ni j u ni t i c <? n t i a m z dne 18. maja 1743, naslovljenem na poljske škofe, ki smo ga že zgoraj navedli, da hoče poljske škofe opomniti na >praecleras s(Uutare$que l.o,¡fes ai-Refiulns olierum betie constiluiarum Dioecetumt.1*8 Za to izpraševanje so v 19. stoletju uvedli po nekaterih škofijah, zlasti nemških in avstrijskih, posebne zapisnike.1M
c)	ZasliSavanje prič. Zgoraj smo navedli, da je bilo to zaslišavanje formalno ukazano po občem pravu v drugi polovici 17. stoletja, dejansko pa da ni bilo povsod sprejeto in da se je tudi obča določba, čeprav formalno nikoli ni bila preklicana, s časom omilila, Zaslišavanje prič pred poroko so prvotno imeli za najvažnejše dokazno sredstvo, s katerim se je dokazoval samski stan zaročencev. Po prvotni zamisli so se zaslišavale te priče ločeno od zaročencev in vsaka zase v kraju, kjer se je zaročenec mudil. Ponekod pa so to sredstvo uporabljali le, če je bil zaročenec iz tuje škofije. S časom pa so ga Se v teh primerih opustili in se zadovoljili s spričevalom o samskega stanu, ki ga je sestavil zaročencev župnik ali škof. V ljubljanski škofiji je bito določeno, kakor smo že omenili, da je župnik, ki je poročal, moral tako spričevalo o samskem stanu le takrat predložiti ordinariatu, če ¿upnikovega ali škofovega podpisa na listini ni poznal.
Zasliševanja prič, kakor ga je predpisovala Klementova in-strukeija, po večini zunaj papeške države niso sprejeli, pač pa so tudi tu večkrat naročali ali vsaj priporočali, da naj se k preiskavi pred poroko pritegnejo priče, ne zato, da bi se samostojno zaslišale.
"» Dannerbiutt, o. c. 389.
Iw Codicis iuris canonici lontes I, cd, G a s p ,1 r r i , 793,
"t4 Za ljubljansko äkotijo gl. DiÖcesanblalt 1S76, 39; 1877, 74, 7S.
76
marveč zaio, da bi se izpraševanje ženina in neveste opravilo vpričo
njih.""1
č) Oklici. Tridentinski koncil je uvedel, kakor smo omenili, da se mora zakon trikrat oklicati. Kako naj se oklici vrše, je določal Rimski obrednik. Vse gornje preiskave so se morale opraviti pred oklici. Po ohfnem pTavu je po dovršenih preiskavah dal ordinarij dovoljenje župniku, naj začne z oklici. Redno so se morali opravili vsi trije oklici pred poroko. Tridentinski koncil pa je predvideval tudi izredne primere, ko se je smela izvršiti poroka pred oklici in so se oklici Opravili šele po poroki, a preden je bil zakon dovršen.To določbo so še pozneje ponavljali.""
d) Končno je moral ponekod župnik dognati, ali sta zaročenca pred poroko £ I a k spovedi in k obhajilu. Opozarjati je tudi moral zaročenca na opomin tridenlinskega koncila, »ut coniuges ante benedietionem sacerdotalem in templo suscipicndam in cadem domo ne cohabitent.*1"6
II.
13, Obče veljavne določbe o preiskavah pred poroko se nahajajo, kakor smo že v uvodu omenili, v kan, 1019 do kan, 1034 1er v dveh instrukcijah kongregacijc za zakramente z dne 4, julija 1921 in 29. junija 1941,
Povod za instrukcijo z dne 4, julija 1921 so dale ponovne pritožbe škofov, da župniki v tzvenevropskih deželah, kamor gredo za delom številni delavci iz Evrope, včasih le-te pripuščajo k poroki, ne da bi se ugotovil po pravnih določbah njih svobodni stan in ne da bi o izvršeni poroki obvestili župnika onega kraja, kjer je bil novoporo-čenec krščen, ¡Jato pa se dogajajo pogoste bigatnije.1 Da bi se take zlorabe preprečile, je kongrcgacija. za zakramente izdala posebno instrukcijo že 6. marca 1911; da pa ne bi kdo mislil, da je kodeks določbe te inslrukcije odpravil, zato jo instrukcija z dne 4. julija 1921 znova potrjuje, podpirajoč jo še z določbami iz kodeksa,
i«» prva Jegličeva sinoda iz I. 1903. je n. pr, določala; »Statu lo die comparus nt sponsi coram paroeho, suumquü Votum itli expoiiant, ul omnia, quae ad matrimonium necessana sunt, praepararo posait; desiduratur, at cum testibus comparuant, maxime cum uonsanfuineis matrimonii! iam ligntis« (str. 34|.
""> »(Juod si aliquando probnbilis fucrit suspicio, Matrimonium ma-litiose impediri posse, ei lot, nempe 1res prncccsserint Denuntiationes, tuns vel una tantum Denuntiatio (iat, vel saltern Parocho et duobu^ vc| trihus Testibus praesentibus Matrimonium celebretur. Deindc ante illius consuni-malionem Denunliationes in Ecclesiû fiant, ut si aliqua subsunt impedimenta, facilius detegantur j (cap, Tamelsi XXIV. sess, de réf. Malr,),
Prim, Benedikt XIV., Nimiiim licentiam z dne 18, maja 1743, § 13; Codi eis iuris canonici fontes 1, ed. Gasparri, 794. Cap. Tametsi XXIV, Ses», du ref. Matr,
1 »Iterum conquest! sunt haut pauci Ordinarii loeorum quod parochi,
praesertim in exteris dissitisque regionibus ad quai fréquentes déminant ex
Europa opifices, horuill uliquandu matrimonii» assistant, quin praeseripta
iuris tum de statu libertatis tum de initi matrimonii dçnuntiatione rite
serventtiT! ex quo fit non rare novum contra fas attentetur mainruotiiuai
ab lis qui adhuc priore vinculo ads t ring un tur« (AAS 1921, 348].
77
Instrukcija z dne 6. marca I911a se začenja Z enako tožbo kot instrukcija z dne 4. julija 1921. Župniki da ponekod pripuščajo zlasti tujce k poroki, ne da bi Zakonito dognali njih svobodni stan in da proti določbi dekreta Ne temerc* ne obveščajo o poroki župnikov kraja, kjer so bili novoporočenci krščeni, Nato vsebuje v štirih točkah naslednje določbe: v prvi opominja škofe, naj opozarjajo župnike, da ne smejo pripuščati zaročencev k poroki, dokler ni izkazan svobodni ¿¡tan, in da morajo od zaročencev zahtevati krstni list, če so bili krščeni v drugi Škofiji, V drugi točki izpopolnjuje gornjo določbo dekreta Ne temere, ko podrobno določa, kaj mora obsegati obvestilo o poroki, ki se pošlje župniku kraja, kjer je bil kateri od zaročencev krščen/ Tretja točka določa, da mora v primeru poskušene bigamije župnik kraja, kjer je bil bigamist krščen, takoj obvestiti župnika kraja, kjer je ta, ki je v zakonu, skušal skleniti nov zakon. Četrta točka opozarja ordi-narijn, naj v teh stvareh natančno izvršujejo nadzorstvo in naj proti nepokornim župnikom nastopajo S kaznimi.
Instrukcija z dne 4, julija 1921 znova potrjuje, kakor je rečeno, omenjeno instrukcijo z dne 6. marca 1911 in jo delno izpopolnjuje. Vsebuje šest točk. Prvi dve točki se vsebinsko skladata s prvima dvema točkama inslrukcije iz 1, 1911,, samo da se sklicujeta še na ustrezne katione v kodeksu. Tretja točka določa, da mora župnik kraja, kjer je bila poroka, poslati obvestilo o izvršeni poroki župniku kraja, kjer sta bila poročenca krščena, po školijski kuriji, no pa več sam direktno, kakor sta dopuščala dekret Ne temere in instrukcija z dne 6, marca 1911, Točka četrta je nova in govori o porokah delavcev, ki gredo za delom v tuj kraj. Takšne delavce je po tej določbi treba imeti za potikavce v smislu kan. 1032 ali pa je vsaj treba nanje aplicirati kan. 1031, g 1, n, 3, Točki peta in šesto pa se strinjata s četrto in peto v instrukciji iz 1. 1911.
14. Instrukcija z dne 29, junija 1941 je dosti obsežnejša kot prejšnji dve, V Acta ApOstolicae Sediš šteje njeno besedilo enajst strani, vrh tega pa ima še na desetih nadaljnjih straneh kot dodatek (appendix) pet vzorcev O zaslišavanju zaročencev in prič. V uvodu opozarja na dolžnost ordinarijev in župnikov, skrbeti, da se bodo zakoni sklepali veljavno in dopustno, ter zato vestno opravljati predpisane preiskave. Zakon more biti, nadaljuje instrukcija,
3	Codicis iuris canonki fontes V, cd. Gasparri, n. 2105, p. 63.
4	Ta dolačba se ju tflatila; >Quod si coniux alibi baptizatus fuerit, matrimonii p&rochus notiliaia initi contractus ad paroghani baptisini sive per se, sive per curiam cpiscopalem transmittal, ut matrimomum in baptismi Jibrum relcratur« (§ 3) [Codicis iuris c an oni c i fontes VT. <d. Gas patri, 87 OJ,
4 v... cclebrali matrimonii deminti&tio, ab buplismi paroehum transmit ten da, coniuguni u or unique parentum nomina et agnomina d o script a secumferat, aetatem contrahentium, locum diemque nuplmrum, testium qui interfuerunt nomina et agnomina, ha beat que paroehi subseriptum nomen cum adieclo parouhi si ¿ill o. Inscriptio nuleni accurata indict11 parocciam, dioecestm. oppidum sen locum baptism! coniugum, et ca quae ad seripta per publico« portitorcs tuto transmittenda pertinents (II) (Cndicis itiris canonic! foil Les V, ed, G a s p a r r i. 88).
78
neveljaven ali nedopusten zaradi zakonskega zadržka, zaradi hibe v pri valjenju ali zaradi napake v obliki sklepanja. Kongregacija za zakramente hote s to instrukcijo priti na pomoč Škofom pri izpolnjevanju dolžnosti, ki jim jo nalaga kan. 1020, § 3, in jim nuditi »idóneas normas ad nupturientium examen rite diligenter explendum «,J Nato govori instrukcija obširno o tem, kateri župnik mora opraviti pre* iskave pred poroko, kdaj naj se te preiskave izvrže, kaj je njih pred' met in kako naj se izvrše, na katere zadrike je zlasti treba paziti. Seže torej precej na široko in prinaša razna navodila in tudi dopolnila k zadevnim kanonom v kodeksu.
Instrukcija sama sestoji iz dveh delov, kakor smo že omenili,, iz besedila same instrukcijo in iz dodatkov.
Besedilo samo se deli na 12 odstavkov. Prvi omenja svetost in veličino krščanskega zakona ter spominja okrožnico Pija Xk Časti connubii z dne 31. decembra 1930, ki govori o njima. Drugi omenja krivico vernikov, ki bi skušali skleniti zakon proti določbam Cerkve, ter krivdo duhovnikov, ki bi pri tem sodelovali. Tretji govori o namenu nove okrožnice. Četrti vsebuje določbe o tem, kateri župnik naj vrši preiskave in kako. Peti govori o preiskavah glede zakonskih zadržkov in Šesti posebej glede zadržka zakonske vezi. Sedmi omenja svobodno privoljenje, osmi pouk krščanskega nauka, deveti izključitev dobrin zakona in privoljenje pod pogojem, deseti neveljavnost zakona zaradi napake v obliki sklepanja. Enajsti odstavek govori o vpisu krsta, zakona in p&peške razveze neizvršenega zakona in o škofovem nadziranju matičnih knjig. Zadnji odstavek pa opominja škofe, naj z instrukcijo seznanijo župnike in skrbe, da se bo instrukcija tudi spolnjevala. Uporabljajo naj tudi kazenske sankcije. O izpolnjevanju določb te instrukcije naj vsako leto obveščajo kongregaeijo za zakramente.
Dodatki pa obsegajo vzorce za zaslišavanja in zapisnike k posameznim odstavkom iz instrukcije. Prvi dodatek podaja zapisnik pri izpraševanju ženina in neveste, o čemer je govor v tretjem, petem, sedmem in devetem odstavku instrukcije. Drugi dodatek vsebuje zapisnik o izpraševanju prič glede svobodnega stanu zaročencev [peti in šesti odstavek v instrukciji), tretji dodatek podaja vprašanja, ki naj se stavijo staršem ali varuhom nedoletnih zaročencev, kadar ni župnik izvesten, da ne obstoji kak zadržek {šesti odstavek instrukciji). V četrtem dodatku imamo vzorec nadomestne prisege in zapisnika o njej [Šesti odstavek v instrukciji). Peti dodatek podaja vzorec za listino, kj nekako ustreza spričevalu samskega stanu in oklic-nem listu. Ta listina se namreč na novo ukazuje (odstavek 4, a).
s Cel odstnvek se glasis »Gravia igitur ineommoda contra sanetitatem christi&ni connubii praecavere studens. haec Sacra Congrega tic. cui, ex s tat uto can. 249, proposita est ünjéeris leg¡xl&t¡o circa disciplinam ne plim Sacrtl/nentorUiri, quaequac i ara vulgavit Ins truc L ione m Sit per proba t ione ¿t/jifn* ¡iberí ac üenunli&üane ¡ni I i matrimonii, di« A julii 1921, apprimc opportunum censuil alteram conficcrc Instructionem, qun adiutri-ceni praebendo martuitl Revniis Ordinarüs, quibns hnc qnus ex § 3 relati cnn. 1020 incurabit, eií suppeditarel idóneas normas ad nupturientium examen rite diligentcrque explendum*. (AAS 1941, 298).
79
15. V naslednjem si kratko oglejmo kinone iz zakonikovega poglavja »o tem, kar je treba storiti pred poroko, in zlasti o oklicih« obenem z dopolnili iz obeh instrukcij, da spoznamo v obče veljavne določbe o preiskavah pred poroko, katerih zgodovinske sestavine in razvoj smo si ogledali v prvem delu te razprave,
Če zaradi lažjega pregleda najprej kratko označimo vsebino določb v omenjenih kinonih, dobimo tale zapovrstni red določb:
1.	Pred poroko je treba ugotoviti, da ni ovire (kan. 1019, § 1],
2.	Kaj zadostuje v smrtni nevarnosti (kan. 1019, § 2).
3.	Pristojni župnik mora poizvedovati (kan. 1020, § 1).
4.	Zaročenca mora izprašati o trojnem: a) ali obstoji kak zadržek, b) ali privoljujeta v zakon prostovoljno in c) ali sta zadosti poučena v krščanskem nauku [kan. 1020, § 2).
5.	Škof naj izda posebne določbe o tem spraševanju (kan. 1020, § 3).
6.	Kdaj se zahteva krstni list (kan. 1021, g 1].
7.	O prejemu sv. birme pred poroko (kan. 1021, § 2).
S, Zakon se mora oklicati (kan. 1022],
9, Kje se mora zakon oklicati (kan. 1023, § 1).
10.	Drugotni oklici zakona (kan. 1023, §§ 2, 3).
11.	Kdaj in kako se mora zakon oklicati (kan. 1024).
12.	Pismeni oklic zakona (kan. 1025).
13.	Oklic mešanih zakonov [kan. 1026).
14.	Dolžnost naznaniti zadržke (kan. 1027J.
15.	Spregledovanje od oklicev (kan. 1026),
16- O opravljenih poizvedbah ali oklicih je treba obvestiti župnika, ki bo poročal (kan. 1029).
17,	Kdaj sme biti poroka, ko so oklici opravljeni (kan. 1030, g 1).
18,	Kdaj se morajo oklici ponoviti (kan. 1030, § 2).
19,	Kako je ravnati, če nastane dvom, da obstoji zadržek (kan. 1031. § 1).
20,	Kako je ravnati, če se zadržek odkrije (kan. 1031, § 2).
21,	Župnik mora po opravljenih oklicih pripustiti zaročenca k poroki (kan. 1031, § 3),
22,	Poroka potikavcev (kan, 1032),
23,	Pouk zaročencev o dolžnostih zakonskega stanu (kan. 1033).
24,	Pripustitev nedoletnih zaročencev k poroki (kan. 1034).
Polovica teh določb govori o oklicih. Če tudi te odštejemo, ker
le posredno spadajo v naše vprašanje, ostane še vendar dvanajst določb, kar pač pove, da je zakonodavec stvar podrobno uredil. Med temi določbami ima ona v kan. 1020, § 3, značaj okvirne določbe; nova instrukcija pa je tudi njej dala bolj določno vsebino. Od določb o oklicih je bila najbolj preporna določba v kan. 1023, §§ 2, 3, kjer je govor o tako zvanih drugotnih oblicih; tudi ta je dobila pojasnilo v instrukciji iz 1. 1941.
16.	Prva določba na splošno določa, da je treba pred poroko ugotoviti, da ni ovire. * Preden te zuLon sklene, se mora ugotoviti, d ij ii i nobene oni re. dti se ne bi mogel skleniti uel javno in dooo-
80
ijeno ; (kan, 1019, § 1), Kakor smo že v uvodu omenili, se ne navaja v Gasparrijevem kritičnem aparatu noben vir za to določbo, Ga-sparri sum pa dobro ugotavlja, da gre tu za zahtevo samega naravnega prava. Kodeks pO svoji sistematiki rad poslavlja za začetek posameznih oddelkov kako hoijepravno določbo in tako tudi v tem poglavju. Vsebinsko je določba sama po sebi razumljiva; sledi iz narave zakona in cerkvenega sodelovanja pri sklepanju zakonov.
Pod >.oviroau ni umeli le oviralnih in razdiralnih zakonskih zadržkov, marveč tudi vse, kar more povzročiti, da se zakon nedovoljeno sklene. Zato je treba n.pr. tudi ugotoviti, ali ni kateri izmed zaročencev že sklenil pravnoveljavno zaroko s tretjo osebo, ali že prebivata vsaj mesec dni v tej župniji/ Z izrazom »ugotoviti«" je povedano, da ne zadošča le verjetnost, čeprav ie tako velika, marveč je treba doseči moralno izvestnnst, torej tisto stopnjo, ki izključuje pameten pozitiven dvom,
17. Način sam, kako se ugotavlja, da ne obstoji kaka ovira, določa pozitivno cerkveno pravo* Če sta zaročenca ali eden od njiju V Smrtni nevarnosti, se ta postopek skrči na najnnjneje. smrtni nevarnosti- zadostuje, če ni mogoče dobiti drugih dokazoo rOzen ce obstoje nu sprotni i riti tri ji —, tía stranki izjunitu pod prisego. d h $ti> krščeni in t In ni nobenega zakonskega zadržku fkan, 1019, g 2). Tudi xa to določbo ni naveden v Gasparrijevem aparatu noben vir. Ustreza pa določba dobro cerkvenemu pravnemu sistemu, ki tudi sicer predvideva v smrtni nevarnosti razne olajšave.1" Samo po sebi se po zakonskem besedilu tudi v smrtni nevarnosti zahtevajo dokazna sredstva kot sicer. Ce pa teh ¡»ni mogoče dobiti«, bodisi sploh ali vsaj brez težke škode," zadoSča. pod prisego podana izjava, če ni nasprotnih indlcijev, to je takih, ki govore za to, da zaročenca ali nista krščena ali da obstoji kak zakonski zadržek. Zadržek je tu umeli v ožjem pomenu besede. Ce zadržka ni, ie podan líber status contrahentium.
Smrtna nevarnost v kan, 1019, § 2, ni označena kot grozeča (urgens), kakor je n, pr, v kan, 1043, Smrtna nevarnost je podana takrat, kadar je življenje resno ogroženo, ne šele takrat, ko je izgubljeno ali skoraj gotovo izgubljeno. Smrtno nevarnost more povzročiti kak notranji vzrok, n. pr. bolezen, ali pa kak zunanji, n. pr. nevarna operacija, bitka, letalski napad, V smrtni nevarnosti ni torej
•	Latinsko besedilo opiSe besedo oviro: teonatnre debet nihil eius validac ac licitae celebrationi obsistere*;.
' Triebs, o, c. 120 in ns|.
*	Constare debet.
" Ugotovitev civilne oblasti, da ni ovire za zakon, ne zadošča (kon-gregacijn sv. oficija dne 2. aprila 1873, ud V, Codici) luris cononici fontes IV, ed, G a s p a r r i, n. 1023, p. 336—337).
m Prim. n. pr. kan, 1043, 1045, 1098, n. 1.
11 V zakonskem besedilu sicer ni dostavka »ali vsaj brez težke škode«, vendar ni dvoma, da je treba kot na analognem meatli V kan, 1098 izraz »«i aliae probationes haberi ric^tieant« tako razlagati, da obsega tudi one primere, ko se brez težke ¿kode ne dajo zbrati dokazi.
81
le težko bolan človek, marveč tudi ta, ki je pred nevarno operacijo, ali se mora udeležili bitke ali je v mestu, ki mu grozi letalski napad.
Pri prisegi, ki se omenja v kan, 1019, § 2, se ne zahtevajo priče; prav tako ni nujno, da se napravi o tem kak zapisnik ali da stranka podpiše obrazec prisege. Primerno pa je seveda, da se privzamejo priče, da se napravi zapisnik in da stranka podpiše obrazec prisege.
13, Tretja določba določa skladno s tisočletno tradicijo, da mora župnik opraviti pred poroko preiskave, »¡¡upnik, ki ima pravico poročiti, naj ¡/rej ob pravem času marljivo poizveduje, ali kaj onim nameravani /.¿ikon [kao. 1020, § 1), Instrukcija iz 1, 1941, prinaša k tej določbi nekaj pojasnil in dopolnil. Tako jasno pove, da je gornja dolžnost za župnika težko obvezna, ker je pač stvar, za katero gre, važna, ¿upnik je dolžan sub gravi izvršiti preiskave, četudi je moralno prepričan, da ni nobene ovire za zakon." Opraviti mora župnik to dolžnost osebno, če ga ne opravičuje opravičen vzrok.
Pravico poročati ima po kan. 1097, § 2 primarno župnik neveste. Zato ima tudi on dolžnost in pravico opraviti poizvedbe. Instrukcija iz L 1941. pa razlaga, da more opraviti preiskave glede na ženina tudi ženinov župnik bodisi pO lastni iniciativi ali pa na prošnjo ženina ali nevestinega župnika. Po izvršeni preiskavi pa mora ta najhitreje poslati zapisnik in vse potrebne listine, ki sc nahajajo v njegovem arhivu, župniku neveste. Izrecno se omenja, da mu mora poslati tudi krstni list ženina.'-'1
Cc ženinov in nevestin župnik nista iz iste škofije, morata občevati po škofijski kuriji in sicer tako, da pošlje ženinov župnik, kadar poroča nevestin župnik, spise svoji škofijski kuriji, ta pa nevestinemu župniku. Kadar pa poroča ženinov župnik, pošlje nevestini vse spise svoji kuriji in ta ženinovemu župniku. Iz tega sledi, da je odgovoren za spise tisti lastni župnik, ki bo izvršil poroko.1,1
19. V instrukciji Klementa X., ki smo si jo ogledali v zgodovinskem pregledu, je bilo določeno, da sme župnik zaročenca pripustiti k poroki Šele, ko dobi pristanek Škofijska k ur t je. Ta določba je pozneje odpadla, Instrukcija iz 1, 1941. pa jo zopet uvaja, seveda v precej rahli obliki, Zadevno mesto se glasi; t$v. kongregacija močno želi, nuj bi župnik, preden pristopi k poroki, dobil od svoje škofijske kuri je dovoljenje, tako znani nihil obut al; ukazuje po to, če slu 'župnika zaročene» i/, različnih škofij.*1* Določba je v obeh delih, kolikor ukazuje ali priporoča, nova.
1:1 Gre pač za določbo, ki je izdana xu od vrni te v splošne nevarnosti (kan. 211.
Prim. č! 373 Ij. ik. znk.
" Tako tudi doluča čl. 372 Ij. ik. zak,
16 Hacc S. Cungrcgnlio aulcm valdc exoptnt ul, anlequam paroehus ad niatrimonii assistentiam proccdnt, licenliam suac Curiae. quam nihil obetat nuneupnn [, con&cquatur; id vero praccipil cum nuplunenliutn pa-roehi suiit diverta« dioecefis< (AAS 1941, 2991,
nLovni Vcitnik
6
82
Dalje naroča instrukcija iz 1. 1941, da mora župnik zato, da dobi omenjeni nihil obstat, poslati Škofijski kuri ji vse spise obenem S posebno listino, ki nekako ustreza pri nas običajnemu samskemu in ok ličnemu listu; to listino škofijska kurija vidira in pošlje župniku. Na tej listini izda nevestin župnik dovoljenje v smislu kan. 1097, § 1, n. 3, da sme krajevni župnik, ki ni obenem lastni župnik, ali pa od lega poverjeni duhovnik, izvršiti poroko zunaj njegove župnije. Na listini potrdi župnik ali poverjeni duhovnik, ki je zaročenca poročil, da se je poroka res pred njim izvršila. Listina se mora izročiti župniku kraja, kjer bo poroka, vsaj tri dni pred poroko. Shraniti se mora v župnijskem arhivu one župnije, kjer se je poroka izvršila. Ostali dokumenti pa se shranijo v arhivu škofijske kurije. Obr&zec te listine je takle:1®
Faroecia , , , , .	Dioecesit . ... .
Stains liocumerilorum Curiue EpUcOptlit exhtbtioriim pro maMmonio
ineundo iti ter:
Span sum......
(ilium . , , (nomen patrif)
commorantis in loco ,.....
et ..... , (nomen ei cognomen matrix)
commorantis in loco......
profession is (rponsi)......
natum loco
dioecesis......
die......
baptizatum in paToecia.....
die ......
confirm;!turn" die......
viduum e......
doraicilium aut co mm oration em ha-bentem (gponsumj in paruecia
Sponsam ......
fil Um......(nomen pfriris)
commorantig in loco ei , .... . (nomen ei cognomen ma t ris)
commoranlis in loco.....,
pro/essionia (sponsae)
natam loco......
dioecesis......
die ......
baptizatam in paroecia.....
die ......
confirm a I am die ......
viduam e......
domicilium aut c o minoration em. ha-bentem (sponsam) in paroecia .
Status libertatis
«
Fublicationes canonical pcractae sunt die......
Fublicationes civ ilea (ubi hue iure concordaiaria preecipiun(tir) peractae
sunt die......
Disptnsalio ab impedimenta ......
Loco .... die .... mensc .... anno , , , ,
L, S.	Parochus
Visis document!* huic Curiae eihibitis ibäquc asservatig (Prot. n. . . . .)
......nihil obstat quomrnus matrimonium, de quo supra, contra-
hulttr, servatis de iure servandis.
L. S.
Cancellariua Curiae	Ordinarius
14 Naveden kot allegatum V k instrukciji z dne 29. junija 1941 (AAS 1911, 317),
Birma se dokaie Z listino ali s prisego (AAS 1941. 317], " Tu se navedejo dokazi, & katerimi se dokazuje svobodni stan (AAS, 1941, 317).
83
Nihil obsta! «x parte parochi infraacripti quominus extra luim paroe-ciam. matrimonio, de quo supra, a&sistat sacerdos legitima facúltate prae-ditus, servatis de iure ser vanáis.
Loco .... die .... me use .... auno . . , ,
L, S.	Parochus
Matrimonii!m, de quo supra, celebraluni est die , . . . meni« .... anno .... in ecclesia .... loci.... dioeccsis , , , , coram me infrascripto,
L. S.	Parochus aut sacerdos delegatus
Po kan. 1020, § 1, mora župnik opraviti preiskave >prej ob pravem časut, to se pravi, kakor razlaga nova instrukcija, pred oklici ali pa med njimi. Opraviti jih mora »TU«)-/j ion t.
20, Nadaljnja zakoni kova določba omenja znani trojni predmet, glede katerega mora župnik izprašali zaročenca. Besedilo se glasi: yŽeni mi in nevesto m tudi vsakega posebej naj p repidno izpraša, alt obstoji kakSen zadržek, nI i prostovoljno privoljujeta, zlasti ženska, iti ali sta v krščanskem nuuku zadosti poučena, rasen če se z J; zaradi njunih osebnih razmer to zadnje izpraševanje ndoeč* (kan, 1020, § 2], Naslednja določba pa se glasi: i Krajevni ordinarij naj izda za tn iu pni bono spraševanje posebne dolocbet (kan.
1020, g 3).
Namen instrukcije iz L 1941. je, kakor smo zgoraj omenili, priti ordinarijem glede te dolžnosti na pomoč in jim nuditi yprinierne določbe za pravilno in nestno spraševan je zaročencev*. Zato je razumljivo, da instrukcija na široko razlaga gornji dve določbi iz kan, 1020 in uvaja nekatere novosti, ki jih vsaj sploino cerkveno pravo doslej ni poznalo, Priznati je treba, da so take določbe, kot je določba v kan, 1020, § 3, preveč nedoločene. Ko bi bil kanon vsaj ukazal zapisnik o spraševanju ženina in neveste ter bi bil krajevnim ordinarijem pripustil le, da po krajevnih razmerah določijo obliko zapisnika, bi $e zadostovalo, človek bi mislil, da ni bolj naravne stvari kot je ta, da se O tem spraševanju, ki je vendar tako zelo važno, predpise zapisnik. Pa vendar ponekod, n. pr. po- nekaterih bivših jugoslovanskih Škofijah do nove instrukcije niso imeli takega zapisnika ter so na merodajnih mestih celo zatrjevali, da se tak zapisnik ne da tivesti.J'
Predmet župnikovih preiskav pred poroko je trojen, kakor je razvidno iz kan. 1020, § 2. Izprašati mora župnik ženina in nevesto msakefiu posebej* in >preoidnO*, kar pomeni, kot omenja instruk-cija za priznanimi avtorji v ods t. 4 si., t določno, ločeno, čisto, z dolino previdnost jo in obzirnostjo /lasti Pri zudrikib in drugih okoliščinah, ki morejo vzbuditi sram in rdečico*.™ V opombi dostavlja instrukcija, da more Škof odrediti tudi druge mere, n. pr, da mora
BV 1940, 295, op, 136. Ce so ga v zadnjem letu uvedli, nam ni znano.
14 »...ut aiunt Dot lores, distinete, separatim el caste, debita pru-dentia et circumspection«, praesertim cum inquirit de impediment!« aliisque adiuoctis, quae inlamiara ruboremve ingererc posrint« (AAS 1941, 301).
6*
84
biti pri spraševanju navzoča kaka pametna oseba, ki pa ne sme biti oče ali mati ženina oziroma neveste,'1
Preden pojasnjuje gornji trojni predmet preiskav, omenja in-strukcija druga vprašanja, ki se morajo staviti zaročencema, čeprav niso izrecno omenjena v kam 1020, § 2- Tako ju je treba najprej zapriseči," nato pa vprašati za ime in priimek, dalje za ime in priimek očeta in matere, kje sta rojena, koliko sta stara, kakšne vere sta in kakšen je njun poklic. Glede vere je rečeno, da je treba zaročenca vprašati tudi, kakšne vere je njegov zaročenec, Ce zaročenca župniku nista znana, morata predložiti legitimacijo s (oto-grafijo-
Potem vpraia župnik zaročenca, če je že bil v zakonu. Če nastane sum o tem, je treba izvesti posebne preiskave. Nato sledi vprašanje o pravem ali nepravem bivališču ter o kraju sedanjega dejanskega bivanja, Naslednje vprašanje je, ali sta po dosežem puberteti bivala vsaj šest mesecev zdržema v kaki drugi župniji. Potem sledi vprašanje o zaroki ter vprašanje, ali sta sklonila civilen zakon med seboj ali s kom drugim, in kakšna je usoda tega zakona. Nato pridejo na vrsto vpra-šanja o zgoraj omenjenem trojnem predmetu preiskav,
21, Ce Stranka na vprašanje o veri izpove, da je krščena, se mora krst dokazati. Kan. 1021, § 1, določa: j>Čc stranki nisla bili krščeni v njegovi župniji, nuj ¿upnik zahieoa k rut ni lini od obeh uli le od katoliške stranke, če gre za zakon, ki bi se sklenil s spregledom od zadržku različne aere.t Instrukcija to določbo v nekaterih stvareh izpopolnjuje, Prvič mora ženinov župnik, ki je opravil spraševanje ženina, poslati župniku nevesto krstni list ženina. Do sedaj so nekateri gornjo določbo tako razlagali, da bi v tem primeru ne bilo treba zahtevati krstnega lista ženina.-5 Druga novost pa je ta, da krstni list ne sme biti star več kot pol leta. V njem mora biti posneto vse, kar se mora vpisati v krstno knjigo ob krstu in pozneje,'1
če zaročenca Trdita, da kateri izmed nju ni krščen, naj župnik tega zlahka ce verjame, čeprav trdita pod prisego. Če župniku od drugod ni znano, da kateri izmed zaročencev ni krščen, naj se obrne na župnika onega kraja, kjer je bil ta zaročenec rojen, in prosi za uradno potrdilo. Ta določba je dana zato, ud/i se preprečijo zlo-ruhe ,™ kot pravi instrukcija. Možno je namreč, da zaročenca zato zatrjujeta, da eden jzmed nju ni krščen, ker bi sicer bilo \z krstnega lista, ki bi ga moral predložiti, razvidno, da je že v zakonu s tretjo osebo.
11 Krajevne določbe ali običaj, da mera biti navzoča nevestina mati, je torej treba odpraviti.
" Besedilo prisege se glasi; »Jaz ... prisegam, da bom govoril vso in samo resnica o tem, kar bom vpraian,«
=-" GL BV 1940, 29(>, op 137.
11 Kan. 470, § 2, in č!. 225 instrukcije za Škofijska sodišča z dne 15. avgusta 1936 (AAS 1936, 313).
" ,. ad (raudes in rc praccavcndas« (n, 4, o, n),
85
22■ instrukcija zahteva od zaročenca tudi potrdilo o prejemu so. birme." Zakonik te določbe ne pozna, Glede birme določa najn-
reč v tej zvezi ]c tole: rKutoličani, JL i fe niso prejeli zakramenta so, birme, naj gredo k birmi, preden se prepuste k zakonu, če to morejo brez hude tež koče* (kan, 1021, § 2), Če pismenega potrdila o prejemu birme ni, zadošča, kakor je razvidno iz petega dodatka k instrukciji, tudi prisega,"
23, Nato sc zaročencema stavijo vprašanja o zakonskih zadržkih. V zapisniku, ki je dodan instrukciji kot prvi dodatek, so določene zn to tri točke (7—9}, Po tem zapisniku vpraša župnik zaročenca najprej pO tem, ali obstoji med njima kaka vez, ki jima brani skleniti zakon, to je krvno sorodstvo (kan. 1076), svaStvo (kan. 1077), duhovno sorodstvo po krstu (kan, 768, 1079), legalno sorodstvo po civilni adopciji (kan, 1059, 1080). Nato mora župnik previdno preiskovati, ali je zaročenec odpadel od vere, Čeprav ni prestopil v kako sekto, ali je član kakega društva, ki ga je Cerkev obsodila, ali ateističnega društva, ali je javni grešnik ali notorično cenzuriran (kan, 1065 in 1066). O teh stvareh naj vpraša ženina glede neveste in obratno. Nato naj sprašuje župnik zaročenca o ostalih zadržkih; o zadržku mešane veroizpovedi (kan. 1060), različne vere (kan. 1070), nezadostne starosti (kan, 1067), sv, reda (kan, 1072), preproste in slovesne zaobljube (kan, 1058, 1073), ugrabljenja (kan, 1071), zločina (kan, 1075) in javne dostojnosti (kan, 1078).
Kakor vidimo, zapisnik ne navaja zadržkov po vrsti, kot so našteti v kodeksu,®" in izpušča tudi zadržek zakonske vezi, glede katerega se vrši preiskava posebej,
O preiskovanju glede zakonskih zadržkov vsebuje instrukcija naslednja opozorila:"
Kakor je razvidno iz proženj za poveljavljenje zakona, je večinoma vzrok neveljavnosti zakona zadržek krvnega sorodstva v drugem kolenu stranske črte in svaStva v istem kolenu in vrsti, zlasti pa zadržek krvnega sorodstva v tretjem kolenu stranske črte tangente tertio ali secundo, Vzrok za to je, ker večkrat ljudje za ta obseg zadržkov ne vedo, zlasti še zaradi tega, ker navadno državni zakon ne pozna zadržkov krvnega sorodstva in svaštva v tem obsegu. Župnik mora zato marljivo preiskovati, ali obstoje omenjeni zadržki. Primerja naj priimke zaročencev in njih staršev ter krstne liste; zaročencema naj razloži, kako daleč segala zadržka krvnega sorodstva in svaštva. če sumi, da hočeta zadržek zamolčali, naj zasliši v smislu kan. 1031,
" »... de suseepiis baplismo el confirm a t ione, legitimis eorundem documents comparatis- (n. 4, c, n).
« AA5 m\, 317, op, 2,
™ V besedilu instrukcije pa ie drugačna razvrstitev kot v zapisniku. Zadevni odstavek v besedilu se namreč glasi: »,. . paroehus percontelur ritmi aliquo delineantur ionpedimenlo turn impediente (ce. 1058—1D66), turn praesertim dir imen te (cc. 11)67 10K0), sive publico (li^aminis, consanguini-tatis, afiinitaUs etc,), sive oecullo, ¡nuno hoc potissinum, quod rati us irmo-tescere solet (voli, criminis etc.)» (AAS 1941, 3011
" N. 5, a—f (AAS 1941, 301—302).
86
§ 1, n- 1 priče po obrazcu, kakor ga podaja drugi dodatek k instrukeiji. V prošnji za spregled od teh dveh zadržkov se mora priložiti skica (arhor genealógica). Zadržek se mora natančno opisati in se ne smejo rabiti mnogoznačni izrazi, Ce n. pr. brani zaročencema skleniti zakon dvakratni zadržek krvnega sorodstva, eden v drugem kolenu stranske črte, drugi pa v tretjem kolenu iste črte, ni zadosti, če se napiše, da obstoji impedimentum consanguinitalis »secundi-tertii« ali J>secundi et tertii«, ker ta izraz more pomeniti, da obstoji enkratni zadržek krvnega sorodstva v drugem kolenu tangente terlio. Če bi kdo tore; dvakratni zadržek tako označil, bi bil spregled neveljaven.
Dalje opozarja instrukcija, da se zahteva za veljavnost spregleda razlog, ki mora biti kanoničeu, po važnosti zadržka sorazmerno tehten in resnično obstoječ, Obstoj razloga se mora z gotovostjo ugotoviti, preden se izvrši reskript o spregledu. Kateri razlogi so kanonični, se navaja v instrukeiji kongTegacije de propaganda z dne 9. maja 1877a" in v instrukeiji kongregacije za zakramente z dne 1, avgusta Í931 ,ai
Končno pripominja instrukcija, da se mora v prošnjah vedno navesti starost zaročencev, kakor se povzame iz krstnih listov. Kot kanonični razlog actas superadulta velja pri Ženskah, ki niso vdove, dopolnjeno Štiriindvajseto leto^*
V zvezi s preiskovanjem o zadržkih na splošna moremo navesti še določbo kan. 1027, ki se glasi: >Vni oeniikt -so dolini pred poroko razoiieli župniku lili krajevnemu o rdi miri ju zadržke, če za ktltere cedo,' Ta določba ni nova. Četrti lateranski koncil je v določbi, s katero je uvedel oklice, imel sicer nejasen izraz, češ da se zato uvajajo oklici, da bo tisti »qui voluerit et valuerit« naznanil zadržek." Toda Že stara glosa k tej določbi je to mesto tako razlagala, da je dolžnost, naznaniti zadržek." Prav tako je določil InO-cenc III. v c, 7, X4, 11. Potem ni bilo o obstoju dolžnosti nobenega dvoma več.
Dolžnost vernikov, naznaniti zadržke, je treba umeti v smislu določb kan, 1755, §§ 2, 3, ki govore o dolžnosti sodnega pričevanja." Kdor bi torej z naznanitvijo zadržka povzročil težko škodo sebi ali svojim domačim ali družbi, ta ni dolžan naznaniti; prav tako ne v primeru, kadar bi bila njegova naznanitev brez koristi."*
Prav posebej opozarja instrukcija iz 1. 1941. župnike, naj bodo previdni glede zadri k a zukonske uezi.3' Od zaročenca, ki trdi, da
iD Codicis inris canonici fontes VII, cd. Scrí di, n. 4890, p. 459—463.
" AAS ¡931, 413 in nj|,
Si Tnlfo že v instrukeiji z dne 9, maja 1877: »,. .fii scilicet vigesimum-qunrtum ne (al is annum iam egressa ., .« (Codicis inris canonic! tontas Vil, p. 460],
" Celotno besedilo £t v op, 16 prvega dela ta razprave,
11 »Quasi publicum crimen videlur, quia quilibcl admittitnr, imo quili-bet tenetur saltern dcnunliaTe« (cit. Gasparri, o, e. I, 104).
311 Gasparri, o, c, I, 105.
*	Obširno razpravlja o tem Gasparri, o. c. I, 103—106.
*	N. 6 (AAS 1911, 303).
87
je vdovec, alî da je bil njegov prvi zakon proglašen za neveljaven ali kot spolno nedovršen razvezan po papeževi dispenzi, morajo zahtevati zadevne iistine, Župnik mora paziti na to, da je pri proglasitvi neveljavnosti zakona šele takrat možno pripustiti zakonca k novemu zakonu, ko sta bili izrečeni dve soglasni sodbi za neveljavnost zakona in je preteklo deset dni od zadnje sodbe, pa branilec zakonske vezi ni vložil nadaljnjega priziva; v primerih pa, ki za nje velja postopek v izjemnih primerih po kan. 1990—1992, ko se jc izvršilo vse, kar določajo čl. 236—231 postopnika za ničnostne zakonske pravde pri škofijskih sodiščih t z I,
Dalje opozarja instrukeija na določbe o drugotnih oklicih in v zvezi z njimi na določbo o privzemanju prič V primeru, ko obstoji sum o zadržku, in končno na previdnost pri zakonih potikavcev.
24. Oklici so že od 4. lateranskega koncila dalje splošno ukazano sredstvo, s katerim se preprečujejo neveljavni zakoni, Izvršiti so se morali oklici v župniji, kjer je imel zaročenec domovališče, Ce pa je pred poroko domovališče premenil, so ga morali oklicati na obeb krajih, kakor razberemo iz pisma Benedikta XIV, i' u u c i a <tbh 1n C Z dne 19. marca 1758.18 Po Klementovi instrukciji iz l. 1671, so zasliševali priče po vseh krajih, kjer so se zaročenci mudili, Zato je razumljivo, da so uvedli, naj se zakon v teh krajih tudi okliče. Instrukcija sv, oficija na vzhodne škofe z dne 22. avgusta 1890 je določala o tem takole r tO klici ,ic morajo izvršiti r> kraju pranega »¡i m pravega domovuliiča. Prav pa je. če se opruvijo tudi r> k m ju. kjer ulit bila zaročenca rojena, če sta se i am mudila, odkar sta bila godnii 7, a ¿en i t ep; vrh tega pu tudi O krajih, kjer stil bina hi o naj deset mesecev, če ai nisi a /e pred oeč leti ustanovila pranega dnmnnttJiHča i> IrrajfUj kjer se bo zakon sklenil.Primarni oklici se po tej instrukciji ukazujejo, drugotni pa le priporočajo.
Veljavne odločbe o oklicih so v kan. 1022 do 1030. Glase se:
¿■¿upnik naj javno okliče, k uteri lux!o sklenili zu korit [kan. 1022),
* Oklice mora opraviti ¡ustni župnik< (kan. 1023, § t).
Ce je stranka, potem ko je bila dornst ia. bivala šest mesecev d kakem drugem k ni j ti. naj ¿Upnik to sporoči ordiriariju. ki bo po siH)ji previdnosti naroČil, du se tudi tam opravijo oklici, ali pa bo določil, da se zberejo o »ooboitnern stanu kaki drugi dokazi ali pnčeounjm (kan. 1023, § 2),
,e Priai, O d a r , Postopnik za ničnostne zakonske pravde pri škofijskih sodiičih (Razprava 10. BA v Ljubljani) 1939. 56—57,
4B Codicis iuris canonici fontes ff. ed. Gasparri, p. 574,
»Publicätiones facienda^ sunt in loco domicilii, vel quasi domicilii. Expedit et Lim. ut fiant in loco originis, si contrahentcs ibidem morati fuerint post adeptam aelaLcm ad matrimonium contrahcndum idonentn! atque insuper in locis ubi saltem per decem menses comnaorati fuerint. nisi iam a pluribus annis dcmicilium fixerint in loco, ubi matrimonium contrahendum esl* (Codicis iuris canonici iontes 1V, cd. Gasporri, n. 112S, p. 454 od 2).
88
ï Ce pa obstoji kaka sum n ju, du je nus ful zadriek, nuj župnik, tudi ce je bit čus krajši, uprušu z a snet tirdinuriju, in tu n ¿ij zu-konu ne dovoli, dokler se sumuju ne odpruoi ¡xt predpisih n § 2t (kan. 1023, g 3),
s Oklici «.i j se opruvijo nu tri zaporedne nedelje ali zapove-dune praznike, o cerkvi med tmtšo ali drugo božjo službo, ki se je ljudstvo obilno udeležit je* (kan. 1024).
j Krajevni ordinarij more za svoje ozemlje nadomestiti oklice s pismenim oglasom imen teh, ki sklepajo zakon; oglus je treba nabiti na ora t a župnijske cerkve ali kake druge ce rk t) e in mora tam ostati osem dni, (akn du sin med njimi dtta zu ¡njoeduna praznična dneva* (kan. 1025),
»Zakan, ki se sklepa s spregledom od zadrika različne vere uli mešane veroizpovedi. nuj s»? ne oklicu je, razen če krujcnni ordi-nurij po svoji uvidevnosti sodi. ko se pohujšanje odpravi, du je primerno, če se oklic doooli. ti pod pogojem, da je bil apostolski xpregled Že podeljen in da se pera nekutolUke stranke ni? omenjat (kan. 1026).
! «t verniki so dolžni pred poroko ruzodeti župniku u]i krajevnemu vrdinuriju 'zadržke, če za katere vedo* (kan. 1027).
yLas/ni krajevni ordinarij more po svoji previdni presoji iz zakonitega razlogu spregledati tudi t isle oklice, ki bi se morali opraviti o drugi Škof i ji i [kan. 1028, g 1).
s Če je neč lastnih ordinurijev, i mu pr union podeliti n pregled tisti, v čigar «to/1 ji ne y.ukon. sklepu; če se pu zukon. sklepa zunaj ¡asi nil i škofij, more podeliti spregled vsak izmeti lastnih ordinu-rijevu (kan, 1028, g 2),
Župnik, ki je opravil poizvedbe uli oklice, nuj o njih izidu takoj z avtentično /is/t no obvesti župnika, ki bo poročal t (kan. 1029J.
Po opravljenih poizvedbah in oklicih nuj ¿upnik ne poroči, dokler ni potrebnih bstin: vrli te» u nuj preteče jo I rije dnevi od zadnjega oklicu, če pameten razlog ne terja drugače z (kan. 1030. g 1).
. Ce se poroku nt- i zor Si v šestih mesecih, nuj se oklici ponove, če krajevni ordinarij ne presodi drugače* (kan. 1030, § 2),
Od teb določb se ustavimo le ob oni o drugotnih oklicih; druge so namreč dovolj jasne same po sebi ali pa njih razlaganje ne Spada neposredno V to razpravo.11
Drugotni oklici v starem pravu niso bili ukazani, marveč le priporočeni, kakor smo zgoraj videli. Ta ugotovitev je pomembna zaradi tega, ker iz nje sledi, da se proti določbi kan. t023, § 2 ni mogoče sklicevati na nasprotni običaj, ki bi v moči kan. 5 ostal v veljavi. Bila je pač pred kodeksom drugačna praksa, to je res, toda bila je povsod. Nasprotni običaj bi mogel nastati Sele z novim zakonikom.
11 Glej pn O d a t , Kje naj se ïak on okliče in kje naj bo poroka, ljubljanski ¿koíijski list 1936, 21—33.
89
V veljavnem pravu je določba o drugotnih oklicih tako formulirana, da mora župnik, če se je zaročenec mudil po doseženi puberteti vsaj šest mesecev v kraju, kjer sedaj nima pravega ali nepravega domovališča, predložiti primer ordinariju, ki nate odloČi po svoji uvidevnosti, da se zakon okliče tudi v teb krajih, ali da se na kak drug način dobe dokazi ali pričevanja, da si zaročenec v teh krajih ni nakopal zadržka |kan. 1023, § 2). Cc pa se je zaročenec po doseženi puberteti sicer mudil na raznih krajih, a nikjer Sest mesecev, primera ni treba naznaniti škofu, razen če obstoji sum, da si je zaročenec v teh krajih nakopal zadržek. V tem slučaju postopa potem ordmarij kot zgoraj (kan. 1023, § 3J.
Iz navedenih določb je jasno dvoje; prvo, da župnik mora opisane primere sporočiti škofu, in drugo, da škof mora ukrenili nekaj pozitivnega, kar naj dožene, da si zaročenec v onih krajih ni nakopal zadržka. Škofu daje zakon na izbero dvoje, ali da odredi, naj se zakon okliče tudi na teh krajih, ali pa poskrbi, da se na kak drug način dobe dokazi ali pričevanja o svobodnem stanu zaročenca.
Gornja določba o drugotnih oklicih je v praksi zadela na precejšne težave. Že I. 1918. je bilo predloženo inlerpretaeijski komisiji tole vprašanje: »Če se je zaročenec po doseženi puberteti mudil več kot šest mesecev v zelo oddaljenih pokrajinah, od koder se more dobiti pravilno potrjenje svobodnega stanu le po daljiem času, za poroko pa se mudi, ali zadošča v takem primeru za ugotovitev svobodnega stanu zaročenčeva prisega obenem s pričevanjem dveh prič, ki sta z njim vred bivali v onih pokrajinah, ali če se dve priči nc moreta dobiti, vsaj ene?« Komisija je na to odgovorila 2,/3. junija 1918: S tu tir sc prepušče modremu preudarku ordin&rijft, hi more po določbi kan. 1023, S 2 predpisati druga dokazila, izključena tudi ni nadomestna prisega.** h navedenega odgovora sledi, da mora župnik vsak takšen primer posebej naznaniti škofu. Se bolj jasno se to ra/vidi iz odgovora, ki ga je dala kongregacija za zakramente škofu v Main zu 6, februarja 1920; v tem odgovoru namreč beremo: ;. . . ordinuri ji ne morejo odrediti a spiosnjm odlokom, nuj župniki od vseh zaročencev, ki se omenjajo i? kan. 1025, § 2, zidiieuujo prisego o svobodnem stanu, ne da bi bilo potrebno o osakent posa-trUznem primeru obrniti se na ordinuriju. " S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi smel škof izdati določbe, kako naj župniki postopajo v kaki posamezni vrsti primerov, n. pr. pri zaročencih, ki so vojaki, ne da bi bilo treba vsak primer posebej javiti školu."
Za izvajanje določbe v kan. 1023, § 2 so izdajali škofje po raznih deželah različne odredbe.1'1 Sv, stolica sama odločno vztraja na tem,
« AAS 1918. 345.
t* ■,., non posse Ordinarios per mandatum generale praeseribere. nt pnroehi ab ómnibus nupturientibus de quibus in can. 1023. fj 2, iuramentum de statu libero exigant, quin necessuriuni in omni casu particular; ad Ordi-narium recurrerc* (Archiv f, k. KR, 1920, 26),
41 Tako je izdal posebno določbo škof v Speyerju (Archiv E, k, K. R, 1919, 731.
áa Ogrski škofje so dali že I. 191 S. tole navodilo: »Če ni nobenega dvoma o zadržku, se oklifejo zaročenci, ki so se mudili po doseženi puber-
90
da. sc mora gornja določba izpolnjevati. Po instrukciji kongregacije za zakramente z dne 1. julija 1929, ki obsega izvršilno naredbo k čl, 34 italijanskega konkordata,"» je v polni moči ohranjena določba v kan. 1023, § 2," V tej instrukciji je zanimiva zlasti točka, ki se glasi; »Če sklepala doa italijanska tlržanljana nI i italijanski ■/. ne-italijanakim zakon n inozemstvu, »e zakon oblice rut kraju njunega bivališča in na k ni ju domooališča o Italiji. Če pa n Italiji, nimata več domooaliSča, se zuko?i okliče p rojstni župniji ali v kateri drugi župniji* kakor škof določi.s4"
fnstrukcija iz 1. 1941. iznova opozarja," naj se vrše drugotni oklici; od njih se more dati spregled le, če je zakonit razlog za to podan v smislu kan. 1028, Ce pa škof ne odredi drugotnih oklicev, naj se redno zaslišijo priče po kan, 1031, § 1, n. 1, in, če gre za ne-doletnega zaročenca, tudi njegovi starši ali varuhi. Za zaslišavanje
teti v drugih krajih nad Sest mesecev, le v kraju pravega ali nepravega domovaliiča, ne pa tudi drugje in primera ni treba predložili äkoiu, Ce je utemeljena suninja, da si je zaročenec v tujem kraju nakopal zadržek in je kraj v isti Škofiji, potem župnik naprosi naravnost župnika onega kraja za informacije. Če pa sumnja kijub informacijam ostane ali Če je dotični kraj v tuji škofiji, se mora primer naznaniti škofu« (Sipos, Enchiridion iuris canonici,9 Pšcs 1931. 501. op. 11).
V	nnd£kofiji München in Freising so 20. aprila 1919 določili takole; »Die Verkündung am Geburtsorte erfolgen soll, wenn er (zaročenec) noch nicht fünf Jahre |v sedanjem kraju), sowie an jedem früheren Aufenthaltsorte, der noch nicht seit sechs Monaten verlassen ist.- V n&dgkofiji Bamberg je določeno, da se mora zaročenec oklicati tudi v kraju zadnjega domovališča, če v sedanjem ne prebiva Že štiri polne tedne; v Škofiji Speyer enuko, če ne prebiva v novem domovališču že tri polne mesce IK n c e h t, o. c. 173, op. 3).
V	Belgiji je določeno, da župnik ni dolžan primera, o katerem govori kan. 1023, § 2, naznaniti škofu, temveč naj sam skrbne je preiskuje (accura-lius mvflsligctj, da se dožene svobodni stan z listinami, s pričevanjem prič in z zapriseženo spovedjo zaročencev [De Smet, De ftponsatibus et matrimonio 1927, 584).
« AAS 1929, 351 in nsl.
17 Točka 10 v instrukciji se glasi: »A giudizio dell'Ordinario fcan, 1023, § 2) I o pubblicazioni canoniche potranno farsi in clinersu paTfOchip, quando uno enlrambi gll sposi, dopo ta pubcrLA, slan vissuti aimeno sei mesi in al t m pafrOchia.c
u »Se il matrimonio si dovri celibrare »Hestern tra due italiani o tra. un italiano cd uno straniero, le pubblicazioni si furanno tanto nella parroehin dell'attuale domicilio o quasi domicilii!, quanto nella propria par-rochia in Italia.*
»So uno o entrambi gli sposi non abbiano piü il domicilio in Itnlia, le pubblicazioni si larranno nella parrocllia d i ortffittr o al t rove, a giudizio dell Ordinario a norma del can. 1023, § 2, sopra ricordato.«
" Odstavek ie glasi: »Proclamationes peragantur matrimoniales etiam in locis ubi nupturientei per semestre saltern post adeptam pubertateni morati sunt, si id prudenter censeat Ordinarius (can, 1023, S), neque ab iisdem dispensetur nisi legitima causa cumprobata (can. 1028|. neque tacile, ceteris eneglectis proba Monis argumenti» (Alleg, // rt III), procedatur ;i iusiuran-dum suppletorium* (Alleg. t! ) partibus deierendum (cc, 1829 -1830). luita vero pracEcriptum n. 3 praetatae lnstructionis diei A iulii 1921, difficultas, quae aliquando oecurrit, eolligendi nempe congruo tempore necessaria documenta pro statu libcro comprobando, plerumque rcsolvitur docnmenta ipsa requirendo per dioecesanas Hupturientium (uti sub n. 4] cancellariaS,
91
prič in staršev prinaša instrukcija posebna obrazca.M Zadnje dokazno sredstvo pa je nadomestna prisega zaročencev. Instrukcija dostavlja, naj se ne dovoli hitro ta prisega; zaslišanje prič se ne sme zlahka opustiti. Instrukcija prinaša med dodatki besedilo take prisege41 tn vzorec za zapisnik o njej." Ob tej priliki opozarja naša instrukcija na instrukeijo iz 1, 1921., ki določa, naj se iz tujih škofij oskrbe listine, ki so za poroko potrebne, po škofijski kuriji.
Ko so gornje preiskave glede zadržkov končane, je možno troje; ali se pokaže, da zadržka ni, ali nastane dvom o obstoju zadržka, ali pa se odkrije, da zadržek obstoji.
25.	Ce zudriktl tli. naj župnik, potem ko je storil vse, kar zakon določa, pripusti stranki k poroki. s>Aontiio nuj župnik — pravi kan. 1031, § 3 —, če se ni odkril noben zadržek, niti doottien, niti tfotnn. po opran!jenih oklicih pripusti stranki k poroki.i Po starem pravu je moral župnik prej dobiti dovoljenje Škofa; kodeks te določbe več nima; instrukcija iz l. 1941. pa je staro prakso, kakor smo videli, zopet priporočila.
26.	V dvomu, ali obstoji zadržek, se je ravnati po določbi kan. 1031, § 1, ki se glasi;
>Če nastane doom, da obstoji kak zadržek: 1. naj župnik stoar natančneje ¡ire išče, tako da pod prisego izpraša usa j dne verodostojni priči, razen če fire sta zadržek, ki bi strankama, če bi se zanj zvedelo, povzročil sramoto; če je potrebno, naj izpraša tudi stranki sami; 2. če je sum nastal, preden so se oklici začeli ali dovršili, rut j oklice oprav i ali doorii; 3. če župnik po pume I i sodi, da sum še obstoji, nuj ne poroči, ne da bi vprašal ordinuriju za svet,*.
Kadar se torej pojavi sum o obstoju zadržka, mora župnik zaslišali pod prisego >pguj doe verodostojni priči<. Instrukcija iz 1. 1941. pa dodaja, da se morata zaslišali po dve priči za vsakega zaročenca, moreta pa biti isti za oba, toda za vsakega zaročenca morata biti posebej izprašani, Za pričo more biti oseba, ki jo župnik pozna, Priča se najprej zapri seže, Instrukcija prinaša obrazec, po katerem naj se priča zasliši.*3 Najprej se vpraša po običajnih splošnih
quae in in u er t non omittent cliam taxas solvendas, ad normam can. 15(17, § 1, statlltas, si exinde et alia difficullas uriatur, V opombi pa dostavlja, da se danes Škofija in župnija, v kateri ju zaročenec rojen, lahko najde s pomočjo cerkvenih letopisov [annales ecclesiaslicij, ki se z odobrenjem pristojnih cerkvenih oblasti izdajajo za posamezne narode.
M Kot düstavka 11. in 111., o njima bomo pozneje govorili.
"Ego ,,,, fil . .. [patrisj ,, , (malris) .. , officium meum probe per-spedum habüns die end i veritatcui alque rei. de qua agitur, momentum, haec sancta Evangelia langens, profiteer et iuro me tolo anteaeto tempore, quo extra, natale solum moTAlus sum, omnino liberum ne solutum permansisse n quopiam impedimento aul vincolo matrimonii* (ASS 1941, 216).
Po tem zapisniku napravi stranka razocUtno prisego kleâe pred križem vpričo škofovega delegata. V zapisniku je popisan namen te prisege, okoliščine, ki so dovedlc do nje, in kdaj sc je napravila. Zapisnik vsebnje tudi besedilo prisege. Podpišeta ga škofov delegat in stranka.
« ASS 1941, 313—314.
92
podatkih, ki se tičejo nje. Nato sledi vprašanje, ali je kdo sporočil, kaj bo vpraSana, ali ji je glede tega kaj svetoval ali k čemu prigovarjal." Potem se vpraša, koliko časa pozna ženina in nevesto ter kako ju pozna. Sledi vprašanje, kako je zaročencema ime, kje stanujeta, koliko Časa že tam; v katerih župnijah sta bivala, odkar sta Spolno dorastla. Potem jo vprašajo, Če je kateri izmed zaročencev že sklenil cerkven ali civilen zakon. Nato sledi vprašanje po posameznih zadržkih. Potem slede vprašanja: ali sklepata zaročenca zakon prostovoljno; ali hočeta oba skleniti pravi krščanski zakon."1" Ce sla zaročenca nedoletna, je treba končno pričo vprašati, če so njuni starši z zakonom zadovoljni. V tem primeru je treba zaslišali tudi starše.®0
Pri ugotavljanju svobodnega stanu je predpisovala zaslišanje prič že zgoraj omenjena Klementova tnstrukcija, ki je določala tudi način, kako se morajo priče zaslišati, Je pa med Klementovo instrukcijo in sedaj veljavno velika razlika. Po Klementovi instrukciji je bilo predpisano zaslišanje prič pri vsakem zakonu, sedaj pa le tedaj, če je sum o zadržku. Po Klementovi instrukciji je bilo to zasliševanje formalno strogo vezano, danes pa jc bolj svobodno.
Priče se ne smejo zaslišali glede zadržka, ki bi bil zaročencema v sramoto. Da odpravi sum o zadržku, sme Župnik ponovno zaslišati zaročenca Sama, prav tako pa tudi priče. Vse te preiskave mora voditi župnik po lastni iniciativi. Ko je vse preiskave opravil, mora stvar, če je sum o zadržku Se ostal, izročiti škofijski kuriji, Če pa se je sum odpravil, mora župnik zaročenca pripustiti k poroki.
27, Rezultat preiskav more biti ludi ta, da se pokaže zadržek. V tem primeru se je ravnali po določbi kan. 1031, S 2, ki se glasir Če se odkrije, da zadržek nedvomno obstoji: L če je zadržek tajen, naj župnik opravi oklice ali jih dovrši in naj stvar, ne da bi povedal imena, izroči krajevnemu ördinariju ali sv. penitenciuriji; 2. če je zadržek javen in se odkrije, preden so se oklici začeli, nuj župnik z oklici ni nadaljuje, dokler se zadržek ne odpravi, čeprav mu je v,nuno. da je bil spregled zu notritnje. območje že podeljen; če pa se /Ullrich odkrije po proem ali drugem oklicu, naj župnik oklic dovrši in si nur izroči ordinariju.i
Stvarno enako določbo je vsebovalo že enciklično pismo Benedikta XIV. N i m i m ličen i i am z dne IS. maja 1743," ki smo ga že v zgodovinskem pogledu večkrat navajali, vendar pa to pismo ni razlikovalo med tem, kako ravnati, če je zadržek tajen ali če je javen.
Po besedilu samem župnik ne sme odklonili poroke, če se odkrije zadržek, marveč mora stvar izročiti ordinariju, Ce je zadržek
»Num habueril notilias, consilia, inafigationes <irca en, quae testL-ficari debel.«
" »,,, verum m a l rim o nium christinmiai ,, ,t unum nempc, indissolubile, proli procrcandae orditiatum, absque contraria intenlione vel conditioner
11 Obrazec gl. AAS 1941. 315,
si § 10 (Codicis iuris canonici iontcs 1, ed. Ga s parr i, p. 793); gl. op. 23 v prvem delu.
93
nespregleden in nedvomen, potem pač more ¿upnik sam izjaviti, da je zakon nemogoč.
23. Nevarnost, da bi se sklenil zakon, ki bi bil neveljaven zaradi obstoječega zakonskega zadržka, je zlasti pri potikapcih. in v modernem času tudi pri delavcih, ki odhajajo v daljne kraje za delom. Pri obojnih je zlasti paziti na zadržek zakonske vezi. Na potikavce je glede tega opozoril ie tridentinski koncil in določil, da jih župniki ne smejo poročiti brez ordinarijevega dovoljenja.®8 Določbo je ponovil dekret Ne temere, a / dostavkom »razen v primeru sile«/" Veljavna določba v kan. 1032 se vsebinsko krije z določbo dekreta Ne temere. Glasi se: >Župnik naj potikavceo, o katerih se gooori u kun. VI, ne poroči v nobenem primeru ruzen o sili. če ni dobil dovoljenja, potem ko je stour izročil krujeonemu or din uri ju ali od njegu zu to pooblaščenemu duhooniku.tM
O delavcih, ki odhajajo za delom v daljne kraje, govori četrta točka insirukcije z dne 4. julija Ï921, ki smo si jo zgoraj ogledali- Po tej določbi je treba imeti take delavce za potikavce v smislu kâ-nona 1032, ali pa je vsaj treba na nje aplicirati kan. 1031, § 1, n, 3. Iz tega sledi, da župnik takih delavcev ne sme poročali, ne da bi vnaprej obvestil ordinarija-
29. Drugi predmet preiskav pred poroko je ta, ali ženin in nevesta prostovoljno privoljujeta v zakon. Pri izpraševanju ženina in neveste mora župnik vsakega posebej vprašati, ali kdo njega ali njegovega zaročenca naravnost ali posredno sili v zakon. Instrukcija iz ]. 1941. določa, da ju mora župnik ob tej priliki tudi opozoriti, da bo njuno izpoved kar najbolj previdno uporabil, da bo stvar uredil, če le mogoče na tak način, da se jima ni treba bati zaradi tega kakib nevšečnosti.61 Dalje dostavlja instrukcija, da naj se župnik ne zadovolji z negativnim odgovorom zaročencev, ¡»marveč naj opravi tudi druge preiskave, da se natančneje in varneje dožene svobodni pristanek«.6' Prav posebno pa mora župnik stvar preiskati takrat, kadar naj bi
o» »Multi suni, qui vagaritur et iiiecrlas habent sedeš, et ut impTijhi sunt ingenii, prima uion relista aliam et pkrunique p I ur«s ilia vivtuto diversis in locis ducurct. Cui morbo cupiens sa neti synodus occurrere. omnes, a d quo s special, paterne monet, ne hoc genus hoininum vagantium ad malrimonium facile reçjpîcantj magie trat ub eliarn saeeiilares hortatur, ut COS It T ere coirceat. Paruthis au [em praCcipit. nc illürum matrimoniis inters in!, nisi prius diligentera inquisitionem tecerint, et re ad ordinarium delala ab eo liccnttam id faciendi ohtinuerint« (e. 7. sess. 24 de ref, matr.).
Quoad rJVi^o», extra casual necessitatis parocho ne liceat eorum matrimoniis adsistcre, tibi SC ad Ordinorium vcl ad saeerdcitem ab eo dele-gatum delata, liccntiam adsistendi i m pu trave rit« {art. IV, § 4) [Codicis iuris canonici tontes VI, ud. Gasparri, p. S69J.
"n Dostavek >ali od njega pooblaščenemu duhovniku« je odveč, ker se sam po sebi razume: vzet pa je iz gornfe določbe v dekretu Ne temere.
BJ »Ad rem sponsum (sponsam) monen! paroehus quam maxime çÎTCum-spectam et discrete in rationem habiluui iri revektae notitiae ila ut nullam molestiam pars indc habitura sit. cuius libertati alio modo succurri forte potent.. [ASS 194Î, 311).
" ,,. s cd et alias peragal investigations ad libertntem consensus uberins et sceuriiis evincendim« (ASS 1941, 3Û4J.
94
zaročenca sklenila zakon zato, »da tako popravita kak neljub dogodek, iz katerega bi sicer sledila kazen po državnem zakonu«,"* Instrukcija ima tu morda pred očmi nekatere severnoameriške države, kjer zadene moškega, ki se ne bi hotel poročiti z žensko, s katero je imel nedovoljeno razmerje, po državnem kazenskem zakoniku zaporna kazen, ki je zagrožena absolutno, torej ne disjunktivno,"*
Instrukcija končno opozarja župnike, naj dobro pomnijo, da je eden izmed glavnih razlogov, ki se pri cerkvenih sodiščih navajajo za neveljavnost zakona, vprav grožnja,"1
Nastane pa vprašanje, kaj naj župnik poleg zaslišanja zaročencev Se stori za to, da doženc, ali privoljujeta prostovoljno v zakon, instrukcija pravi Je, »naj opravi tudi druge preiskave«, ne da bi bolj podrobno določala katere. Če obstoji kak sum, bo župnik pač pod prisego zaslišal po dve priči za vsakega zaročenca po obrazcu, ki ga podaja drugi dodatek k instrukciji. če sta zaročenca mladoletna, bo v takem primeru zaslišal pod prisego tudi njune starSe po obrazcu v tretjem dodatku k instrukciji. te pa ni nikake sumnje o svobodi, župniku ne bo treba zaslišavati teh prič, zlasti če sicer pozna zaročenca. Paziti je na to, da sama izjava nupturienta, da sklepa zakon prostovoljno, ni nikak dokaz za to, da ga res sklepa prostovoljno, Ce je namreč res prisiljen k poroki, je prav tako prisiljen, da pri izpraševanju reče, da ni prisiljen.
30. Po tridentinskem koncilu se je uvedla, kakor smo zgoraj omenili, zahteva, da mora župnik izpraiati zaročenca tudi glede znanja krščanskega nuuku, S tem izpraševanjem so kmalu začeli združevati pouk o stanovskih dolžnostih zakoncev. Sta pa to dve različni stvari, čeprav so ju ponekod tako zlili v eno, da se je zabrisala razlika med njima. Zanimivo je, da kodeks med njima natančno razlikuje, instrukcija iz 1, 1941, pa ju je nekako združila v eno, Izpraševanje zaročencev glede krščanskega nauka omenja zakonik v kan. 1020, § 2, pouk o stanovskih dolžnostih zakoncev pa v kan. 1033- Prva določba pravi, naj župnik ženina in nevesto izpraša, iu!i atii n krščanskem nauku zadosti poučena, razen če se z, d i zaradi njunih osebnih razmer to zadnje izpraševanje odoečt.
Onih, ki niso znali osnovnih krščanskih resnic, po starem pravu niso smeli pripustiti01 k poroki, kakor smo videli zgoraj, čeprav so se nekateri teologi, med njimi tudi Tomaž Sanchez, temu upirali in je tako določila tudi bolonjska sinoda 1. 1634., ki jo pa zaradi tega Benedikt XIV. v svoji knjigi De synodo dioecesarui ostro prijemlje. Kodeks sam nič nc govori o tem, kaj storiti s takimi, ki niso
" »Hoc est magis accnralc explorandum, quando nupturienles ad nuptias ineundas indueuntur ut Cuid am oborto discrimini medcantnr, praeserlim ad poenas vitandos eiinde civili lege secus obeundas« (AAS 1941, 304).
«Gl. Odar, Sodbe Rimske rote 1934, 44—66, Glej O luni 0 dar, o. c. 36 in tml.
M L a p p c 11 o sicer trdi, da m noben pravni teksl tega ukaznvnl (De matrimonio 1927, 175, Op, 15), toda lo ne drži; mnogi partikulurno pravni teksti so to ukazovali, med njimi znano Rauseherjevo navodilo,
95
zadosti poučeni v krščanskem nauku. Zato je bilo že zelo zgodaj predloženo interpretacijski komisiji vprašanje, če se morajo taki zavrniti od poroke ali se jim mora ta odložiti, dokler se ne pouče, Komisija je odgovorila 2,/3, junija 1918 takole; ^Župnik naj se rut>tnt po določbi kan. 1020, £ 2; in ko vrši, kur triu kode L* ukazuje, naj nenedtut "zaročenca pouči osa j r> osnovnih krščanskih resnicah; če pa se branila, ju ne Etne po kan„ 1066 zavrniti**** Zadnji dostavek pove, da s temi, ki ne znajo osnovnih krščanskih resnic in se tudi poučili nočejo dati o njih, niti tako ni ravnati kot z javnimi grešniki ali notorično cenzuriranimi. Te zadnje sme župnik poročiti le, če obstoji važen razlog, o čemer se mora, če je mogoče, poprej posvetovati z ordinarijem. O zaročencih pa, ki se v krščanskem nauku nočejo dati priučiti, ni treba župniku obveščati ordinarija. Taka zaročenca naj župnik opomni na njih dolžnost, če pa ga ne poslušata, ju mora pripustiti k poroki.
O pouku o svetosti zakona in o stanovskih dolžnostih zakoncev je določba v prvem delu kan, 1033; glasi se; »¿upnik nuj ne opusi i poučiti Zarocence, Upoiteoajoč njih osebne razmere, o svetosti zakramenta zakona, o medsebojnih dolžnostih zakoncev in o dolžnostih staršev do olrok.i
Inslrukcija iz 1. 194i. ima o izpraševanju zaročencev iz krščanskega nauka in o pouku za zakonce tole določbo: tž upnik mora preiskati,,,, ali sla zaročenca zadosti poučena o krščanskem nauku, zlasti pa ti 11 poznuta prav metod in ne raz družijioost k ršču tiske fia zakonu ter dolžnosti zakonskega stanu.t"* V prvem dodatku, ki vsebuje vzorec za spraševanje ženina in neveste, pa se ustrezno mesto glasi; »Župnik nuj preišče, ali sta zaročenca 'zadosti ¡poučena v krščanskem nauku, zlasti pa glede gl&nnili namenon, pravic in dolžnosti zakona: če je treba, naj zavrne brezbožne trd Hue proti katoliškemu nauku, ko razloži pri si ni cerkveni nauk o i eni zukru-mentu.<"
Zanimivo je, da se določba v kan. 1033 ne sklada popolnoma z določbo v instrukciji, Po besedilu kan. 1033 gre za čisto samostojen župnikov pouk o zakonu in dolžnostih zakoncev, po besedilu v instrukciji pa naj župnik preišče (explorel, percontetur). ali sta zaro-čenča zadosti poučena o teh stvareh, Po tem besedilu je spraševanje o teh stvareh sestavni in celo najvažnejši"' del spraševanja krščanskega nauka, instrukcija tudi nekoliko natančneje pove, kaj je vsebina tega pouka oziroma spraševanja.
31, Po kan, 1020, g 2, mora župnik izpraSati ženina in nevesto, ali obstoji kak zadržek in če prostovoljno privoljujeta v zakon, Prc-
'Parothus servet praeseriptum canoni» 1020, § 2; et dum ea peragit quae Code! purageuda [trn esc rib i l, sponsos ignorantes sedulo edoceat prima saltern doctrmae christianae elementa; quodsi renuant, nan est locus cos rcSpuendi a RUitrimodio ad normam c,mollis 1066« (A AS 1919, 345], « N, 8. A AS 1941, 304 « N. 13. In dice. I. A AS 1941, 311.
»...el praesertim« in »praeceterit* pravi instruUcija,
96
iskave pa, ali je njuno privoljenje pravilno, ali ni morda neveljavno po kan 1086, § 2, ker »emi stranka ali pa ohe .t pozitivnim de jem unije izključujeta sam zakon alr vsako pravico da zakonskega dejanja ali kako bistveno fashion t zakona ali pa je neveljavno po kan, 1092, n. 2 zaradi pogoja, ki je proti bistvu zakona, ali je sicer podano pod kakim, pogojem, te preiskave kodeks ne omenja. Tnstrukcija iz 1. 1943. pa določa, da mora biti namen spraševanja zaročencev pred poroko tudi ta, da se preprečijo te zlorabe, ki so se vgneidile v nekaterih krajih zlasti v velikih mestih.'1 Zato se morajo v onih krajih, kjer smatrajo škoije za potrebno, župniki pTi spraševanju ženina in neveste baviti tudi s to stvarjo.
V	takem primeru naj po navodilu v instrukciji župnik najprej namigne obema zaročencema, da je prepričan, da hočeta skleniti pravi zakon, to je zakon po nauku katoliške vere, zakon, kakor ga verniki vobče sklepajo, čigar bistveni lastnosti sta edinost in ne-razvezljivost in prvi namen rodnja otrok, Župnik naj torej namigne zaročencema, da je sam prepričan, da hočeta skleniti tak zakon in da nimata namena, ki bi bil v opre k i s takim zakonom, prav tako, da tudi ne stavljata nasprotnega pogoja. Ce zaročenca odgovorita pozitivno in ne obstoji kaka sumnja, naj se župnik s tem zadovolji,7'
V	nasprotnem primeru pa naj jima razloži cerkveni nauk; Zaročenca, ki skleneta zakon s takim namenom ali pod pobojem, ki nasprotuje njegovi veljavnosti, zagrešita sakrileg, se izpostavita v nevarnost, da si bosta nakopala številne smrtne grehe, vrh tega pa še izgubita pravico tožiti, da bi se njun zakon proglasil za neveljaven. Župnik ju tudi ne more poročiti, če vztrajata pri svoji nameri. Odkrito naj jima tudi pove, da jima prikrivanje prav nič ne koristi. Ko je župnik zaročencema vse to razložil, naj ju vpraša, kaj pravita na to.
Če zaročenec izjavi, da ima tak namen ali pogoj, naj ga župnik skuša na vso moč odvrniti od tega. če zaročenec od namena ali pogoja odstopiti noče, ga župnik ne sme pripustiti k poroki, Če pa odstopi, naj se to zaznamuje v spisih. Nato naj zaročenca vpraša, ali ve, če njegov sozaročenec hoče skleniti zakon z namenom ali pod pogojem, ki nasprotujeta zakonu.71
Ce pa zaročenec ali oba hočeta skleniti zakon pod dovoljenim pogojem, naj župnik poizve, na kakšen način hočeta zvedeti, da se je pogoj izpolnil, Če je ta nnčin nemoralen, naj ju župnik skuša odvrniti od pogoja; če ga pustiti nočeta, ju ¿upnik ne sme pripustiti k poroki.
71 «SponSOrutn exaUen id insuper cuiilundat nt grave (lagilium iilud praecaveatoi, quod hodie potissiimim ob hominum imprnbilatern canonicis nuptiia Quibusdam in locii ineumbit, — Noti desunl enim alicubi, praesertim in magm.s urhihus, qui, sprela CaJlon i ca lege, nupUas inire prae$umant adiecla aliqua conditions aul intentione, connuhii sive suspensiva sive irriliva, quae cffu.iiimn iuppeditaru quest ad iujluni postern excutiendum, novas nuptias conciliandi causa« [n, 9. AAS 1941. 304),
" N. 15 in alleg. t, o. c. 312.
" N, 16 in alleg, 1, ibid.
97
Ce pa je način moralen, pogoj sam pa primeren, naj župnik stvar izroči ordinariju in se ravna po njegovih naročilih.'*
32.	Že tridentinski koncil je opominja! zaročence, naj gredo pred poroko i,- Spovedi in prejmejo so. obhajilo. Podobno določbo je ohranil kodeks, ko določa, naj župnik zaročence /,rfo rasno opomni, nuj te pred ¡toroko vestno i/povedo svojih grehov in pobožno prejmejo so. obhajilo* (kan. 1033). Razlika med veljavno in tridentinsko določbo je v tem, da je tridentinska opominjala vernike, naj gredo k spovedi in prejmejo obhajilo pred poroko ali vsaj tri dni pred spolno dovrši Ivi jo zakona; tega zadnjega dostavka pa veljavna določba nima.
33.	Zadnja določba v prvem poglavju zakoni kovega zakonskega prava, ki ga tu obravnavamo, se nanaša na zakone nedoietnih oseb. Tridentinski koncil je slovesno obsodil tiste, ki bi trdili, da jc neveljaven zakon, ki bi sc sklenil brez privoljenja staršev, ali da morejo starši lak zakon razveljaviti. Dostavil pa je, da je Cerkev kljub temu iz zelo upravičenih razlogov take zakone vedno obsojala in prepovedo vala,!;1 V zapadni Cerkvi je že 4, koncil v Orlčanu 1, 545. indirekino razglasil zakone, sklenjene proti volji staršev, za veljavne;78 Se bolj jasno pa Nikolaj I. v svojih Responsa ad Consulta ISulga-rorum.17 Kanonisli in teologi so to mnenje vobče sprejeli; bilo je le nekaj izjem, med njimi tudi Gratian."1 Na tridentinskem koncilu so zastopniki francoskega kralja predlagali, naj bi bili taki zakoni neveljavni, toda cerkveni zbor njih predloga ni sprejel.'11 V vzhodni cerkvi pa je bilo od sv. Bazilija dalje pomanjkanje privoljenja staršev razdiralni zakonski zadržek,""
Pristanek staršev pa je Cerkev vedno zahtevala, čeprav ne za veljavnost zakona."
Veljavna določba se glasi; ./.upnik naj resno opomni no dole t ne osebe, nuj ne stopajo o y.akon brez vednosti sturšoo uli če so stursi po pameti proti njih zakonu; če se opominu ne pokore, nuj jih brez vednosti krajevnega ordinariju ne poroči (kan. 1034). Zato mora župnik ženinu in nevesti, ki Se nista izpolnila enoindvaj-setega leta, staviti zadevno vprašanje.*1* Ce količkaj sumi, da se
" N, 17 in a)leg, I, ibid.
»i,, miela synodes anathema le damnât... quique falso affirmant, matrimonia a filiis familias sine consensu pafviituni contracta, irrita esse, et parentes ca rata ve! irrita lacere posse: nihi lomi nus sancta Dei ecclesia ex iustissimis causis illa semper détestât» est atque prohibait' (sess- 24, c. 1 de reí. matr.J,
™ Can. 22. M a na i 9, 17. " Can. 3, M a n s t 15, 403. -» C. 12, C. 30, q. 2, 7B Prim. Ga s parr i, o. c. I, 114-
Prim Sehrüteler, Das Elternrecht in der katholisch-thcologi-schen Auseinandersetzung, 1936, 140.
Hl Veljalo je načelo: »paterno arbitrio feminac iunctac viHs., ki so ga nekateri, n. pr. Grntian, na osnovi p&evdoizidor&kih dekretov razlagali tako, da se zahteva pristanek staršev za veljavnost (c. 12, C. 30, q. 2). »» N. 12 in olleg. i (AAS 1941, 331).
Bofoitovoi Ynlnik
7
98
sklepa zakon brez vednosti staršev ali prati njih volji, bo starše zaslišal pud prisego, Ins trnke i ja prinaša za to zaslišanje poseben obrazec,"1
34, Ob koncu instrukcija iz l, 1941, opozarja na določbe o obliki poroke,s* nato pa opozarja krajevne ordinarije na naslednje določbe o vodenju krstne in poročne matice:
a) V Italiji in na Portugalskem naj škofje pazijo, da bodo župniki spolnjevati konkordatske določbe o tem. da bodo poroko ob pravem času naznanili državnemu (občinskemu) uradu.
bj Če je poročil župnik, ki ni paroehus proprius, mora zakon vpisati v poročno kujigo in čimprej obvestiti župnikn onega kraja, kjer ata bila novoporočenca krščena, da ta zakon zaznamuje V krstni knjigi. Ta župnik pa moro. o izvršenem vpisu zakona v krstno knjigo obvestiti župnika, ki je poroči). Slednji mora to obvestilo vložiti v poročne spise. Skrb, da se zakon vpiše tudi v krstno knjigo, mora imeti župnik, ki je poročil.84
c)	Ordinariji naj na vso moč skrbe, da se bodo izvršne sodbe, s katerimi se proglasi zakon za neveljaven, kakor tudi papeške razveze oeizvršenega zakona z morebitno prepovedjo skleniti nov zakon čimprej sporočile župniku onega kraja, kjer je zakon vpisan v poročni knjigi. Ta mora omenjeno sodbo ali razvezo ter morebitno prepoved vpisati v porotno knjigo in v krstno knjigo obeli zakonccv, če sta bila krščena v njegovi župniji. Ce pa nista bila krSčena v njegovi župniji, mora sporočiti omenjene podatke župniku rojstnega kraja, O tem, kaj je Storil, mora čimprej obvestiti ordlnarlja, — Ta določba je nova.
č} Ordinariji naj pazijo, da se bo krst, ki se podeli zunaj župnije kršienca, vpisal tudi v krstni knjigi te Župnije, kakor določa kan. 778. Župnik ali rektor cerkve, v kateri se krst podeli, mora čimprej sporočiti župniku rojstnega kraja krSčenca podatke, ki se zahtevajo po kan, 777.
d)	Skolje naj ukažejo župnikom, da bodo skrbno vodili krstno in poročno knjigo in vanju vpisavali vse, kar se zahteva. Proti onim, kj bi to dolžnost zanemarjali, naj nastopijo tudi s kaznijo po kan. 2383.
e)	Ordinariji naj pogosto pregledujejo, Če župniki pravilno vodijo krstne in poročne knjige. Želi se, da ta pregled opravijo osebno, če ne, pa po sposobnih cerkvenih osebah. Pregled naj se izvrši vsakega pol leta, če je mogoče, alt pa vsaj enkrat na leto. Pregledajo
11 V njem so poleg vpraianj o gcneralijah še naslednja: ali ve, da sin oz. hči sklepp r.alton s tem in tem; ali ugovarja temu zakonu in iz katerega razloga; alt ve 2u kak zadržek proti temu Zakonu; nli morda obstoji že oziroma še civilen zakon; ali ve, če njegov sin oziroma h£i sklepa zakon
itrostovoljno ali pod vplivom grožnje; ali sodi, da [e njegov sin oziroma hči izično sposoben za zakon in da je zadosti poučen o namenih zakona,
M »Quod demum attinet ad connubiorum nullitatem oi> non gerou/am Ctmoriicvm formam, praecipui casus ad hanc Sacrnm Confircgnlionem delati redncuniur ad defectum tettitim vel iegitittUH' (itfpgutinnis itt sacerdole assistente; quorum si primum p le rum que mudvertenHae, nltorum ost ct imperii iae, ulique culpa bili, tribuendum- (n. 10. A AS 1941. 305).
Ta določba doslej ni bila tako jasna,
99
naj vsak krst in vsako poroko posebej in zraven zaznamujejo, da so pregled opravili, Ce je poročal duhovnik, ki je potreboval poobla-Sčenjc za poroko, naj ordinarij skrbno preiSče, ali je bilo poobla-ščenje na zakonit način podeljeno, — Ta odločba jc v občem pravu nova.
Končno prosi kongregaeija za zakramente krajevne ordinarije, naj določbe te instrukcije priobčijo župnikom in skrbe, da se bodo izpolnjevale, Proli onim, ki bi jih zanemarjali, naj nastopajo po kan. 2222, g 1 in naj nalagajo tudi suspenzije. Skrb za svetost zakona nalaga te težke mere. O izpolnjevanju te instrukcije morajo poslati Ordinariji vsako leto kongregaciji za zakramente posebno poročilo obenem S poročilom o zakonskih pravdah, ki se zahteva po določbi z dne 1, julija 1932.«
35,	Ce vzporedimo veljavne določbe o preiskavah pred poroko z onimi v prejšnjem pravu, ki smo si jih ogledali v prvem delu te razprave, moremo ugotoviti čimdalje večjo skrb Cerkve, da bi se zakoni sklepali veljavno in dopustno. Prav posebej pa ta skrb raste, odkar je stopil v veljavo codex iuris canonici. Razodevajo nam jo zlasti tri Splošne instrukcije in tri partikularne. Prve tri so instruk-cija z dne 4. julija 1921 in instrukcija z dne 29. junija 1941 — obe Smo si ogledali v tej razpravi, tretja pa je instrukcija za škofijska sodišča o postopku pri ničnostnih zakonskih pravdah z dne 15, avgusta 1936 (AAS 1936, 313—372)," Med tri partikularne instrukcije pa štejemo instrukcije k določbam o zakonu v treh konkordatih, namreč v italijanskem iz I. 1929,, v avstrijskem iz 1. 1934, in v portugalskem iz 1. 1940. Italijanska instrukcija je bila izdana 1. julija 1929,** avstrijska 25, novembra 1936'"1 in portugalska 21, septembra 1940.lli Od vseh teh instrukcij je najmlajša instrukcija z dne 29. junija 1941, ki smo si jo zgoraj ogledali. Zato ta nekako povzema določbe o preiskavah pred poroko v ostalih dokumentih.
Kongregaeija za zakramente je s to instrukcijo opozorila krajevne ordinarije na marsikatero praktično stvar pri teh preiskavah; vrh tega pa je splošne določbe v kodeksu, ki imajo včasih le bolj značaj okvirnega zakona, v marsičem izpopolnila.
III.
36,	V teni tretjem delu si oglejmo partikularno pravne določbe o preiskavah pred poroko, ki so v veljavi v ljubljanski škofiji; in sicer pod tem vidikom zlasti, koliko se ujemajo z gornjo instrukcijo iz I. 1941 in koliko bi bilo treba te določbe izpopolniti po njenih navodilih,
»■ AAS 1932, 272 in nsl.
87 O d a r , Postopnik m ničnostne zakonske pravde pri škofijskih sodiščih. BV 1938. 96—-107, 197—245.
*» AAS 1929, 351 in nsl.
w Prim. DV 1937, 186—19!.
»» AAS 1941, 29—56.
V
100
0	spraševanju ženina in neveste imamo dve določbi v zakoniku ljubljanske škofije iz L 1940. Prva se ¿lasi; Spruševtmje ženinu in neveste se mor« i/.nrZih pn predpisanem formular ju, ki gA je treba vestno izpolniti* (čl. 370), Druga pa: »Sprušeuitnjc ženinu in neveste opra»i redno župnik neveste; more pa spraševanje ženina opraviti tudi ženinov župnik-, (čl. 371).
Potem ko je izšlo v Avstriji navodilo za duhovska sodišča, so začeli posamezni avstrijski škofje izdajati za svoje škofije določbe o tem, kako naj se opravlja spraševanje ženina in neveste.1 Redno so predpisovali posebne zapisnike o teni spraševanju. V ljubljanski škofiji je tak zapisnik ukazan od 1. 1876. oziroma 1877.J Prvotni obrazcc tega zapisnika3 se je pozneje večkrat spreminjal in izpopolnjeval, zlasti odkar je stopil v veljavo kodeks. Najnovejša izdaja je bila izdana že potem, ko je izšel zakonik ljubij, škofije iz 1. 1940. če ta sedaj veljavni formular primerjamo s prvotnim, moremo ugotoviti lep napredek.
Zapisnik ima pet delov. V prvem delu je 14 vprašanj o splošnih podatkih ženina in neveste. V drugem delu so Vpraianja o zakonskih zadržkih po kanonskem pravu in po občnem državljanskem zakoniku iz t 1811., ki je v Ljubljanski pokrajini še v veljavi. V tretjem delu je b vprašanj o privoljenju; v Četrtem so podatki o oklicih in v petem o poroki. Pravilno izpolnjen »zapisnik pri izpraševanju ženina in neveste« je torej dosLi več, kot pove naslov; vsebuje namreč vse potrebne podatke o zakonu.1
Pravilna je opomba v začetku zapisnika, da se morajo odgovori zapisati v stavkih. To se pravi, da mora biti odgovor izražen .z besedami, ki ne pripuščajo dvoma, ne pa n. pr. s kakšnimi znaki, ki morejo pomeniti različne stvari.
37. Po določbah instrukcije iz 1. 1941. naj bi se naš zapisnik izpopolnil še s temile stvarmi:
1.	V začetku spraševanja naj bi se ženin in nevesta zaprisegla, da bosta govorila samo resnico," Naš prvotni formular iz 1. 1877. je imel na koncu vprašanje o prisegi; zamore to, kar je dozdaj govoril, s prisego potrditi.« V poznejših izdajah se je to vprašanje izpustilo, Uvedla naj bi se torej na začetek spraševanja prava prisega, ne samo vprašanje o njej,
2.	Vprašanja o splošnih podatkih se morejo po naSem zapisniku staviti obema zaročencema hkrati, medtem ko se morajo vprašanja o zadržkih in o privolitvi staviti vsakemu posebej. Instrukciji iz
I,	1941. bi bolje ustrezalo, če bi se tudi vprašanja o splošnih podatkih stavila vsakemu zaročencu posebej,
1	Znana so iaka navodila za sekavsko škofijo 1. 1856 [A. f. k. KR-, 1. 459—13) in 7.a razne druge Škofije (prjra, A. E, k. KR, I, 498—513; 564—575;
II,	724 -736; Hi, 84 -94; 247—251}.
Diiicesanblalt 1876, 39; 1877. 74, 7fi.
s Ponatisnil ga je tudi Pot, Duhovski poslovnik1 1900 (Obrazci k str. 83).
1 Manjkajo le imena poročnih prič.
71 Prim, allcgatum I, AAS 1941, 309.
101
3.	Po našem zapisniku odgovarja ženin zase in nevesta zase; po instrukciji pa naj bi se ženinu stavila vprašanja tudi o nevesti in nevesti o ženinu.
4.	Instrukcija zahteva, da morata ženin in nevesta predložiti župniku, če ju ta ne pozna, legitimacijo s fotografijo, Naš zapisnik o tem nima določbe; prav bi bilo, če bi se tudi v tem izpopolnil.
5.	Ce obstoji sum o zadržku, mora župnik zaslišali priče pod prisego, kakor smo zgoraj videli. Bilo bi dobro, če bi stala v zapisniku kakšna opomba o tem, v sedanjem je namreč ni. Le pri zadržku zakonske vezi stoji opomba, da mora biti smrt zakonca zakonita dokazana.
6.	Instrukcija zahteva, da je treba zaročenca vprašati tudi po tem, ali sla že sklenila civilni zakon in kakšna je usoda tega zakona. Naš zapisnik tega vprašanja nima. ker je bilo doslej za katoličane v naših krajih odveč. Za tujce pa je dobro, če se vstavi.
7.	Pri vprašanju o prostovoljni privolitvi v zakon opozarja instrukcija župnika, naj se ne zadovolji le s pozitivnim odgovorom zaročenca, marveč naj opravi že druge preiskave. Tudi v naš zapisnik naj bi se vstavilo to opozorilo.
8.	V oddelku O privolitvi naj bi se vstavilo vprašanje, ali imata zaročenca namen skleniti pravi zakon, čigar bistveni lastnosti sta edinost in nerazvczljivost in prvi namen rodnja otrok. Ali naj bi se to vprašanje zaročencema vedno stavljalo, je druga stvar. Ravnati bi se bilo treba pač po ordinarijevi sodbi, kot določa instrukcija. Dostavilo naj bi se tudi, naj župnik opomni zaročenca, da jima prikrivanje v tej stvari nič ne koristi.
9.	Ce pri nedoletnih zaročencih obstoji sum o kakršni koli oviri za zakon, mora po instrukciji župnik zaslišati pod prisego starše. Ta določba naj bi se vstavila tudi v naš zapisnik.
10.	Zapisniku naj hi se dodala priloga z vprašanji za priče, kadar se te zaslišijo, za starše pri nedoletnih zaročcncih in obrazec razodetne prisege, kadar se ta zahteva.
11.	Dalje naj bi se dostavilo V zapisniku, da morata nevestin in ženinov župnik občevati po škofijski kuriji, Če nista iz iste škofije, in da v takem primeru ne sme biti poroke, dokler škofijska kurija ne izreče nihil obstat.
12.	V oddelku o oklicih naj bi se dostavila posebna rubrika o drugotnih oklicih, iz katere bi bilo razvidno, ali so se po škofovi določbi ti oklici Opravili ali pa so se spregledali in iz katerih razlogov ter kakšna dokazna sredstva so se mesto njih zahtevala.
13.	V oddelku o poroki naj bi se pri vpraSanju, ali je poroka zaznamenovana v krstni knjigi, dostavilo še vprašanje; ali je došlo obvestilo od župnika, kjer je bil zakonec kričeti, da je vpisal poroko v krstno knjigo. To obvestilo instrukcija zahteva.
38. Določba zgoraj navedenega čl. 371 zak. lj. ik,, ki govori o tem, kateri župnik naj opravi spraševanje ženina in neveste, je v
a Gl. odstavek IS le razprave,
102
skladu s pojasnili instrukcije." Prav tako je z njimi v skladu naslednji člen, ki se glasi: ¿-Zapisnik in listine shrani v arhivu župnik neveste, l.c tedaj, čc je opravil spraievanje ženina ženinov župnik in je bila tudi poroka v njegovi župniji, shrani zapisnik in listine v arhivu ženinov župnik< (čl. 372). Instrukeija sicer izrecno ne omenja primera, kdaj naj bi ženinov župnik shranil spise, vendar sledi iz besedila v njenem odstavku 4 a, da ni v nasprotju z našo p ar liku I ar no določbo.
Sem spada še naslednji člen 1j. šk, zak., ki se glasi: »Župnik, ki shrani v arhivu zapisnik in listine, mora zahtevati od zaročencu, ki ga nima vpisanega ti s noji rojstni in krstni matici, rojstni in krst rt i ter samski list. Podatki v zapisniku ali kakšna druga izjava rte zadostujejo* (čl. 373), Ta določba, ki zahteva, da morajo biti v kraju, kjer se hranijo poročni spisi, vsi dokumenti zbrani, je našla potrjenje v instrukciji.' Zahteva, da se mora poleg krstnega lista predložiti tudi samski list, je koncesija tradiciji, ker se samski list zahteva v naših krajih vsaj od Kau&cherjevega navodila dubovskim sodiščem dalje, vendar je odveč, če se krstna knjiga pravilno vodi in izpis iz nje (krstni list) ni star, zadostuje krstni list, ker samski list ne more ničesar dodati.
39, V naši partikularni zakonodaji nimamo določb, kako naj župnik opravi pri zaročencih spraševanje krščanskega nauka. Dobro bi bilo, če bi se sestavilo časovnim razmeram primerno navodilo o tem. To spraševanje je večkrat zadnja prilika, da more župnik z zaročencema kaj več govoriti iz oči v oči, Zato je prav, če se ta prilika dobro izrabi. V velikih potezah naj bi župnik prikazal pri tem razgovoru osnovne resnice krščanske vere in sicer kar se da zanimivo, markantno in konkretno, ne pa suho, šablonsko in abstraktno, kot se to večkrat vrši.
O pouku ženina in neveste o zakonskem življenju pa vsebuje ljubljanski škof. zakonik zelo primerne in konkretne določbe, ki dobro spopolnjujejo Splošno določbo v kodeksu.
Najprej dopolnjuje Čl. 364 zak. Ij. šk, kan. 1018, ki določa, >naj župnik ne opušča previdno poučevati o zakramentu zakona in njegovih zadržkih*. Po čl. 364, odst. 1, * mora jo župniki to vršiti pri splošnem verskem poučevanju, zlasti pa pri stanovskih nagovorih*. O vsebini tega poučevanja prinaša določbo odst. 2 na v, člena, ki se glasi; vO zakonu, morajo zlasti poučevati, da je zakon zakrament, da je rterazvezljiv in da so prvi njegov namen otroci <. Velikega praktičnega pomena more biti tudi določba v tretjem odstavku: yVsako leto se mora na dru#o nedeljo po razglašen ju Gospodovem prebrati pri božji službi navodilo o sklepanju, zakona.t
O poučevanju zaročencev samih pa vsebuje določbo čl. 374 zak. Ij. šk., ki nam pove, kaj mora obsegati to poučevanje in kako se mora vršiti, Člen se glasi: >/3out ženinu in neveste o zakonskem, življenju se ne sme nikoli opustiti. — Vsak župnik vi mora sestaviti pismen osnutek takega pouka in po njem poučevati ženina in ne-
7 Prej ji bila ilvar prepoma; prim, BV 1940, 396, op, 137,
103
oest 11. Pot t k mora obsegati te-le torke: a J Zakon je zakrament, ki daje zakoncema pranico do posebnih stanovskih milosti. —-h) Ho g je ustanovi J zakon, da zakonca postaneta oče in mati. — c) Zakonca smeta zakonsko ob rev ati tudi zato, da si utrdi i a I ju-bežen in se oboaru jetu greha. — č) Zakonca s mri h o grešita, če namenoma preprečujeta spočetje, — d) Če bi bil kateri zakonec kdaj o doomu, kaj je v zakonu dovoljeno in kaj ni, naj vpraša spovednika.*
Prvo določbo tega Člena, da se namreč ta pouk ne sme nikoli opustiti, je treba razlagati tako, da bo v skladu z določbo v kan. 1033, ki pravi, ■¿da naj župnik ne opusti poučiti zaročence, uposteoajoč njih osebne razmere*, o posamezni točki bo torej treba več ali manj pouka, kakršna sta pač zaročenca.
Cl. 374 vsebuje določbo O pouku O zakonskem življenju v Ožjem pomenu besede. Po kan. 1033 je treba dostaviti ie pouk o ostalih medsebojnih dolžnostih zakoncev in o dolžnostih staršev do otrok.
40.	Ko je župnik opravil vse preiskave in. dobil vsa potrebna obvestila, naj pristopi k poroki in sicer po kan. 1030, § 1, po preteku treh dni, »če pameten razlog ne terja drugače«, po čl, 378 zak. Ij. i k. pa se sme izvršiti prvi dan po zadnjem oklicu," Če se poroka ne bo izvršila v župniji neveste aH ženina, mora izdati župnik neveste po kan. 1097, § 1, n- 3, dovoljenje in po g 75 o, d. z. pooblastilo za poroko. Vzorec za tako dovoljenje in pooblastilo je predpisan v čl. 380 zak, ljub, šk-
Po določbi instrukcije iz 1. 1941. pa je treba temu dovoljenju dodati še potrdilo v posebni listini, ki vsebuje splošne podatke zaročencev in potrjuje, da je izkazan njih svobodni stan in da so bili oklici opravljeni. Za to potrdilo je predpisan v petem dodatku k instrukciji poseben obrazec, ki smo ga ponatisnili v odstavku 19 te razprave, Ta listina se mora shraniti V župnijskem arhivu one župnije, kjer se je poroka izvršila.
41,	Končno naj dostavimo k gornjemu razpravljanju o preiskavah pred poroko Se tole:
Poznati moramo črko postave in njenega duha. Zakon moramo spolnjevati po duhu, ki iz njega izhaja, če se v luči teh dveh načel ozremo na gornje določbe, moramo ugotoviti, da razodevajo izredno veliko skrb, ki jo ima Cerkev, da bi se zakoni sklepali veljavno in dopustno. Cerkev se pač živo zaveda, da je zakon velik zakrament. Ta zavest in skrb Cerkve pa ne ostajata le v teoretičnem redu, le glede nauka in načelne prakse o zakonu, marveč sega prav tako živo v praktični red; Cerkev se briga za vsak kržčanski zakon in individuo.
Čim bolj skušajo ljudje zakon prolanirati, tem bolj si prizadeva Cerkev, da bi se ohranil njegov sakralni značaj. Javno mnenje danes zlasti po velikih mestih sklepanju zakonov ne pripisuje bogve kakšne važnosti. Zakoni sc sklepajo na hitro roko, brez pravega premisleka in brez zavesti odgovornosti. Poroka je postala za mnoge prazna zunanjost, neka sitna Formalnost, ki jo je pač treba opraviti, a čim
* GL BV 1940, 297 in ust,
104
hitreje. Nevarnost je, da bi začeli tudi dušni pastirji kje podlegati tej psihozi in prisostvovati porokam, ne da bi se poprej resno opravile natančne preiskave.
V	zadnjih dvajsetih letih kaže cerkvena zakonodaja in upravna praksa čim dalje Večjo skrb za zakon." Poleg skrbi za presv. Evhari-stijo je ni kmalu stvari, ki bi ji Cerkev posvečala toliko truda, kot je prav zakrament zakona in ecrkveno sodelovanje pri njem, zlasti pri preiskavah pred poroko. Cerkev uporablja vse nagibe, da bi v škofijskih kurijah in v dušnih pastirjih vzbudila oziroma ohranila prepričanje, da so te preiskave izredno važna stvar. Ugotavlja, da vežejo določbe o preiskavah pred poroko pod smrtnim grehom, in sicer v vsakem slučaju posebej, opozarja na kazenske sankcije in odreja pogosto kontrolo,
V	našem času so Župniki zelo izpostavljeni skušnjavi, da bi vršili preiskave pred poroko bolj površno. Javno mnenje je nasprotno, kakor smo že omenili, zaročenca zatrjujeta, da s poroko odlaSati ne moreta, zahtevane poizvedbe se dajo le težko opraviti, predpisanih listin ni lahko dobiti, tempo, ki v njem živimo, ni naklonjen daljšemu preiskovanju. Večkrat je ta skušnjava premočna, in ta in oni župnik se ji vda. kot kaže skušnja.
Cerkev pa v tej stvari ne dovoli popuščati, Ugotoviti smo mogli, da So njene določbe čim dalje natančnejše in strožje. Zato se morajo tudi župniki duhu časa energično upirali. Zavedati se morajo, da je načelo »ljudem je treba iti na roko, jim ustreči za vsako ceno,« naravnost zločinsko, ker ta »iti na roko« in »ustreči« navadno nastopi takrat, kadar cerkvena določba kaj zapoveduje ali prepoveduje, Župnik naj torej gre vernikom na roko proti cerkveni določbi; naj bo njihov pomočnik pri tem, kako obiti cerkveno določbo ali jo naravnost prestopiti.111 ¿upnik kot uradni zastopnik Cerkve naj tako ravna pod pretvezo, češ da tako preprečuje greh med verniki. Non sunt facicnda mala, ut eveniant bona. Pa še to je treba vedeti, da je en neveljaven zakon, ki se je sklenil po krivdi in s sodelovanjem cerkvenega funkcionarja, težje zlo kot toliko in toliko konkubinatov.
Župnik, ki »pomaga« vernikom proti cerkvenim določbam, ubija nehote v vernikih cerkveno avtoriteto. Verniku pač trenutno ugaja tako župnikovo ravnanje; toda spoštovati takega župnika ne more, in kar je še huje, omalovaževati začne cerkvene določbe, te o zakonu in ostale, saj je sam videl, da še župniku ni resno za oje.
Cerkev opozarja, kakor smo videli, ordinarije in župnike, naj vestno izpolnjujejo gornje določbe o preiskavah pred poroko, Te določbe so dane za odvrnitev obče nevarnosti, zato jih je treba spolniti v vsakem primeru, in sicer tako, kot Cerkev hoče.
Z vestnim spolnjevanjem teh določb bodo župniki preprečili marsikak neveljaven zakon, dvigali v očeh ljudi važnost zakona in vzbujali spoštovanje do cerkvenih določb. Ce tudi bi bil prvi namen
u Gl. BV 1936, 143 155; 222—231.
10 Že ob drugih prilikah sum omenjal podobne drastične zglede napačnega duhovniškega »usmiljenja« in "sočustvovanja* (gl. BV 1936, J00; 1940, 151).
105
kdaj odveč, ker je že brez preiskav razvidno, da se bo zakon sklenil veljavno in dopustno, pa bosta ostala druga dva namena.
Natančen obrazec zapisnika o izpraševanju ženina in neveste gornjo dolžnost župnikom močno olajšuje- Brez takega zapisnika je težko preprečiti, da se ne bi pri preiskavah pred poroko kaj opustilo, 2upnik naj bo prepričan, da ni v zapisniku nobeno vprašanje odveč; na vsako naj vestno in čim bolj natančno odgovori, lo vestno in natančno izpolnjeni zapisniki morejo služiti kot važna listina pri ugotavljanju, ali se je zakon sklenil veljavno in dopustno.
42, V instrukciji iz 1. 1941 je kongregacija za zakramente izrazila željo, naj bi župnik v vsakem primeru posebej, preden bi zaročence pripustil k poroki, prejel od škofijske kurije zatrdilo, da ni ovire za zakon. V vsakem primeru posebej naj bi torej sodelovala pri preiskavah pred poroko župnik in škofijska kurija. Ta želja kongregacije pač znova odkriva, za kako važno stvar ima sv, stolica preiskave pred poroko. Če sta ženin in nevesta iz različnih škofij, je sodelovanje Škofijske kurije naravnost ukazano,
V velikih škofijah bo gornji želji kongregacije v celoti težko ustreči. Škofijska kurija, ki bi v takih škofijah hotela natančne preiskovati v vsakem primeru posebej, ali je opravil župnik vse potrebne preiskave z zadostno marljivostjo, bi imela zelo veliko dela, ki bi ga ob današnji sestavi le težko zmogla, Ce bi te revizije ne opravljala natanč.no, bi bila revizija pač odveč. Tako bodo škofje obče pač le težko mogli v celoti ustreči gornji želji kongregacije za zakramente.
Po drugi strani je pa ta Želja preveč jasno izražena, da bi mogli kar tako mimo nje. Izpolniti jo bo treba, če ne dobesedno pa vsaj po smislu in kolikoT se da, Ce že ni mogoča revizija škofijske kurije pri preiskavah pred vsako poroko, pa naj bi se uvedla vsaj pri tisti skupini porok, kjer je največ nevarnosti, da se bo zakon sklenil neveljavno ali vsaj nedovoljeno. Sem spadajo zlasti zakoni, ki se sklepajo v večjih mestih, pri nas n, pr. v Ljubljani. V takeni mestu župnik navadno zaročencev ne pozna. Skušnja uči, da bi bila tu večja previdnost zelo na mestu. V takeni škofijskem mestu bi se mogla gornja želja kongregacije izvesti brez večjih zamud in težav.
Prav tako naj bi se gornja revizija uvedla pri zakonih tujcev, prišlecev ali celo potikavcev, pa naj se sklepajo v večjem mestu ali na deželi, Oklici sami zase so namreč zelo pomanjkljivo sredstvo za ugotavljanje ovir za zakon. Spraševanje ženina in neveste je v takem primeru, ko ju župnik tudi sicer ne pozna ali zelo malo, močno nezanesljivo. Pa še to spraševanje se v takih primerih navadno opravi na hitro, le bolj pro forma. Tako se zgodi, da je najmanj preiskav prav tedaj, ko bi bile najbolj potrebne,
Gornjo željo kongregacije za zakramente naj bi zato spolnjevali vsaj v teh-le primerih: 1. v velikih mestih redno, razen v primerih, ko župnik ie dalj časa oba zaročenca dobro pozna; 2. pri zakonih tujcev, prišlecev in potikavcev, pa naj se zakon sklepa kjer koli v škofiji, in 3, pri vsakem primeru, ki je kakor koli zamotan, Čeprav sum o obstoju zadržka ne obstoji,
106
»Nouvelles ecclésiastiques« in naši janzenisti
(do 7. avgusta 1782)
• Nouvelles ec c U« uî tique bi et J a n s e n i s t a p noslrates usque ad d. 7. august! 1732.
Su m marium: I, Controversée JansenisLicae saeculo XVIIL — II. Indoles curupaea ill limine saeculi XVIII. — III. Janseuistac et PhiluSophi Galli saeculi XV11I. — IV. Jansenistac noBtratei quid senscrint, — V. Conspectus historic us foin sub titulo «Nouvelles ecclésiastiques«! uvolgati. -VI. »Nouvelles ecclésiastiques' in ditionc Austriaca. -- Vil. Quid ^Nouvelles ecclésiastiques« de nostratibus usque ad d. 7, augusti 1782 scripserint, — Subiungitur elenchus relationum a d. 3. aprilis 1783 usque ad d. 24. de-çembris 1788 in »Nouvelles ecclésiastiques* cviilgaLaruni, quae causas no-stratum tractant,
Ko sa leta 1710 na povelje francoskega kralja Ludovika XIV. podrli znameniti samostan Port-Royal des Champs, ki je veljal za leglo janzenističnega odpora, se ni polegel boj, ki ga je po 1, 1640 izzvala proslula. Janzenijeva knjiga. Dne 8. septembra 1713 je papež Klement XI, obsodil 101 stavek iz nabožnega dela oratorijanca Pa-squiera Quesnela Réflexions morales z bulo »Unigenitus«, To je vlilo novega olja na iskro, ki je tlela pod pepelom. »...I. 1710 so podrli samostan^ pravi Paul Hazard1, ¿.sekte, ki je toliko let mučila Cerkev v Franciji, naj bi bilo tako konec .,. Kaj Sel Sekta se razlije drugam in se širi od kraja do kraja. Ostala so ognjišča janzenizma v Louvaimt, v Utrechtu, kjer je neužugana cerkvena občina sprejemala
1 La crise de la conscience européenne II (Paris 1935) 255/56. Vainejia dela, v razpravi porabljena, so: L. B ournet, La querelle janséniûte. Paris 1924; Tl. Bien Boj za porciunkulski odpustelt v ljubljanski ikofiji. Bügoilovni Vestuik tBV] IX (1929J: A. Chercl, De Téléuiaque à Cnn-dido (VI. zv. J. Cal ve t je vu Histoire de la Littérature française). Paris 1933: K. Cebulj, Janzenizem na Slovenskem in frančiškani, Ljubljana 1922; W, D c i n h a t d t, Der Janscnismus in deutschen Landen, München 1929; A, Gazi er, Histoire générale du mouvement janséniste Ml, Paris 1922; J. Gruden, Jani« ni rem y n ai eill kulturnem življenju. Cas X (1916); J. Gruden. K drugemu prevodu sv. pisni n,. Carnioîa Vil (1916); J. Gruden, Pričelki naäega jatizeniiuta. Cas X (1916); A, C. J e m o t o , 11 giansc-nismo in llatia prima delta rivotuiione, Bari 1929; F. Kidrič, Francosliti-ilirska loža prijateljev rimskega kralja in Napoleona v Ljubljani. Slovan XII (1914); F. Kidrii. Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubij.ioa 1929—1938; K. Kuâej, Joseph It. und die äußere Kirchenverfassung Innerösterreichs, Stuttgart 1903; D. M orne t. La pensée française au XVIIlc siècle, Paris 1936; E. Préçlin.Les jansénites du XVIII« siècle et la Constitution civile
Hachette (7 zvezkov), Pariš 1922; Slovenski biografski leksikon [= SBLl L Ljubljana 1925—1932; F. U i e n t č n i k , Rigorizem naSih janzemstov, BV lil (1923), Ostala dela so navedena sproti
Franc Glinšek, Ljubljana.
I. Janzenističae borbe v XVII!. stoletju
107
izgnance, v raznih nemških mestih, na Dunaju celo na cesarskem dvoru, v Piemontu, v Liguriji, v Toskani, celo v Rimu. Janzenisti delajo propagando v Španiji. V Franciji je s proglasitvijo bule zopet buknilo na plan tako živo kakor prvi dan... vse se začne od kraja, kakor da je prišel signal. Apelantje, akeeptantje, akomodantje si skočijo v lase in si dolgo vrsto let ostanejo v laseh.* Bula Unigenitus je odslej živec, okoli katerega se vrši boj v XV1IL stoletju. .. ni šlo več za pet drobnih nejasnih latinskih stavkov,* pravi Gazier,3 »napad je veljal stavkam, ki so bili čisto Quesnelovi, pisani v odlični francoščini, in o katerih točni navedbi se je lahko vsakdo prepričal. Tu ni bilo več mogoče razlikovati med stvarno in pravno platjo, ostalo je samo pravno vprašanje.« Med janzenisti jih je bilo veliko, ki so šli po tej obsodbi v skrajnost, Saínte-Beuve' pravi o njihi »Njim je zlasti rojilo po glavi, da se je s to krščanstvo razkrajajoče bulo začela nova doba, da Rim ni več v Rimu, da Cerkev ni več v Cerkvi, da jc treba pravo Cerkev odslej iskati v zboru apelantov in reapelantov in nikjer drugod.« To se pravi, da je za herezijo prihajal odkrit odpad,
Gazicrova oznaka »ostalo je samo pravno vprašanje* izvrstno izraža značaj janzenističnih borb v XVÍII. stoletju, Gratia effieax in dogmatična vprašanja posebej so stopila v drugo vrsto ter ostala bolj pretveza spora. V resnici so o njih malo razpravljali, Tako imenovani janzenistični nauk se je sprejemal ali zavračal kot celota, kakor je pač kdo zavzel stališče do oblasti rimskega Škofa v Cerkvi, Prepir se je tako premaknit na polje kanonskega prava in cerkvene discipline. «Razvilo se je janzenistiško cerkveno pravo,« pravi Fr, Ušeničnik.* Res se med janzenisti te dobe odražajo najbolj kanonisti: Zeger Bernard van Espen (1646—1728), čigar delo Jus ecclesia-sticum universum je izšlo 1, Í700 in doživelo enajst izdaji Febronius lustinus — J, N, de Hontheim (1701—1790) je napisal »De statu Ecclesiae et legitima potestate romani pontificis liber singularis« (1763); v Avstriji sta živela in učila znamenita kanonista Pehem in Riegger. Sicer pa so bile tudi obsojene Quesnelove teze predvsem iz cerkvenopravnega področja, zlasti iz nauka o prvenstvu in nezmotljivosti papeža. Tako je po Qucsnelu janzenizem prihajal vedno bolj v sklad z g al i kan i zrnom.s Ko Bournet razlaga težave, ki so se stavile nasproti uveljavljenju Quesnelove obsodbe v Franciji, navaja sledečo pripombo zgodovinarja Rébelliauja, ki po njegovem pojasnjuje vse verske prepire v XVIII. stoletju: »Kadar hočejo Rim in njegovi prijatelji zgrabiti janzenizeni, najdejo povsod galikanizem, janzenizem se skriva za galikanizmom.** Znano je, da je galikanizem dobil v Nemčiji brata, febrouianizem, v Avstriji pa drugega, jožefi-nizem, mki je samo za Jožefovo porabo prikrojeni febrgnianizem«., kakor pravi isti Botirnet, Povsod je ilo v glavnem za to. da se raz-
s O. c. I, 243.
*	O. c. VI, 73.
♦	BV Iti, 5.
*	W. Diinhardt, o. c. 6.
•	L. Bcurntl, o. c. 301.
108
širi oblast škofov ali svetne oblasti na škodo papeža.7 Med ljudmi, ki so se tako znašli na isti črti v boju Z Kimom, so bile lahko velike idejne razlike."
II, Sprememba v evropski miselnosti na pragu XVIII. stoletfa.
V istem času, ko se je premaknilo težišče borbe z janzenizmom, SO se podobni premiki izvršili drugod. V francoski književnosti se je v tem času dobojevala znamenita »querelle des anciens et des modernes. . Prvi so trdili, da je človeški duh dosegel svoj stvariteljni višek v antiki, drugi pn so kazali na umotvoru novejših dob in ugotavljali, da človeštvo na pridobitvah prednikov gradi novo in se tako stalno dviga in izpopolnjuje. Prvi so trdili, da je treba posnemati stare, drugi, da je treba, pogumno iskati .novih poti. Zmagali so drugi in z njimi ideja napredka, ena izmed najznačilnejših v miselnosti evropskega človeka XVIII. stoletja. XVII. stoletje religijo ceni, ob sklepu stoletja pa se pojavijo dela kot je Dictionnaire historique et critique, čigar avtor je Pierre Bayle; Fontenelle piše svoje Dialogues des morts, Entretiens sur la pluralité des mondes, Histoire des oracles, ki na videz vero spoštujejo, v resnici pa jo zagrizeno napadajo. Bayle uvede v svojem slovarju sistem znamenitih j>renvoisw: ko govori o določenem verskem vprašanju, navede ugovore, za zavrnitev pa napoti bralca v drug članek, kjer pa ta zopet ničesar ne najde, če se sploh potrudi, da gre iskat. Ta sistem je porabila potem tudi velika enciklopedija, O moči tega toka priča Momet, ki trdi, da je bil Baylov Dictionnaire najbolj brano delo v prvi polovici XVIII. stoletja. V katalogih 500 zasebnih knjižnic je našel prav to delo največkrat (2SS krat).»
Tako se je razvil v prvi polovici stoletja tok, ki ga imenujemo »filozofijo*. Beseda »filozofija* tukaj ne pomeni spekulativnega raz-iskavanja. J. Calvet jo takole definira: i-Neodvisnost individualnega uma. ki se postavlja za merilo vsake resnice, kritizira versko in politično idejno dedščino ter zahteva toleranco za vsakršno mišljenje.--lu Je »delujoča sila, hoče se uveljaviti«. Vemo, da je bila druga polovica XVIII. stoletja doba velike ofenzive teh »filozofov« in njih glavni bojni stroj je bila velika enciklopedija.
III. Janzenisti in filozof i.
Glede nazorov francoskih janzenistov o reformah v cerkveni disciplini in o oblasti države nad Cerkvijo je zapisal Fr UšeniČnik,11 da so se popolnoma ujemali z načeli brezvermh filozofov nprosvetlje-nega« stoletja. Ta opomba nas ne sme zapeljati k misli, da sta bili obe gibanji istovetni ali vsaj med seboj prijateljsko razpoloženi, Med filozofi in janzenisti so bile skupne točke: oboji so napadali vnatijo
7 G razvoju janzcniznia v XVIII. stoletju posebej, vendar predvsem v Franciji, piSe E. P t k C 1 i n v navedenem delu,
» Prim. J. Gruden v Času X, 121,
» D. Momet, o. c. 30.
J. Calvet, Manuel illustré de la littérature Irnnçaiae 441.
il BV 111. 5; jI, tudi J. Gruden v Caau X, 123,
109
avtoriteto in zahtevali avtonomijo, janzenisti nasproti papežu v Cerkvi, filozofi proti vsem in vsakemu, dejansko pa zlasti nasproti Cerkvi; janzenisti SO zahtevali očiščeno krščanstvo, prosto vsakega praznoverja, filozofi neko naravno od razuma prečiščeno vero. Razvaline Port-Royala in preganjanja janzenistov so filozofi radi uporabljali v borbi proti »fanatizmu«, ki so ga tako goreče preganjali. Toda med filozoii so bili notorični ateisti kot baron d'Holbach in Helvetius, drugi so trdili, da verujejo v Boga, njih vera pa je bila samo tako imenovani deizem, ki ni hotel nič slišati o razodetju. Voltaire, edini od filozofov, ki je pisal o verskih zadevah svojega časa in čigar brat Armand je bil znamenit konvulzionist,14 je postal prijatelj janzenistov samo tedaj, ko je tipal, da bo z njihovo pomočjo rešen izgnanstva.13 Pa je brž spoznal, da zveza med ljudmi, ki so biti tako slabo zapisani na dvoru, ne bi nič kristila. Zato jim je ročno pokazal hrbet. Čim starejši je bil, tem bolj so se mu spori o verskih zadevah zdeli vredni zaničevanja »des honnêtes gens«, Janzeniste je imenoval »des énergumènes atroces, des presbytériens plus dangereux que ceux d'Angleterreo, des loups plus méchants que les renards jésuites«,1' D'Alembert pravi v pismu Voltairju o parlamentih, ki so se vlekli za janzeniste proti jezuitom, da so izvrševalci visoke pravice v korist filozofije, od katere prejemajo povelja, ne da bi za to vedeli. Po zatoni jezuitov pa meni, da bo filozofija ugnala tudi janzenistične »cosaques in upandours«.16 Samo od časa do časa so bili janzenisti in filozofi zavezniki. Kdor je listal Nouvelles ecclésiastiques, bo prav rad pritrdil Lausonu, ki pravi: »Dva lista sta se zagrizeno vojskovala proti filozofiji, Nouvelles ecclésiastiques in Journal de Trévoux« (list, ki so ga izdajali jezuiti,11' Pes pa je, da niti janzenisti niti katoliki niso znali učinkovito nastopiti proti nevarnosti, ki so se je dobro zavedali,17
Pri presojanju razmerja med janzenisti in filozofi je treba veliko previdnosti. Po ideološki osnovi sta si obe gibanji bistveno nasprotni. Previdnost je potrebna tem bolj. ker se je že v XVII. stoletju o jan-zenistih spletla bajka, ki je bila grdo obrekovanje. Neki Filleau, advokat pri poitierskem parlamentu, je napisal pamilet, ki je pripovedoval, da se je 1. 1621 zbralo v kartuziji Bourgfontaine sedem mož z Janzenijem in St. Cyranom na čelu. Tam so baje razpravljali O načrtu, kako bi uničili krščanstvo in ga nadomestili z neke Vrste deizmom, Vsi so bili edini o cilju, ločili So se pa glede tega, kako naj ga dosežejo. Ugotovili so baje, da jc treba zmanjšati prejemanje zakramentov, podreti avtoriteto spovednikov, zlasti pa še redovnikov, odpraviti hierarhijo in končno uničiti dogme. Janzenij je baje predložil nasprotno pot. Začeli naj bi s pretirano vnetim oznanjevanjem
'= V prvi polovici XVIII. stoletja so se pri cerkvi sv. Medarda v Parizu in tudi drugod pojavili neki janzenistični Čudeži; posebno pogostna so bila razna zvijanja (konvulzijc) neobčutljivosti n bolečine in krii.
1J A. G a z i c r , o. c. 52, 54.
" A. G a z i c r , o. c, 54.'55.
1Jl L, B o u r n c t , o, c. 353/54.
11 Histoire de la littérature française 332,
17 Frire,, kar pravi o tem C a I v e t, o. c. 5î4,,25.
no
vsemogočnosti milosti ter tako ljudi navedli, tla bi odtod sklepali na predestinacijo iti nekoristnost vsakršnega prizadevanja za popolnost. Nauk sv. Avguština se jim je zdel za to najpripravnejii, zato so baje sklenili, naj ga Janzenij v ta namen takoj priredi. V več ali manj podobni obliki so to bajko klicali v življenje v XVIII. stoletju. V tem stoletju je izšlo celo več del podobne veljave, Tri izmed njih so bila napisana v Avstriji in dvema je bil avtor sekovski Škot Spaur.1" Eden izmed omenjenih pnmfletov, ki je izšel 1. 1771, je metal skupaj protestante, janzeniste in svobodomislece ter iskal njihove zmote že v herezijah prvih krščanskih stoletij. Deinhart popolnoma pravilno sodi, da je treba te knjižice presojati v okviru časa, v katerem so nastalo, Bile so orožje v boju. Dasi je treba obsoditi neresnične očitke, jih ni treba dobesedno jemati, Sami vemo, kako malo so bili nasprotniki izbirčni v sredstvih. Stoji pa, da je filozofe in janzeniste ločil globok prepad. Osnova vsega janzenističnega gledanja na človeka je bilo prepričanje, da je človeška narava docela pokvarjena, filozofi pa so imeli za izhodišče prepričanje, da je človeška narava pO bistvu dobra, ter Zanikali dogmo o izvirnem grehu in njegovih posledicah,
IV, Naši janzcnisli in njihovi nazori.
Naši janzcnisti niso učili Janzenijevih zmot, Imamo cclo dokaze, da so jih vedno obsojali.1B Bilo bi zares čudno, da bi bil znameniti dunajski profesor P. Gazzaniga posvetil svojemu podporniku Škofu Herbersteinu prav tisti de! knjige, v katerem obsoja Janzenijeve nauke, če bi se bil ta javno k njim priznaval.311 Gazzaniga je pač moral vedeti, kakšno je bilo Herbersteinovo prepričanje, ker je on redi-giral Herbersteinove pastirske liste." Vendar ne smemo pozabiti, da so od I. 1653 najbolj pristni janzenisti obsojali onih pet stavkov, ki jih je Rim označil kot heretične. Trdili so le, da niso v Janzenijevi knjigi, v čemer je prav bilo tisto znano razlikovanje med pravno in dejansko platjo. Ce je verjeti Gazieru," je tudi Quesnel vse naredil, da bi prepričal papeža, da ga le-tu ni prav razumel, dasi ni imel namena podvreči se.33 Zdi se, da je bilo pri nas marsikaj podobnega. Pri nas je še manj kakor na Francoskem kdo hotel veljati za heretika.
V Franciji se je, kakor smo rekli, polegala borba o milosti, o odrešenju in o svobodni volji, mesto tega pa so janzenisti neutrudno in dostikrat brezobzirno zahtevali reforme v cerkveni disciplini. Glede zakramenta pokore in pri prejemanju sv. obhajila so uvajali neznosno strogost. Kar se tiče liturgije so hoteli vpeljati v Franciji preprosto obliko iz prvih časov krščanstva brea zunanjega bleska, V boju proti rimskim odlokom so se zatekali po pomoč k parlamentom, zato so pa priznavali državi pravice, ki ji ne gredo ne po božji ne po naravni
W. D e i n h a r d t, o, c. 69 si.
1B F. Ui« niča i k v BV lil. ID—14, Prim. F. Uieničnik v DV III, 10/11.
" .1, Gruden v Času X, 127.
" O, c. 1, 238.
" L. Bournct, o. c. 301.
lu
postavi, Janzcnizum v tci obliki in združen 2 racionalizmom se je v drugi pulovici XVIII, stoletja začel razširjati v Avstriji.1* Cesarju Jožefu ni bilo za janzenistične dogmatique zmote, Ugajale so mu samo praktične relorme v liturgiji ter neobizantinsko janzenistično cerkveno pravo. Janzenisti so hoteli liturgijo brez zunanjega sijaja. Jožef je uvedel »čisto pametno bogoslužje« ter določil, koliko sveč naj gori na oltarju. Janzenisti so bili proti odpustkom pod pretvezo, da zaradi odpustkov gine strogi duh spokomosti. Zato je tudi v Avstriji izšla postava, ki je prepovedovala oznanjati odpustke brez dvornega odo-brertja. Janzenisti so bili proti bratovičinam in božjim potom, češ da se po božjih potih in po bratovščinah pospešuje pogosljo sv. obhajilo in prejemajo odpustki. Cesar Jožef je zatrl bratovščine in prepovedal ljudem hoditi na božja pota. Janzenisti so bili proti ljudskim pobožnostim in proti pogostnemu izpostavljanju najsvetejšega zakramenta. Tudi tu se je avstrijska vlada z njimi strinjala. Janzenisti SO podrejali Cerkev državi. Cesar Jožef si je prilastil mnogo pravic nad Cerkvijo, ki jo je dejansko zasužnjil državi. Ta avstrijski jan-zenizem je škof Iierberstein uvede! pri nas." Spričo vsega tega se mi zdi umestno vprašati se, ali so naši »janzenisti« sploh janzenisti, ali jim ne delamo s tem nazivom krivice, saj so ga tudi sami odklanjali, kakor bomo v teku razprave še jasneje videli. Po vsem. kar sem omenil glede premaknitve težišča janzenistične pravde v XVIII. stoletju, bi si tudi glede janzenistov te dobe v drugih deželah morali postavili isto vprašanje. Vendar pa je iz povedanega mogoče prav tako videti, da je tam med janzenisti XVII, in XVIII. slol. kontinuiteta. Janzenisti se sami niso nikoli S tem imenom nazivali ne v Franciji ne drugod. Dajali so jim ga drugi, ki so videli v njih idejne dediče onih, ki so ob Janzenijevi knjigi boj začeli. Spreminjalo se je bojišče, tabora sta bila vedno ista, Ni nobenega dvoma, s kom so držali naši, kateri tabor jih je imel za svoje. Že samo s tem pa smo upravičeni dajati jim ime, ki se je že uveljavilo.
V, Kaj so bile Nouvelles ecclésiastiques?
Proti buli Unigenitus so 1, marca 1717 apelirali na vesoljni cerkveni zbor štirje francoski škofje. Pristopilo jih je še šestnajst od sto tridesetih, ki jih je štela Francija. Potem so iskali pristašev med duhovščino, zlasti redovno, med oratorijanci, genovefanci, benediktinci, dominikanci itd. V celoti so dobili zase 3000 duhovnikov od 100-000. Imenovali so se »opposants« ali appelants« ter bili zelo agilni." Koliko so imeli pristašev med laiki, je težko reči. Da so morali biti zelo številni, sodi Gazier*7 po tem, da so skoraj celo stoletje izdajali tajen časopis ' Nouvelles ecclésiastiquesza kar je bilo treba dosti sredstev.
Podnaslov tega lista je bil: Mémoires pour servir à l'histoire de la Bulle Unigenitus*. Ta podnaslov je značilen, ker kaže, kam je
« Pritïi, F, U é e n i č n i k v BV HI, 5.6, » Pri m. F. Uicaičnik v BV III, 6. " L. E o u r u e t, o, c. 313, " o. c. I, 313/14.
112
bila borba osredotočena, Bil je to tednik, ki je redno izhajal od 1728 do 1803, Gazier™ trdi, da je bula Unigenitus dala povod, da se je rodilo to bojno glasilo, čigar prva številka je izšla v iebru-arju 1728, in da je dal priliko za to koncil v Embrunu, Pravi, da se je javnost živo zanimala zanj. Najprej je krožilo nekaj rokopisnih listov, nato pa so posegli po tisku. Sprva so izhajale po štiri strani na teden, kmalu pa po osem, Sainte-Beuve14 meni, da je treba pripisovati pobudo za ustanovitev glasila oratorijancu in znamenitemu janzenistu Du Guetu (1649—1733),
Moram reči, da sem našel v knjižnici Katoliškega instituta v Parizu, čigar zbirka Nouvelles ecclésiastiques je skoraj popolna, več tiskanih in a istim naslovom opremljenih listov izpred 1, 1728. Najstarejši list je prav iz leta 1713, ko je bila promulgirana bula Uni-genitus. Toda pred letom 1728 ni videti, da bi bil časopis izhajal redno, format je pa isti. Prvi letniki obsegajo prav malo številk. Letnik 1719 je že precej obsežen, dasi imajo posamezne številke večkrat samo po dve strani. Potem takém se zdi, da so leta 1728 samo zagotovili stalno izhajanje glasila, ki se je že prej uveljavilo, Po Gazieru™ je bil prvi glavni urednik neki diakon Boucher (1691—1766), njegov glavni sodelavec pa neki duhovnik Troya. Ko je sleclnji moral v zapor, jc postal in trideset leL ostal pravi »auteur Nouvelles ecclésiastiques neki župnik iz louraine, Fontaine de la Roche. Gazîer opozarja na pomen tega lista za Zgodovino dobe, hkrati pa tudi svari čitatelja, naj ho previden, ker je pisan zelo strastno.3'
D darovitosti in spretnosti urednikov tega lista ima precej drugačno mnenje Sainte-Beuve, ki pravi, govoreč o že omenjenem jezuitskem listu »Journal de Trévoux«, ki se je boril proti janzenistom, da ga noče žaliti s tem, da bi ga primerjal z Nouvelles ecclésiastiques, v katerih v vsem XVIII, stoletju ni opazil nobene iskrice talenta in nobenega žarka nepristranosti."
Poleg Nouvelles ecclésiastiques so janzenisti izdajali še množino knjig in knjižic v polemične namene, celo brezokusnih poezij, vse to pa brez pravega načrta, kajti zdi se, >da jc za janzenizem XVIII. stoletja najbolj značilna črta individualizem njegovih privržencev«.11 Dobro urejeno je bilo izdajanje Nouvelles ecclésiasti-
™ O, c. I, 310.
™ O. c, VI, 78',
10 O. e. 1. 311.
»Rédigées par uti homme dr talent, avec tine grande exactitude el une sûreté d'information extraordinaire pour le temp», les »Nouvelles ecclésiastiques», dont les collections complètes sont aujourd'hui très rares, ont enrichi l'histoire d'une infinité de noms et de faits qui Sans elles seraient complètement inconnus, Il faut les lire avec précaution, car elles sont plus passionnées que les Provinciales, Sans comparaison possible; elles n'en sont pas ornim une source de renseignement très précieuse,' A, G a z i e r, 1. c, " », ..cette triste feuille janséniste d?ns laquelle, durant tout le dtx-huitième siècle, il ne se remarque pai une seule étincelle de talent, pas une seule lueur d'impartialité.. O. c. tlf. 130. « A. G a z i e r, a. c. I, 315/1
113
qties. Njih izdajatelji in razširjevalci so se znali pred oblastmi spretno skrivati."
Naš Gruden" pravi, da so Nouvelles ecclésiastiques izhajale v Utrechtu, Toda 6. marca 1759 beremo opozorilo, da bo tiskarnar Van der Weide tiskal list v naprej v Utrechtu «-pour ce pays«. Opozorilo pravi dalje, da jih bo tiskal brez opomb, ne pa kakor dotlej tiskarnar v Amsterdamu, ki je dodajal opombe, katere so vzhujale nevoljo in docela krivične kritike, ker niso bile utemeljene. Iz tega je razvidno, da sta bili dve izdaji. Izvodi, ki sem jih imel v rokah, imajo V dopisih iz tujine včasih dostavke, ki so bili gotovo narejeni v Parizu in za francoske čilatelje (n. pr. številka 7. avg. 1781 v članku z Dunaja). Deinhardt111 pravi, da je ustanovitev jaiizenističnega organa V zvezi z ustanovitvijo janzenistične cerkvene občine v Utrechtu in da je izhajal od 1723 hkrati v Parizu in v Utrechtu z isto vsebino. Na tuje pa. so najbrž pošiljali utrechtsko ali bolje holandsko izdajo. Da se je na Holandskcm tiskal francoski Časopis, ni nič Čudnega. Od XVU. stoletja dalje je bila Holandija pribežališče vseh, ki se drugje zaradi svojih nazorov niso čutili varne. Ti so izdajali celo množico raznih »gazettes*, o katerih pravi P. Hazard: »Pravi duh francoskih časnikarjev v Holandiji je non-konformizem, oni so glasila heterodoksije.«" Med temi časniki so imele tudi Nouvelles ecclésiastiques svoje mesto, saj so tudi one bile glasilo skupine, ki je hodila svoja pota in imela svoje nazore. Niso pa spadale nied to zelo številno tropo po večini kratkotrajnih časniikih upornikov po tem, da bi bile kakor oni služile želji, vedeti dejstva, na katerih slone nazori in prepričanja, ter budile veselje do diskutiranja o vsaki stvari, podedovano po Baylu.a" Nouvelles ecclésiastiques so imele svojo »linijo«.
Od 1. januarja 1790 so Nouvelles ecclésiastiques v Parizu izhajale javno pri knjigarnarju Le Clèru v rue Saint-M ar t in,"" ker je revolucija prinesla svobodo tiska. Kmalu pa je prišlo drugače in za časa strahovladja (la l'erreur) so morale za nekaj mesecev umolkniti. Znova so se oglasile 1, 1794, toda ne več v Parizu, ampak v Utrechtu pri knjigarnarju Schellingu in pod uredništvom nekega abbéja M ou tona, ki jih je Urejeval do konca maja l, 1603, ko so nehale izhajati.4"
VT. Nouvelles ecclésiastiques V Avstrijskih deželah.
Kakor že znano, se je janzenizem v XVIII. stoletju razmahnil po celi katoliški Evropi. Njegovo glasilo kaj verno odraža to širjenje, ker vsebuje dopise iz vseh dežel, kjer je sekta dobila kaj pristašev ali prijateljev, Od kraja in še dolgo potem se je časopis zanimal
« A. Gaz 1er, o, t. I, 312/13.
« Cas X, 122.23.
M D e i n h a r d t, o. c, 79.
*7 La erisi! de la conscience européenne 1, 113.
A. C h e r c 1, o, c. 386-388,
"A. Gaïier, o. c. II, 139.
A, G a zi e r, O. C. II, 143/44; L Bournel, O. C. 317.
Bdgottavm VeiHaik
a
4
predvsem za Francijo. Prvi članek iz Avstrije je izšel I. 1721. Odposlan je bil z Dunaja 8. maja. V teli letih je tudi sicer več člankov iz inozemstva. Kmalu pa zanimanje za ostalo Evropo poneha in letniki 1728—1740 se pečajo skoraj izključno z že omenjenimi dogodki pri cerkvi sv. Medarda v Parizu in z vprašanjem konvulzionistov, L. 1740 se začne divja gonja proti jezuitom, doseže višek L 1748 in se potem nekoliko omili, dasi ne preneha do razpusta reda. Težko, da so na jezuitski red od katere druge strani letele hujše strele kakor iz stolpcev janzenistifnega glasila,
Zanimanje za inozemstvo je medtem zopet narastlo in 25, decembra 1752 najdemo prvič omenjeno cesarico Marijo Terezijo, Vendar pa do I. 1759 dopisi iz tujine še vedno niso številni. Od tega leta dalje pa je organ postal internacionalen. Kmalu je začel posvečati največ pozornosti in prostora deželam, ki jim je vladala habsburška rodovina. Dne 31. julija 1765 opazimo zelo popoln pregled razvoja avstrijskega janzeniznia. Množe se pokloni in hvalospevi na cesarico, ki nam jo Članki predstavljajo kot razsvetljeno zaščitnico, ki vneto pospešuje »la saine doctrine«. Dne 14. marca 1774 beremo zanimive podrobnosti o osebnem razmerju vzvišene gospe do novih naukov, Marija Terezija je izjavila Stocku, pravi članek, kako je našla svoje ideje o oblasti v Cerkvi, Kardinal Migazzi, dunajski nadškof, je napisal neko apoiogijo »ultramonUnskih* načel, Cesarica je pa naroČila Stocku, naj to delo zavrne. Cesarica je avtorju osebno izrazila svoje zadovoljstvo, le-ta jo je pa ob tej priliki poprašal, če jo je morda kak njen spovednik poučil, ko je tako pravilno sodila o teh zadevah. Cesarica je pa odvrnila, da so ji v mladosti dvorne dame posodile nekaj francoskih knjig, iz katerih je dobila svoja načela o cerkveni hierarhiji.*1 Te knjige so najbrž bile, pravi dalje članek, Bossuetove, Fleuryjeve in Nicolove, »ki jih ima Nj. ces. Veličanstvo že dolgo v svoji delovni sobi in ki jih je dajala zakriti z zagrinjalom, kadar je imel priti njen spovednik jezuit«.
Glede tega spovednika jezuita je treba omeniti, da imenuje Deinhardt kol cCSnričinega spovednika prelata Ignacija Millerja, v čigar hiši so se zbirali dunajski prijatelji janzenistov." Najbrž je cesarica tako ravnala v prejšnjih letih. Stvar sama je pa lc zanimiva in gotovo ni popolnoma izmišljena, ker bi bili sicer nasprotniki jan-zenistov že poskrbeli, da bi cesarica izvedela, kaj vse ji napletajo ljudje, ki jih Ščiti,
" ~Sa Majesté lut cette Réfutation, en fut tres-satisfaite, et voulut même s'entretenir ivcc ¡ Auteur sur la nature du Gouvernement Ecclésiastique; Elle parla des vrais principes en cette maliere avec autant d'eiacti-tude que d'intérêt. M. de St. ravi de l'entendre, prit la liberté de lui demander respectueusement, si c'étoit par quelqu un de ses Confesseurs qu'Elle avoit été instruite de ces grandes maïimes7 (Elle n'en avoit eu jusque-la que des Jésuites), — «Non», répondit avec bonté l'auguste Souveraine; »aucun Confesseur ne m en a jamais parlé; mais d'anciennes Darnes de la Cour (la feue Comtesse de Feuchs, la Comtesse de Paar etc.) m'ont prêté dans ma jeunesse divers Livres Francois: c'est la que j'ai puisé mes principes sur la Hiérarchie.»
" W. Deinhardt, o. c, 82.
115
Dopis z Dunaja 11. ¡unija 1775 nam pove, da so tedaj, ko so izdali v prevodu Exposition de la doctrina chrétienne, posebej natisnili poglavje o odpustkih, ki je šlo zelo med ljudi. Kardinal Mi-gazzi ga je poskusil spraviti s knjižnega trga, Obvestili so o tem cesarico in le-ta je pritisnila na cenzuro, da je umaknila svojo prepoved. Da je tudi sama brala to delo, ne da bi bila našla v njem kaj slabega. Članek zanosno dostavlja: »Ta vladarica utegne biti bolj zmožna soditi o tej zadevi kakor g. Migazzi, ker se že dolgo hrani z deli Bossueta, Fleuryja. Nicola in dr,«w
Navedena zgleda kažeta, v kakšnem tonu so Nouvelles pisale o cesarici, ter nam hkrati potrjujeta, da so janzenisti imeli v cesarici dosti odkrito somišljenico.
Nouvelles ecclésiastiques so večkrat prinesle tudi članke, ki so slavili osebno vnemo cesarice, ki jo je kazala s tem, da je vzpodbujala izdajanje nabožnega čtiva v ljudskem jeziku, prevedenega kakor tudi izvirnega, Dopis z Dunaja 19, sept. 1770 pravi, da se cesarica ne zadovoljuje s tem, da podpira poučevanje zdrave teologije (4, aprila 1769 je list poročal, da je prepovedala na univerzah poučevanje probabilizma] in starih načel kanonskega prava, ampak da želi tudi ljudstvu primernega nabožnega berila. Med deli Port-Royaleev in njih učencev se ji zdi Abrégé de l'Ancien Testament posebno koristen. O priliki ga je kar se da pohvalila s tako prisrčnimi besedami, da so v čast njeni razsodnosti kakor njeni pobožnosti. Rekla je, da bi rada videla to knjigo v rokah vsakogar.*' Ko je cesarica zvedela, da Wiltola prestavlja to delo, je sprejela posvetilo ter dvakrat sprejela prevajalca- Pri obojnem sila prisrčnem sprejemu se je cesarica pogovarjala o zatiranju napačne pobožnosti ter obljubila pri drugem, da bo poskrbela, da delo čimprej izide v celoti, Želela je tudi, da je Wittolo sprejel še cesar."
(> «Celle Princesse est peut-être plus en état d'en juger que M. Mi-gair.i, se nourissaol depuis longlcms dus Ouvrages de MM. BûsiUel, Fleury, Nicole etc.»
»Sa Majesté Impériale et Royale, non contente de protéger l'enseignement d'une saine Théologie el des anciennes maximes sur !c Droit Ecclésiastique, désiroit aussi qu'il y eût en langue vulgaire des Livres édl-fians et instructifs qui fussent a la portée des simples Fideles ... Nous savons qu'entre les Ouvrages dei MM. de Port-Royal ou de leurs disciples, qui ont obtenu t'estime de cette auguste Princesse l'Abrégé de l'Ancien Testament avee des éclaircissement et réflexions (en 10 Volumes in — 12); est un de ceux qui lui ont paru les plus utiles. Elle en a lait dans l'occasion les plus grands éloges, avec une eifusion de coeur qui fait autant d honneur a son discernement qu'a sa piété; Elle auroit souhaité, disoit-Elle, voir ce Livre entre les mains de loul le monde* (podčrtano v Nouvelles),
«Nous voudrions exprimer avec quelle affabilité touchante et majestueuse rimpéralrice-Rcine a reçu ce vénérable Pasteur, ¿'entretenant avec lui de dissiper l'ignorance el la fausse dévotion, témoignant le plus vif Intérêt pour tout ce qui pourroït servir a ce dessein, et lui promettant dans la dernicrc audience de donner les ordres les plus précis pour [a prompte publication du reste de son Ouvrage. Elle voulut que M. Witlola fût ensuite présente a l'Empereur; et ce Prince lui paTÎa aussi avee celte bonté qui caractérise si glorieusement toute l'auguite Famille de Marie-Thérese,■
8*
116
Nouvelles ecclésiastiques so ponovno poročale o verskih homa-tijah, ki so jih povzročili »des prêtres ultra mon tains et jésuitiques « na M o r a v s k e iti med mûravskimi brati. Te ljudi je najbolj razk&čilo, tla so jim prepovedali brati sveto pismo in svete knjige. Misijonarji, pristaši »de la saine doctrine« so moravskim kmetom vrnili svobodo brati svoje sv, pismo ter pomirili duhove. Dne 6. febr. 177B beremo v članku iz Olomuca o teh dogodkih tudi dostavek, kjer se trdi, da je cesarica že dala potrebna povelja, da se izda v Pragi nova izdaja katoliškega prevoda sv. pisma v češkem jeziku za te ljudi, ki ne razumejo drugega jezika, Za prvo silo pa so natisnili nemški prevod Arnauldovih štirih evangelijev na stroške cesarice, ki jih je ukazala razdelili v velikem številu med novospreobrnjence na Moravskem,
Kot vidimo, je v okrilju novih nazorov tudi nabožna knjiga ne-prebujenih narodov utegnila najti naklonjenost na najvišjem mestu ter tako polniti vrzeli in širiti krog čitateljev, Takega pokroviteljstva so se lahko nadejali iudi naši janzenisti, ko SO prijemali za pero v razmeroma velikem številu, in morda je tudi koga izmed njih osrčevala prav naklonjenost cesarice do Wittole.
Prav zanimivo bi bilo pri tem ugotoviti, kdo je pošiljal janze-nističnetnu glasilu te dopise. Deillhardt domneva, da je v začetku dopisoval Stock, Swieten in de Haen, kasneje pa gotovo Wittola in de Terme.4® Domneva je prav verjetna, ker SO ti možje, ki so bili deloma celo Holandci, imeli dovolj možnosti in prilike vzdrževati zveze s somišljeniki v zahodni Hvropi. Da je bil kasneje Wittola glavni vzdrževalec teh k vez, je gotovo. L. 1784 je namreč ustanovil in potem do 1. 1789 izdajal posebno janzenistiČno glasilo na DunajUi ki se je imenovalo najprej »Wienerische Kirchenzeitung«, potem pa * Wiener KirchenzeitunfiTa list je bil po duhu, v katerem je bil pisan, kakor tudi po obliki, v kateri je bil urejevan, prava podoba Nouvelles ecclésiastiques. Mnogo člankov je v obeh listih popolnoma istih in gre očitno samo za ponatis v francoščini. Sicer pa se bomo s tem listom Še Srečali.
Da so bile Nouvelles ecclésiastiques na Dunaju dobro znane in celo pomembne, vidimo iz članka z Dunaja z dne 27. novembra 1781, ki napada kardinala Migazzija, Pod točko 4° ga prijemlje zaradi vzgoje, pouka in uprave v semenišču, kjer se igrajo komedije, prirejajo koncerti in se malo dela. Dopisnik omenja članek z 12. junija, v katerem je grajal le nerede, in pravi: »Ker je ta Številka dvignila po Dunaju obilo prahu, so bivši jezuitje, ne da bi si upali zanikati dejstva, trdili, da so dovolili mladim klerikom svojega semenišča to zabavo po odredbi g. svetnika Eychena, upravitelja zavoda ,<"
VII. Naši v stolpcih joozenisličnega glasila.
í. V dosedanjih poglavjih sem skušal očrtati okvir, v katerem se nahajajo imena naSih rojakov v družbi prijateljev in nasprotnikov
« W. D e i n h a r d t, o, c, 84,
«Cette Feuille ayant fait sensation a Vienne, les Exjésuites, sans oser nier les faits, prétendirent qu'ils avmenl accordé cet amusement au jeune Clergé de leur Séminaire, par orde de M. le Conseiller Eychen Surintendant de cette maison *
117
janzenističnega tabora. Se preden se pojavi prvi naš ožji rojak v tem listu, najdemo v njem ime znamenitega jezuita Boskovica. Dopis iz Španije z dne 1. junija 1767 izraža sum, da s potovanjem, ki ga je učeni Hrvat s pomočjo londonske kraljeve družbe nameraval napraviti v Kalifornijo, da bi opazoval zvezde, ne bo vse v redu. Njegovo poslanstvo je baje imelo nekaj tajinstvenega na sebi zaradi zvez, ki jib je jezuitski general Ricci iskal in našel na Angleškem. Dne 29. junija istega leta pa beremo znova napad na Boskovica. Pripovedujoč, kako je bil Sprejet na piemontskem dvoru, pravi člankar, da je Boskovič na knezovo vprašanje, od kod je doma, rekel: »Srečen sem, da sem se rodil kot podanik vladarja, ki ljubi pravico bolj kakor kateri drugi, to je turškega sultana.« Razgovor se je namreč Sukal okoli preganjanja jezuitov po katoliških deželah.
V že omenjenem opisu razvoja janzenističnega gibanja v Avstriji z dne 31. julija 1765 so bili deležni člankorjcve pohvale tudi kanoniki zagrebškega kapitlja. Le-ti so naredili za hrvatski bogoslovni zavod na Dunaju pravila, po katerih je bilo seminaristom prepovedano obiskovati druge šole kakor avgustinsko-tomistične. Zdi se pa, da se zagrebški kanoniki kasneje niso mogli pohvaliti z uspehom svoje uredbe. Številka z dne 12. junija 1781 ima članek z Dunaja, ki pripoveduje. koko vesel karneval so imeli v dunajskem semenišču, ki ga vodijo sekularizirani jezuitje. Tudi v hrvatskem semenišču, ki ga prav tako vodi neki bivši jezuit, ni bilo bolje, Hrvatje so baje kar celo mesto povabili k svoji zabavi ter delali strašanski vriši, da so se celo taki pohujševali, ki imajo precej debelo kožo,14
Dne 14. novembra 1771 omenja dopis iz Nemčije, da je škof »de Zagrab en Croatie^ ustanovil pri svoji katedrali stolico za teologijo in stolico za kanonsko pravo ter nanju imenoval svetna duhovnika, ki sta študirala na Dunaju in bila vneta pristaša nauka sv. Avguština. Dne 9. julija 1772 pa se omenja v dopisu iz Nemčije zopet neki Michel Brachun, »prêtre de Croatie*, ki je posvetil svojo doktorsko disertacijo sekovskemu škofu grofu Spauru. Tudi sicer Še večkrat naletimo na novice in imena iz južnih krajev, a ni naš namen, podrobneje se z njimi baviti,
2. Dne 2Î. novembra 1774 srečamo prvič ožjega rojaka. Tu se poroča, da se je vršila v Salzburgu 30. avgusta obramba doktorske disertacije, ki ji je predsedoval P. Gutr&th in ki je nosila posvetilo »au Prince-Evêque de Laubach, très connu par son attachement a la doctrine de S, Augustin«, Ta disertacija je bila nadaljevanje prejšnje leto 31. avgusta branjene disertacije z naslovom Theoremata dogmatico — polemica de doctrinae Augustînianae et Molinisticae anti-thesi. Ljubljanskemu škofu dedicirana disertacija pa je imela naslov Genuinae indoles doctrinae Ecclesiastica etc,, to je, pravi značaj
4M «Les Croates ont a Vienne on Séminaire, gouverné de nitrrac par un Exjésuite, ut ils ont passé le Cartieval comme les lgnatiens. Toute la ville fut invitée a ces divertissemens, Quel bruit, quel charivari dons des maisons destinées a former le jeune Clergé! Les citoyens et les gens même les plus grossiers en furent scandalisés.»
118
nauka Cerkve v nasprotju s scientia média, s probabilizmom in z milostjo, ki se lahko obrne tako ali drugače itd. («Vrai caracterc de la doctrine de l'Eglise, opposée a la Science moyenne, au probalii-lisme, et a la grâce versatile etc»J.
Ni dvoma, da je imenovani »Prince-Evêque de Laubachï naš Herbcrstcin, ki je bil na ljubljanski škofijski stolici od 5. decembra 1772." Pohvala njegovi privrženosti k avguštinskemu nauku je popolnoma v skladu s tem, kar pravi Kidrič o njegovem jnnzenizmu in njegovih teoloških nazorih v tem času,"" Kdo pa je bil mladi doktorand, ki je želel doseči akademsko čast pod avspicijami ljubljanskega škofa, nisem mogel ugotoviti, Najbri kak duhovnik njegove škofije. Treba bi bilo pregledati registre teološke fakultete v Salzburgu. Omemba je v dolgem članku pisanem »d'Allemagne«, v katerem je poleg drugega tudi napad na kardinala Migazzija. ker je ščitil bivše jezuite. Da pa je ljubljanski škof res že tedaj zaslužil sloves, ki se mu pripisuje v dopisu, vidimo iz pastirskega pisma, ki ga je izdal naslednje leto in iz uvoda, ki ga je napisal knjigi sv. Karla Boro-mejskega Expositio ad Confessarios."1
3.	Dopis z Dunaja 31, julija Ï77S poroča o zbirki del iz kanonskega prava, ki jo je izdajal Evbel. Ko omenja disertacijo nekega Del P0Z20 o cerkvenih študijah, se pohvalno izraža o ravnanju se-kovskega škofa grofa »de Spavv« (:= von Spaur). Ta prélat, ki je zelo vnet za zdravi nauk in dober strokovnjak v tej zadevi, je tako cenil disertacijo, da je naprosil Tomičiča (M. Tomicich), profesorja cerkvene zgodovine na univerzi v Gradcu, naj jo prevede, in da jo je potem razdelil svojim duhovnikom s priporočilom, naj jo skrbno bero in se Tavnajo po njenih nasvetih.
Sekovski škof Spaur, ki ga večkrat srečujemo v stolpcih Nouvelles ecclésiastiques, je bil zelo vdan, dasi malo moder podpornik reform Jožefa II. Študiral je sicer v Rimu v Germaniku, ki so ga vodili jezuitje, kakor Ilerberstein, pa je bil za nove nazore tako vnet, da je napisal njim v prilog dve anonimni knjižici ter prevedel v nemščino dvoje Nicolovib del. Tudi Wittolo je vzpodbujal k pisanju, Leta 1777 je postal brixenski škof." Tomičiča imenuje Kidrič" kot profesorja moralne teologije v Gradcu, ne pa cerkvene zgodovine. Učil je od L 1767 dalje. Isti avtor pravi o njem, da je utegnil vplivati tudi na naše razmere, ker je del slovenske duhovščine študiral v Gradcu.
4.	Sele devet let potem, ko Nouvelles prvič omenijo škofa Herbersteina, najdemo zopet njegovo ime v njihovih stolpcih, Sedaj je bil na prestolu že nemirni reEormator Jožef II, in Herberstein je bil že blizu dneva, ko je s svojim znamenitim pismom stopil v ospredje reformnega dogajanja v Avstriji. Umevno je, da mu tudi
« SBL t, 304.
» SBL I, 307/08.
F. Uitn ičnik v BV HI, 30.
« Deinhardt, o, c, SI. 87 si. 92. 110.
is Zgodovina slov, slovstva 164.
119
v Nouvelles niso pripisovali brezpomembne vloge. Nouvelles ecclésiastiques so ga predstavile kot prvoboritclja novostrujarjev; povod pa je dala zadeva brnskega semenišču.
Leta 1777 je cesarica Marija Terezija ustanovila veliko semenišče v Brnu, da bi se v njem vzgajala duhovščina za brnsko in olomuško Škofijo. Semenišče je stalo skoraj izključno pod nadzorstvom države, ne da bi imela interesirana škofa pravice, ki so jima pravno pripadale, To semenišče je bilo nekak poskusni zavod za generalna semenišča, ustanovljena 1783. Možje, ki jim je bilo poverjeno vodstvo hiie, niso bili brez janzenističnih tendenc, zlasti spiritual Melchior Blarer, pa tudi Jožef Laubcr, profesor moralne teologije, Venceslav Sehanza, pastoralist in dopisnik abbéja de Bellegarde, ter končno študijski vodja Kaspar Kari, že na Dunaju v zvezi z Wittolo.41 Zdi se, da je Blarer, ki ni imel prav nič vzgojiteljskih sposobnosti ter bil nepriljudoega značaja, namenoma povzročil incidente, Prišlo je do nesoglasij med brnskim škofom in njegovo duhovščino ter semeniškim vodstvom zaradi duha, v katerem so se bogo-slovei vzgajali. Vse je Slo pred cesarski sodni dvor, ki se je s temi zadevščinami pečal, se zdi, kakor z največjimi vprašanji cesarstva. Kardinal Migazzi, dunajski nadškof, se je udeležil bitke, ko je zvedel, zakaj gre, Po poročanju Nouvelles je storil vse, kar je mogel, da pripomore do zmage antijanzenističnemu taboru. Kakor beremo v dopisu z Dunaja z dne 7. avgusta 1781, je pisal tudi Herbersteinu. Dopisnik namiguje, da mu je moralo prej žc marsikje spodleteli, ker gotovo pozna mišljenje ljubljanskega škofa, preden se je odločil za ta korak.11 Sledi pismo kardinala Migazzija z dne 5. januarja 1781. Kardinal pravi, da piše zaradi miru svoje vesti in iz prijateljstva do »M. de Laubach*. Potem prime Schanzo, brnskega moralista in avtorja knjige o moralni teologiji, dedicirane olomuškemu nadškofu. Sehanza se hvali, da bo Herberstein predpisal njegovo knjigo za celo Škofijo. Nadškof je pa sprejel posvetilo samo s pogojem, da bo pisec dal knjigo v predhodno cenzuro. Nato opozarja na šibkosti knjige v teološkem oztru. Dobe se v njej napačni in zmotni stavki, nezdružljivi z naukom Cerkve, razen če se jim da prisilna razlaga, drugi zopet so žaljivi in celo klevelni. Herberstein se lahko o tem sam prepriča.11' Nato slika zelo neugodno Blarerja, brnskega špirituala. Le-ta z nekaterimi drugimi nesrečnimi duhovniki povzroča pohujšanje vzbujajoče razpore, ki mečejo v skrajno nevarnost nauk, disci-
" W, D e i n h a r d t, o. c, 98,99,
" «Il Écrivit a M. le Comte de H e r b e r s t e i n Evèque de l.ruibach (en Italien Lubianaj; et comme son Em. ne peut ignorer combien la façon du pen&er de ce PrélaL est différente de La sienne, on présume qu'elle a dû frapper a bien des portes avant de venir a celle-ci.*
" *t)uant a la doctrine de cette Théologie, il y a des propositions fausses et erronnéos, d'autres qu'on ne peut concilier avec la doctrine de l'Eglise qu'en leur donnant des interprétations forcées, d autres infin qui sont injurieuses et même calomnieuses. Si V. G. veut se donner la peine de se faire présenter l'Ouvrage elle verra par elle même, mieux que je ne puis le dire, combien il est mauvais,»
120
plino in mladi duhovnike. Bog ne daj, da bi bili i udi v ljubljanski škofiji in v škofovi okolici pristaši teh ljudi-"7
iMifjazzijevo pismo je prišlo Herbersteinu V času, ko je že po dosti široko zasnovanem načrtu zbral okoli sebe precejšen kader janzcnistično navdahnjenih sodelavcev ter s tem tudi koristil slovenskemu prerodnemu gibanju,"* Janzenistoma Janezu Goričanu io Antonu de Ricci, ki je bil od 177B dalje tudi član dunajske frama-sooske lože," je pridružil še drugih somišljenikov: Franc Paradiso, Japelj Jurij, Ziegler Franc Andrej, Sorčan Jakob, Pogačnik Franc Tomaž, Lubi Anton, Lenaz Jožef Gregor, Kode Jan. K., Klementini Anton in dr.50 Herberatein, ki se je zanimal za vse, kar je bilo v zvezi z janzenizmom, ki se je bil zavzel za utrechtsko cerkveno občino, si dopisoval z vsemi vidnejšimi avstrijskimi janzenisti, pa tudi z mnogimi tujimi, da bi svojo škofijo uredil po njihovih nasvetih,*1 je najbrž res bil mož, pri katerem kardinal Migazzi ni upal doseči Bog ve kaj uspehov. Zato mu lahko verjamemo, da mu je pisal predvsem v pomirjenje svoje vesti. Odgovor, ki ¿a je Migazzi dobil, ga gotovo ni mogel zadovoljiti,
Nouvelles prinašajo v istem članku precej dolg kos tega pisma dobesedno. Pismo je živahno pisano in v tem oziru skladno S pastirskim pismom, ki ga je Iferberstein v tem času že moral pripravljati. Po poročilu v Nouvelles Ilerberstein vzdihuje, ko vidi, da mučijo kardinalovo starost in vznemirjajo njegovo vest s tem, da mu kažejo, kakor da se je herezija zanesla v brnsko semenišče ter tako zako-reninila, da mora po mestu in po škofiji kar mrgoleti krivovercev. Dostavlja, da mora biti človek samo žalosten, ko vidi, da se ob nastopu novega vladarja duhovniki divje trgajo med seboj, da vzbujajo staro strašilo janzenizem, da bi delali večji vtis na ljudi, da dvigajo težke obdolžitve proti sobratom, kar je krivo, da se za-temnjuje resnica in uničuje ljubezen, Hcrberstein pravi, da ni bral Schanzcve knjige in da je tudi prepovedal ni. Pač pa sliši o njej mnogo dobrega. Iz posamičnih izrazov še ne smemo sklepati, da je Schanza krivoverec. Migazzi naj Herbersteinu kar navede, kaj je napak, da bo le-ta mogel ukreniti potrebno in da bo kardinalova vest mirna. Dokler strupa v Schnnzevi moralki ne pozna, je ne more obsojati. Ilerbersteina je posebno zadef odvratni portret, ki ga je kardinal naslikal o Blarerju. Kako je to, da bi tak zgleden duhovnik bil kar nenadoma heretik. Mar ni v Brnu nikogar, ki bi temu od-pomogel. Kako je mogoče, da tam nekaj duhovnikov postavlja du-hovski naraščaj v skrajno nevarnost"? Kje pa je cesarica Marija Terezija? Ce je ona mrtva, je njena prosvetljena pobožnost in gorečnost še živa, Ona je Blarcrja cenila, ga dala za Spiritual» v Brno, oskrbela dobre knjige za semenišče, Kako naj Herberstein obsoja
57 «Plut a Dieu que V. G. n'eut pas aussi dant voire Diocese el aupres de sa personne <iuelqiies parlisans affidis de ces gtns-lab
w Prim. F. Kidrič, Zgodovina 171.
"F, K idrič, v Slovanu XII, 11.
»0 F, Kidrič, Zgodovina 173/74.
F. Kidrič, Zgodovina 172.
121
tako hvalevredno vedenje? Kako naj on obdolžuje cesarico, da se je zmotila, ali pa domneva, da je imela o veri tako napačen pojem, da je dajala ali nabavljala pohujšljive in krivoverske knjige, da je kot odlične može poslavljala duhovnike, ki so tičali v zgrešenih na-zorih.s=
Herberstein pravi nadalje, da bi moral sedaj preganjati, kar je uvedel v škofijo po zgledu Migazzija samega. Vendar pa naj bo kardinal miren. V ljubljanski škofiji je vse v najlepšem redu, ni krive Vere ne razporov. Božja postava, evangelij, nauk apostolov in sv. očetov, zapovedi Cerkve ter odloki cerkvenih zborov in papežev morajo biti osnova vsakterega nauka in poučevanja, Drugače pa je sv. Duh postavil škofe, da vladajo Cerkev božjo, njim predvsem je zaupan zaklad vere in ni dovoljeno posegati v tujo žetev. Dal Bog, da hi vsa ta nasprolstva ne bila sad predsodkov, samoljubja in napuha! Ni jih mogoče pripisovati drugim kakor onim, katerih îmotnï in prevratni nauk je bil od začetka njihovega obstoja obsojen od
« -Ce Prélat gémit de voir qu'on tourmente la vieillesse de son Eminence et qu'on inquiété su consciente, en lui représentant l'héresic introduite dans le Séminaire de Brinn et tellement enracinée que la villa et le Dioccje doivent être inondés d'une foule d'hérétiques. Il ajoute qu'on ne peut être que fort affligé aussi de voir des le commencement d'un nouveau règne les Ecclésiastiques se déchirer avec fureur les uns les autres, réveiller 1« vieux phantčme du Jansénisme (podčrtano v izv.) pour en imposer au Peuple, porter contre leur frères des accusations graves, d'où s'ensuivent l'obscurcissement de la vérité et l'extinction de la charité. Je n'ai pas vu, Monseigneur, continue M. de Laubach, la Morale de Schanza. et je ne l'ai pas prescrite dans mon Piocese- Mais j'en entends beaucoup de bien. Quelles sent donc ces hérésies, ces injures, ces calomnies, que vous dites s'y trouver? Supposons que quelques expressions paraissent trop dures; on n en peut pas conclure que Schanza soit un hérétique, un fouThe, un calomniateur, Je supplie done V, E, d'avoir La bonté de me taire connaître cette doctrine, ces expressions pleines d'erreurs, de faussetés et de calomnies, afin que ¡c puisse préserver mes Ecclésiastiques de ce venin, et pour lors ma conscience sera aussi en repos. Tant que je ne connaîtrai pas le poison caché dans ce Livre de Morale, je ne puis avec justice porter de jugement sur ce Livre, et beaucoup inoins le condamner, comme renfermant des propositions cTronnées, hérétiques, scandaleuses.*
M- de Laubach avoue qu'il est particulièrement affecté du portrait hideux que Son Em. lait de M. Blarer. «Comment est-il possible, dit-il, qu'un homme rempli de Théologie et d'une étendue de savoir toute particulière, un homme pieux, spirituel, rassi, posé, soit devenu Lout a coup un hérétique, un buute-feu? N'y at-fl donc a Brinn ni Evoque ni Religion ni Docteur de la vérité7 Sur quoi est fondé le pouvoir qu'on suppose a quelques malheureux Prêtres, da précipiter le jeune Clergé dans le dernier péril? Mais ou est notre grande linpératice Marie-Thérese? Si elle est décédée dans le Seigneur, son zele pour la Religion, sa piété éclairé vivent encore parmi nous, et le souvenir en est ineffaçable. Ne faisoit-elle pas grand cas de l'Abbé Blprer? N'a-t-elle pas pourvu le Séminaire de Brinn de bons Livres, qui renferment la vraie, la solide doctrine? N'a-t-elle pas donné a ce même Abbé Blarer la place de Pere spirituel de ce Séminaire? Avec quelle conscience pourrois-je donc porter un jugement aussi sinistre sur une conduite aussi louable? Comment pourroti-je accuser cette grande Princesse d'erreur, ou supposer qu'elle ait eu une asseï fausse idée de la Religion, pour donner ou procurer des Livres scandaleux et hérétiques, pour placer comme hommes d'un mérile distingué des Prêtres imbus de sentimens pervers?*
122
Cerkve in od papežev, posebno od Aleksandra Vil. in fnocenca XI. To je odkrito mnenje, ki ga mora Herbcrstein dati na Migazzijevo pismo."
Zanimivo bi bilo primerjati original pisma, ki je bil najbrž nemški, s prevodom. Spričo tega, kar sem navedel glede zanesljivosti pri Nouvelles, bi bila taka primerjava kaj umestna, ker ni nemogoče, da jfi prevajalec dal Ilerbersteinovim izrazom krcpkejšo barvo za širše občinstvo, Na vsak način pn je pismo vse prej kakor ljubeznivo. Iz njega stopata posebno vidno dve črti, Herberstcin hoče biti eksponent verske politike Marije Terezije in Jožefa II. v toliki meri, da smatra vladarjevo mnenje in ravnanje v tem pogledu za sakro-sanklno ter se ne pomišlja kardinalu in nadškofu nakazati, da je vsakršna kritika tozadevnih vladarjevih določb nedopustna. Besede, ki jih pri tem rabi, če so točno prevedene, pač opravičujejo izraza »servilnost« in »cezaropapizem-v, ki ju rabi, govoreč o Hcrbersteinu. Cebulj." Druga značilnost je pa izjava o virih zdravega nauka in o avtonomiji škofov v njihovih škofijah, ki je sicer dosti previdno formulirana, zato pa zlasti z ozirom na časovne, osebne in stvarne okoliščine nič manj jasna. Vsi janzenisti so tako govorili.
Herberstein je najbrž dobro premišljeno spravil na papir stavek o janzenizmu. Ze v pričetku druge polovice XVII. stoletja se je ta beseda večkrat slabo uporabljala. Z njo so radi označevali vse, kar je bilo v verskem oziru sumljivo. Kesni teologi so jo rabili le previdno, pa je kljub temu pogosto bila navaden tolkač. Dognalo se je. da so se nevedneii ali intrigantje posluževali te besede, da so poceni pa učinkovito pripravljali ob saupanje ljudi, ki jim niso bili ljubi Bila je resnična nevarnost, da se bosta pod pretvezo, da preti Cerkvi v Nemčiji nevarnost od janjenizma, razbohotili manija, videti povsod krivoverce, in pa ovaduštvo. Deinhardt. ki piše o tem, navaja zglede takih ovadb,*4 Izraz »phantome« o janzenizmu je rabil že
,!I «Ce qui me cause une peine particulière, c'est que j'ai tâché d întro-diure dans mon Dioeese des Ordonnances sagement émanées de la prudence de V. Em. et des Livres qu'elle avoit prescrits; c'est ce qu'il nie faut actuellement condammner. Je puis cependant dire a V. II. pour la tranquilliser, qu'on n'enseigne dans mon Dioeese ni erreurs ni hérésies, et qu'il ne s'y trouve point de sectateurs de nouveautés; que tous préjugés, toutes partialité», toutes calomnies en sont bannies, par la Grâce de Dieu. La Loi divine, le S. Evangile, ta doctrine héritée des Apôtres, les SS. PerCî, les Commandement de l'Eglise, les Décrets des Conciles et des Papes, doivent être le fondement de toute doctrine, de toute instruction. Au reste le
S. Esprit a i tabli |<i Evèqucs pour gouverner l'Eglise de Dieu; c'est principalement a eu* que le dépôt de la Foi est confié, et il n'est pas permis de mettre la main dans la moisson d'uutrui. Plût a Dieu que Ciî accusations si chaudes, cette guerre si nuisible, ces scandales si honteux, ne fussent point le fruit des préjugés, de l'amour propre et de l'orgueil! On ne peut les attribuer qu a Ceux dont la doctrine erronnée et séditieuse fut condamnée des le commencement de leur existence, par l'Eglise et par les Papes, notamment par Alexandre Vil et Innocent XI. Voila l'avis lincore et respectueux que je dois donner a V. E. en réponse a Sa Lettre. Que Dieu nous donne l'esprit de vérité, de paix et de charité. J'ai l'honneur de me racommender a vos bo nnss grâces, çt d être rvcc vénération ctci*
111 O, c, 25 26.
» O. e. 67 »1.
123
Arn au Id.41111 V dobi, ko je Herberstein pisal svoje pismo, je bil pa izraz Se veliko bolj aktualen zaradi spisov sekovskega Škofa Jos, Phil, Spaura, ki je bil zelo goreč Herbersteinov somišljenik, dasi je kakor ta študiral v Rimu, Kot sem že omeoil, je napisal V obrambo Svojih nazorov dvoje brošuric, izmed katerih se ena imenuje >Jansenismi speetrum deteetunu (1772 in 1782), kjer je skušal dokazati, da ni bilo nikoli kake janzenistične herezije. Tudi Wittola je priobčil I. 1776 delo, ki je nosilo naslov »Jansenisnius ein Schreckbild für Kinder«, na katero so nasprotniki odgovorili s spisom »Der Jansenismus ist kein Schreckbild für Kinder«/"
Tudi mesto, kjer ljubljanski škof izraža svojo žalost nad dejstvom, da so si duhovniki prav ob nastopu novega vladarja v laseh, je najbrž premišljena aluzija na sodobno dogajanje. Glede zadev-Sčine z brnskim semeniščem se je namreč državni svetnik Gebier izrazil, da je bil to »ein wahrer prämeditierter Komplot«, prava premišljena zarota, da se prevrne ves sistem, in da so nasnovatelji izbrali nalašč trenutek, ko je nastopil novi vladar, misleč, da se ne bo nikomur zdelo vredno ali pa da ne bo časa, da bi se kdo s to rečjo pečal,Bî Herberstein je s svojo trditvijo, v kateri je nakazan očitek nelojalnosti do vladarja, ostal na črti, ki sem jo zgoraj Omenil, Soglasnost med njegovim pismom kardinalu Migazziju in mnenjem Geblerjevjm gotovo ni slučajna. Najbrž je bila brnska zadeva prva bitka med obema taboroma, v kateri so nasprotniki preskušali, koliko se je položaj izboljšal ali poslabšal pod novim vladarjem. Ker je Herberstein v tej bitki igral več kakor vlogo tihega somišljenika, je njen pomen ocenjeval prav tako kakor tisti, ki so bili najbliže odločujočih mest.
Nouvelles ecclésiastiques pa so gotovo z veseljem priobčile njegovo pismo. Odslej se izražajo o njem vedno laskavo in s spoštovanjem, Sele tedaj, ko so morale povedali svojo sodbo o njegovem pastirskem listu, ki se v več nego eni točki ni ujemal z nazori pravih janzenistov, ki so vzrasli iz port-royalske tradicije, so se odločile, da razčistijo nesporazum. Ta nesporazum so lahko zaslutile že v tem pismu, in sicer prav v Herbersteinovem podčrtavanju cesarske oblasti. Ljudje, ki so se spominjali razvalin Port-Royala in ki so bili v Franciji »si mal en coyr«,iR so bili gotovo veseli, da se je našel mogočen dvor, ki jim je bil naklonjen, prav tako pa so morali vedeti, da se to lahko izpremeni,
Herberstein ni Migazzija samo v besedah zafrknil, ampak mu je tudi v dejanju ponagajal. Kardinalovo pismo je namreč utihotapil med akte o Blarerjevi zadevi ter ga tako spravil cesarju pred oči, Cesar je bil nevoljen in je zato imenoval Blarerja za cesarskega inšpektorja velikega semenišča na Dunaju/11 Deinhardt se izraža, da
W. Deinhardt, o. c SB"* W. Deinhardt, o, c. 91, »' Deinhardt, o. c. 101».
A, G a z i e r , o, c, ff, 54, »s Deinhardt, o. c. 1001. kjer navaja Wolfirnbcrja, Chr. Ant. Kard, Migazzi (Wien 1897), 530,
12 4
je bil Migazzi vmešan v brnsko afero i>durch einen Vertraue nsbruch des Laibaeher Fürstbischofs J. K. Gr. Herberstein.«">
5,	'že omenjeni dopis z Dunaja, priobčen dne 27. nov. 1781, ima med drugim tudi napad na redovnike. Govori o primernosti cesarske odredbe, ki je odtegnila redovnike jurisdikciji predstojnikov, ki ne žive v cesarskih deželah. Med njenimi nasprotniki najde kot navadno kardinala Migazzija, bivše jezuite in vse one, ki drže '/- njimi-Le-ti so bili baje trdno odločeni, da je ne bodo ubogali. Tako se je Zgodilo, da so zaradi podpihovanja teh zlih svetovalcev med drugimi tudi »les Récollets de Laybach* prijavili in imeli kapitelj pod nadzorstvom svojega generala, ne da bi o tem kaj obvestili škofa.
Izraz »Recollets* je nekoliko negotov, ker more značiti avgu-štince kakor tudi frančiškane, v Ljubljani pa so bili tedaj oboji. Menim pa, da gre za IranČiikane. R. Cebulf omenja podoben spor med frančiškani in Herhersteinom, ki se je končal ïele 10. novembra, torej le malo preden je izšel članek v Nouvelles. Treba je bilo izvoliti naslednika p, Hugonu Vodniku, ki je bil tedaj provincial. Po določilih omenjene uredba je moral provincial prositi škofa in vlado, da Sme izvesti volitve svojega naslednika. P, Hugo je pa najprej tajno zaprosil to dovoljenje pri frančiškanskem generalu v Rimu, da ne bi kršil redovnih pravil. Ker je bil generalov odgovor odposlan iz Rima šele 6. oktobra 1731, se je mogel kapitelj vršiti šele 10, novembra. To pa se je zdelo čudno, škof Herberstein je dvakrat, 17, julija in 24. oktobra 1781, zahteval, naj p. Hugo izvrši svojo dolžnost in mu sporoči dan volitev, Lc-ta pa je odposlal pismo, v katerem je naznanil dan volitev, šele 2. novembra 1781, ko je dobil pooblastilo iz Rima. Frančiškani so bili osumljeni, da so se obrnili v Rim. Sum pa je posta! gotovost po neprevidnosti kamniškega gvardijana p. Kozme Geiselmana. ki je skrivnost povedal, kar je p. Hugonu naprtilo težave na škofij!.'1
Ker je bila zadeva z volitvijo frančiškanskega provinciala prav tedaj še Čisto sveža, se zdi, da imajo Nouvelles prav njo v mislih, Zadnji stavek, ki pravi, da ni škof prejel o kapitlju nikakega obvestila, bo pač eno izmed tistih pretiravanj, pred katerimi nas svari Gazier."
6,	Številka z dno 24. julija 1782 prinftša osem odstavkov dolg dopis z Hunaja, kjer je, kakor navadno nekaj napadov na kardinala Migazzija. V zadnjem odstavku pa zopet srečamo rojaka, to pot grofa Rudolfa Jožefa Edlinga, nadškofa ude Gorice dans le Frioul^. To je bil sorodnik znanega pospeševalca slovenskega Šolstva Janeza Ne-pomuka Pdlinga. Studirai je v Rimu in postal goriški nadškof 1. 1774." Vidi se, da je bil Rimu zelo vdan. Nouvelles ecclésiastiques ga večkrat omenjajo v svojih člankih. Ton, v katerem ga omenjajo, je pa vedno sovražen. Videti je, da ne brez vzroka. Kušej pravi, da je bil
» O, c. 100.
R. C « b u 1 i, o. c. 23,'24,
« O. c. I, 311.
™ SB L I, 149/50,
125
Edl ing edini cerkveni dostojanstvenik v Notranji Avstriji, ki je imel bistveno drugačne nazore kakor njegovi tovariši. V cerkvenih zadevah je priznaval samo pristojnost Rima ter ni hotel objaviti in svoji duhovščini poslati nobene izmed novih cesarjevih odredb, preden je dobil odobritev od papeža.1* Nouvelles nam ga slikajo kot malo inteligentnega in hinavskega človeka. Kušej pa govori nasproti no o njegovi »pobožni trpinski naravi« (iromme Duldernatur), ki se je izkazala za prešibko, da bi se bila ustavljala toku reform.
Dopisnik pravi v omenjenem članku, da je nadškof prejel cesarske odloke o dispenzah in Se nekatere druge, da pa jih ni hotel izvesti, ne da bi bil vprašal v Rimu in pri nunciju na Dunaju, Dobil je odgovor, naj počaka z izvedbo, ker so upali, da se bodo stvari drugače obrnile. Nadškof se je po tem ravnal in grof Lamberg, «le Gouverneur de Gorice«, mu je najbrž dajal potuho, ker ni obvestil dunajskega dvora o tej nepokorščini. Ko je cesar to zvedel, je odstavil Lamberga in postavil na njegovo mesto grola Brigido, nadškofu pa je zapovedal, da mora z mesta kreniti na Dunaj. Res je odšel tisti dan prej, ko je moral iti skozi Gorico sv. očer ki je prihajal iz Rima. Nadškof se je predstavil dvornemu svetu. Predsednik mu je prebral vzroke cesarjeve nevolje, zahteval od njega korespondenco z Rimom in z nuncijem ter mu ponudil v podpis dvoje listin, med katerima je moral izbirati. Prva je vsebovala obljubo, da bo objavljal cesarske odloke. Nadškof se je branil podpisati, sklicujoč se na svojo vest. Ko pa mu je predsednik ponudil drugo, kjer je stalo, da se odpoveduje nadškofiji, je brž podpisal prvo. Ker s takim omahljivcem ni kaj početi, je dobil povelje, naj gre brž domov, ne da bi bil sprejet na dvoru ali pri papežu.ï,a
Nato se člatikar spravi na nadškofovo osebo. Trdi. da se je nadškof kot prijatelj jezuitov in njih morale kazal pobožnega, s čimer je večkrat premotil rajno cesarico. Tudi sedaj je hotel igrati vlogo mučenika in je pisal, kako ga veseli, da trpi preganjanje in da raje umrje, kakor bi se uklonil kakemu človeku na škodo božje stvari, člankar se potem nasmehne spričo dejanskega nadškofovega ravnanja in dostavlja, da mu je cesar zagodel Še eno, ker mu je na neko bogato proštijo, ki jo ima na Ogrskem, naložil 1500 nemških goldi-
« Joseph IL, 23.
»Le Comte Bhimegen qui préside lui lut un Ecrit contenant les motifs du mécontentement de son Souverain: lui demanda les pie ce s de £.1 correspondance avec Rome et avec le Nonce GaTampi; enlin produisit deux Ecrits, dont il aveit ordre de lui faire signer l'un ou l'autre, Le premier de ces deux Ecrits ¿toit une promesse de publier et d'exécuter, en ce qui le ccncernoit, les Ordonnances de sa Majeité Impériale qui lui avoitnt été adressées. L'archevêque protesta que sa conscience ne lui permettait pas une pareille prévarication. Mais le Comte Blumeqen lui ayant montré le Second, qui contenoit la démisEÎon de son Archevêché, le Prélat n'en eu pas plutôt entendu la lecture, que tous ses scrupules de conscience s'évanouirent, et qu'il demanda a signer le premier Ecrit, ce qu'il fit sur le champ, Comme on ne pouvoit compter sur une conscience si vacillante il eut ordre de retourner a son Diocesc, sans se présenter ni a la Cour ni devant le Si, Père, qu'on d'attendait a Vienne, et il obéit.»
126
narjev letne dajatve v korist sirotišnici v Wartbergu v isti deželi,73 Prav na koncu člankar obljublja, da si bo o priliki privoščil Se brata nadškofa Edlinga, ki je bil 15 let pri jezuitih, po njih zatoru pa je postal stolni kanonik na Dunaju, kjer uganja sedaj vsakovrstne nerodnosti."
Člankar je imel očitno samo en namen, čim bolj umazati nadškofa pred janzenističoo publiko. Pa tudi cesarjevo ravnanje z Edlin-gom je bilo izredno strogo. Navada, prositi v Rimu dovoljenje, da se smejo izvrševali vladne odredbe, ki so se zdele Škoiom nasprotne kanonskemu pravu, je bila precej splošna. Toliko splošna, da je vlada leta 1782 sklenila, da bo tiho dopuščala, da se boječevestni škofje obračajo v Rim, dokler ne dobi razsvetljenih škofov, ki bodo poznali svoje pravice." V naiem primeru so pa najbrž hoteli preprečiti, da bi papež srečal sebi vdanega avstrijskega škofa, zlasti preden pride v Ljubljano, kjer je bil cesarju zvesti Herberstein, Papež je prišel v Ljubljano 12. marca 1782 in ostal v mestu samo en dan." Vemo, da je Herbersteina hladno sprejel. Najbrž bi ga bil Je hladneje, ko bi se bil mogel osebno pogovoriti z Edlingom.
O Edlingovem sprejemu pri dvorni komisiji imamo šc drugo poročilo- Po tem poročilu je nadškof že takoj v enčctku leta 1782 dobil od goriške pokrajinske uprave, da mora v 24 urah objaviti vse odloke ter nato brez odloga odpotovati na Dunaj po nadaljnja navodila. NadSkof ni ničesar objavil, pač pa je odpotoval na Dunaj, Dne 21, marca se je predstavil češko-avstrijski dvorni pisarni, ki je imela povelje, zahtevati od njega, da v navzočnosti kanclerja, njegovega namestnika, poročevalca in drugega poročevalca še v teku seje odpošlje s svojim pečatom opremljeno in na konzistorjj naslovljeno odredbo, s katero lc-temu naroča, naj objavi vse cesarske odloke brez najmanjše izjeme in v predpisani obliki, ali pa da se od-
n *Cc Prélat fort connu par son dévouement a la Société éteinte, et a sa doctrine, notamment a sa Morale, affectoit un extérieur de dévotion, qui lui avott servi plus d'une fois a surprendre la religion de feue l'Impératrice-Reine. Dans l'affaire actuelle il jouoit encor le même penon-na£e. Deux jour« après son arrivée a Vienne, il écrivoit a un de ses amis sur le ton d'un Ccnfesscur et d'un Mnrtyr de la Fol: iQ qu'il est doux de souffrir pour Dieuf Je n'ai jamais ressenti une aussi grande abondance de joie que depuis que je suis en lutte aux persécuteurs qui me frappent de toutes parts. Je suis résolu a perdre la vie plutôt que d'obéir a I homme au préjudice de ce que je doit a Dieu, etc.» On vient de voir a quoi ont abouti cea fastueux discours. Depuis son départ de Vienne, ce Prélat a essuyé une nouvelle mortification. Il possede, outre son Archevêché, une riche Prévotie en Hongrie, sur le revenu de laquelle Sa Majesté Impériale a ordonné qu'il fût pris tous leü ans quinze cens florins d'Allemagne, en faveur de la Maison des Orphelins de Warlberg dans le même Royaume, qui avoit un besoin indispensable de secours,»
-M, l'Archevêque de Oorlec a un frere, qui après avoir passé quinze ans chez les Jésuites, a été fait depuis leur destruction Chanoine de la Métropole de Vienne, et qui ne cesse de donner au Public des scènes de tout genre, nous y reviendrons dans une autre feuille,*
" R. K u S e j , o. c. 22'.
*■ R. C e b u 1 j, o. c, 30.
127
pove uadškofiji. V cesarjevem navodilu ¡e stalo, da ne sme iz sobe, preden ne naredi enega ali drugega, ker se mora stvar še isti dan odločiti v smislu prve ali druge zahteve,7' Dne 22, marca so pričakovali na Dunaju papeža in nadškof naj bi ne imel prilike, posvetovati se z njim, preden bi se odločil.3"
KuSejSl pravi, da nimamo ničesar, iz česar bi izvedeli, kakšen uspeh je imela seja 21. marca, ter sklepa iz dejstva, da se je nadškof odpovedal šele jeseni naslednjega leta, da ni vzdržal pritiska. Njegovo sklepanje dobi v poročilu Nouvelles ecclésiastiques popolno potrdilo, ki mu z ozirom na okoliščine, ki se ujemajo z drugimi poročiti, brez skrbi verjamemo.
7, Dne 7 avgusta 1782 je izšel dolg članek z oznako *de Vienne en Autriche», ki se v precejšnji meri bavi z našimi zadevami. Razdeljen je na štiri odstavke, ki so označeni z rimskimi številkami. I. odstavek hvali dobre učinke tolerančnega patenta, ki bi bili Se boljši, ko bi pastirji vršili svojo dolžnost. Tako pa bolj cenijo igre in predstave kakor dobre knjige, kot so Nicolovc, Arnauldove, Ques-nelove, Mêsenguyjeve ali Schanzeva moralna teologija. Zato pa se priporoča neka čenčava in prazna knjiga kanonika Jan. Kristellija z naslovom Theologia Normalis, lectu gracilis, notatu facilis, novellis Concionatoribus perutilis. Glede tolerance je napisal brnski škof grof Chorinski pomilovanja vredno pastirsko pismo. Nasprotno je pa škoi Hay v Kraljevem Gradcu tako laskavo pisal, da je bilo cesarju po pravici neljubo., II. odstavek se bavi s Herbersteinom in z nastopom, ki ga je imel le-ta s frančiškani zaradi odpustka toties quotics,
III.	odstavek raztrga kanonika Edlinga, brata goriškega nadškofa.
IV.	odstavek obdela nekega drugega bivšega jezuita Kerensa.
Medtem ko papež ni mogel biti s Herbersteinom Bog ve kako
zadovoljen, so pa Nouvelles ecclésiastiques ponovno o njem pohvalno poročale in ga tako dvigale med osebe, katerih pomen je šel preko meja domovine. Oglejmo si sedaj ta dopis podrobneje. Med drugim poroča, da sta cesarska dekreta z dne 20. aprila in 3, maja 1781, ki sta prepovedala v cesarskih deželah vsako uporabo papeških bul »In coena Domini" ter »Unigenitus«, Škofje objavili, da pa je samo brikseniki Skol grof Spaur priložil Se posebno poslanico. Vendar pa hvalijo tudi Herbersteina kot enega izmed tistih pre-latov, ki najbolj uspešno podpirajo vladno politiko. Večkrat se je £e izkazal z gorečnostjo za zdravi nauk in pravi red v svoji škofiji, Nouvelles so že poročale, kako krepko in primerno je odgovoril Migazziju. Sedaj pa so na razpolago Še druga pisma tega prelata, ki prinašajo novih dokazov o njegovi ljubezni do Cerkve ter o njegovem vnetem delu za škofijo. Zato ga pa črte bivši jezuitje ter njih
7" R. Kuiaj, o. c. 23 241 kjer je naveden S, Eninner, Myslerien der Aufklarung in Oeslerreich 144- 154, 417: prim, ttidi Wurzbach, Bio-graphischcs I.exikon des Kaiser ihums Oeslerreich III, 439 30.
» R, K u š e j, o. e. 24'. « L. c.

128
dosti številni pristaši med mendikanti. Oboji črnijo njega in njegove sotrudnike, da so rigoristi in janzenisti,"
Prepoved bule »Unigentus«, ki jo članek omenja, je povzročila zadeva brnskega semenišča, o kateri je že bilo govora, Cesarski odlok, ki je to zadevo likvidiral, je prinesel pod točko 3. sankcije proti grofu Migazziju in Ignaciju Suckupu, ki sta se drznila zagovarjati buli »Unigenitus« in »In coena Domini o. ter očitati članom semeni-škega vodstva, da bul niso sprejeli. Pod točko 7. je stala izjava, da sta obe buli nični, ter prepoved diskutirati o njih na celem avstrijskem ozemlju, ker ju ni zakonita oblast nikoli sprejela.1" Malo kasneje so Nouvelles poročale, da je več Škofov izdalo navodila, tičoča se razveljavljenja omenjenih bul, zlasti briksenški škof Spaur, čigar navodilu niso očitalf nič drugega kakor to, da je imenovalo molinizem prav tako strašilo kakor janzenizem. Dejansko, je trdil članek, je molinizem resnična nevarnost.B* Janzenisti francoskega območja so gotovo veliko bolj čutili težo obsodbe v buli »Unigeni-tus* kakor janzenisti drugod, ki so se njih taboru pridružili kasneje in niso imeli tako živo v zavesti dogajanj po obsodbi Quesnelove knjige. Nouvelles ecclésiastiques pa so nosile kot nekako bojno geslo podnaslov »Mémoires pour servir a I histoire de la Bulle Unigenitus , zato bi bile gotovo rade videle, ko bi bilo čim več avstrijskih Škofov javno zavrglo Quesnelovo obsodbo.
Nas bi posebej zanimalo, kaj je s pismi, ki jih omenja članek z dne 7. avg, 1782. Omenjajoč Herbersteinov odgovor kardinalu Migazziju, pravi: »Nous avons entre les mains d'autres Lettres de ce Prélat, qui fournissent de nouvelles preuves de son amour pour l'Eglise, et de sa vigilante application . ,
Ilerbersteinovega pisma kardinalu Migazziju, o katerem je bil govor zgoraj, gotovo ni poslal uredništvu Nouvelles naslovljenec sam. Poslati ga je utegnil kvečjemu kdo iz njegove okolice, ali pa avtor, bodisi posredno bodisi neposredno, Zal smo v tej stvari navezani na ugibanja. Najbliija domneva bi bila ta, da si je od Herbersteina samega kateri izmed dopisnikov Nouvelles oskrbel zgoraj
Bï «On fait cependant mention de M. le Comte Charles d'Herberstein Evéque de Laybach ou Laubach en Carniolc, comme un des Prélats qui secondent avec le plus de succès les vues sages du Gouvernement. Il s'est déjà fait connaître en plusieurs occasions par Un zolc éclairé pour te maintien de la saine doctrine et de la bonne discipline dans son Diocèse, On a vu (p. 126 des Nouvelles de 17Ô1 - numéro du 7 août) la réponse ferme cl équitable qu'il fil au Cardinal Mignzzi touchant la Thiologie Morale de Schanza, que ce Cardinal lui avoit dénoncée comme tres-peroicieuse. Nous avons entre les mains d'autres Lettres de ce Prélat, qui fournissent de nouvelles preuves de soft amour pour l'Eglise, et de sa vigilante application au bon gouvernement de son Dioccse, surtout pour y former des Ecclésiastiques pieux, instruits, capables de conduire 1er Fideles dans la voie du saiut. Ces dispositions connues lui ont mérité l'inimitié des cidevant Jésuites et des partisans qu'ils ont en assez grand nombre dans les Ordres Mendians; les uns et les autres ne cessent de décrier ce Prélat et ses dignes Coopérateurs comme des Rigoristes et des Jansénistes.»
H3 Nouvelles ecclésiastiques 14. nvg, 1781, dopis z Dunaja,
M Nouvelles ecclésiastiques 13, nov. 1781, dopis iz ïnnsbrucka.
129
navedeno pismo Migazziju kakor tudi druga važnejša Herbersteinova pisma z namenom, da jih priobči. Druga domneva bi biLa pa znatno drugačna. Članki v Nouvelles imajo sicer navadno obliko dopisa z navedbo kraja, od koder naj bi bili poslani, ni pa nobenega dvoma, da je bil kak dopis narejen v krogih uredništva 1er priobčen kakor drugi z imenom mesta, kjer naj bi bil napisan, Ni izključeno, da je tudi dopis z dne 7. avgusta 17S2, ki je datiran z Dunaja, narejen kje bliže uredništva, Potemtakem bi tudi pisma bila tam.
Znano je, da se je Herberstein pred leti mnogo prizadeval, da bi spravil ulrechlsko janzenistjčno cerkveno občino v edinstvo z Rimom. Domnevati bi smeli, da ni korespondence z janzenisti na Hulandskem v kasnejših letih popolnoma opustil, saj je tudi v nazorih ostal pri starem, le da je bil kasneje še pogumnejši in vplivnejši. Obratno pa tudi zapadnoevropski janzenisti niso ostali negibni oh prizadevanjih tovarišev v srednji Evropi. Mož, ki je tedaj razvijal daleč naokoli živahno propagando ter celo osebno iskal stikov in zvez, se je imenoval abbč Dupac de Bellegarde. Nouvelles ecclésiastiques so mu dne 25. dec. 1790 napisale obširen nekrolog, ko je dne 13. decembra 1789 umrl v Utreçhtu, iz katerega je razvidno, da je vzdrževal obširno mrežo pismenih zvez z najrazličnejšimi deželami in da so iz te korespondence črpale tudi No uvel le s.**
Nouvelles pred 1. 1765 niso imele prav mnogo člankov iz Avstrije. V tem času pa je abbé de Bellegarde stopil v stik z avstrijskimi somišljeniki. Herberstein se pred imenovanjem ni hotel javno izjaviti v janzenistični zadevi.™1 Ko je janzenlstični nadškof Gualtieri prvič pisal v zadevi zedinjenja svoje cerkve z Rimom, ga je zamenjal s škofom Petazzijem."7 Zato lahko opravičeno sklepamo, da se dopisovanje med abbéjem de Bellegarde in Herbersteinom, čigar obstoj ima zase vso verjetnost, ni pričelo pred letom 1774, ko je abbé de Bellegarde potoval po Švici in Avstriji ter šel tudi v Italijo. Da bi kdo drugi v Ljubljani imel pismene zveze z janzenisti v zahodni Evropi v tem času ali pa celo že pred njim, za sedaj ni mogoče reči,
*. ., dont le même temps... il entretenait un Commerce de Lettres avec l'Italie, l'Allemagne, l'Espagne, le Portugal et la France, sur toutes les affaires qui pouvoient concerner le progrès des bonnes éludes et l'intérêt de la vérité, Il st procuroit tous les Livres étrangers, ou les vrais principes éloient établis, et faisoit passer dans ces diverses contrées ceux que les Théologiens de Port-Royal et leurs successeurs avoient composés, et qui, vers le nulieu de ce siècle, commencèrent a être recherchés des Nations étrangères. Nous devons a une telle correspondance cette quantité considérable d'Articles de nos Nouvelles, qui font connoitre le progrès que la lumière faisoit chez les Peuples voisins, a mesure qu'on travailloit avec plus d'ardeuT parmi nous a éteindre le flambeau. Si nous pouvions entrer dans les détails d'une correspondance aussi utile qu'elle étoit active, on serait étonné qu'il trouvât le lems de s'occuper d'autre chose. C'est cependant au moment qu'elle avoil pris 1 "" *	m- », .. . i	<■ ,
témoignage; qui, de toutes parties de l'Eglise, venoient la consoler des injustices de la Cour Romaine que,..»
cf'Uterecht avoit inspiré pour
SBL I. 306,07 »* SBL I, 306.
Bojoilonl V«»hiUc.
9
30
ker je bilo j anz eni stičnih pristašev malo, dasi je že 1. 1760 p. Oto Sprug napisal proti njim naperjeno delo.ha
Nouvelles se v zgoraj citiranem nekrologu posebej izražajo o potovanju v Nemčijo (Nouvelles pogosto s tem mislijo tudi Avstrijo in zlasti njo, ker je bil avstrijski vladar nemški cesar) v tem smislu, da je zelo pomnožilo dopisovanje abbéja de Bellegarde in mu pridobilo mnogo odličnih prijateljev.9' Abhč de Bellegarde je nadaljeval svojo korespondenco do smrti v nezmanjšanem obsegu,"1'
V	Herbersteinovî pismeni zapuščini, kar je je ohranjene v ljubljanskem škofijskem arhivu, nisem mogel ugotoviti, ali je vmes katero pismo abbéja de Bellegarde ali ne, Zanimivo bi bilo pregledati še arhiv v Utreehtu în pozvedetî, koliko je ohranjena korespondenca abbéja de Bellegarde, Vidnost Herberstcinovc osebnosti, njegovega prizadevanja, poročila o zvezah ahbéja de Bellegarde z uglednimi predstavniki janzenistov v Avstriji, kakor tudi trditev citiranega članka z dne 7, avgusta 1782 o Herbe rs te i novih pismih dajejo domnevi, da je pismena zveza med njim in zapadnoevropskimi janzenisti bila in da je treba tudi postanek kakega članka v Nouvelles tej zvezi pripisati, znatno verjetnost
Po tej daljši digresiji, ki je bila potrebna, da ne bo treba ob posameznih dopisih vedno znova načenjati nekaterih vprašanj, ki jih moremo sedaj le z domnevami rešiti, se zopet vrnimo k članku z dne 7. avgusta 1782.
V	članku se nadalje trdi, da so si bivši jezuitje in njihovi prijatelji, Številni zlasti med mendikanti, nadeli krinko gorečnosti za vladarjeve predpravice z namenom, da bi ugonobili ljubljanskega škofa. Sli so ga tožit cesarju, da ni uvaževnl pravice placeta, ker je izdaJ odlok brez njega. V tem odloku je pa Slo za to. da se zatre očitna zloraba in praznoverje, Za poreijunkulo sta namreč dva re-koleta nosila v procesiji zastavo v obliki grba z napisom »Toties quoties«, kar pomeni, da se dobi popolni odpustek tolikokrat kolikorj krat človek hoče, s tem da človek le pade pred to sveto zastavo. Eden izmed grehov, ki so jih očitali Schanzi, je bil, da je proti temu smešnemu odpustku toties quoties."
H!t F. K ( d r i ( , Zgodcvma 172.
*B «Ce voyage d'Allemagne et d'Italie donna un nouveau degré d'utilité a la correspondance, qu'il entretenoit déjà avec divers Suvans des deux Nations. Il se lia plus étroitement avec plusieurs d'entre eux, et acquit l'estime et l'amitié de quelques nutres, 1res dignes d'entrer avec leî premiers dans cette association, formée par le seul amour de la vérité, et le désir commun de la répandre.»
w «. ., les sept dernières années de sa vie n'ont pas été moins laborieuses. Sa correspondance, qui seule auroit suffi a tout autre que lui, ne fa pas empêché de publier quelques ouvrages ,,.»
"Appuyés de l'intrigue et du crédit du Cardinal Miiaizi, de M. Kerena de Neuetadt etc. ces hommes artificieux qui savent prendre toutes sortes de formes pour ajriver a leurs Uns. ont affecté du zele pour le? prérogatives de la Couronne, afin de perdre M. de Laybach, quoiqu'ils soient les plus urdenU adversaires de ces prérogatives. Ils ont accusé ce Prélit devant l'Empereur de n'avoir pas respecté le droit du Plaeet, en publiant des Ordonnances Epigcopales qui n'en étoient pan revêtues. Ces Ordonnances
131
CIankarju ni bilo samo na tem, da brani Herbersteina, ampak je očitno želel oplaziti tudi ljubljanske »Recollets« in njihov toties quoties. Ni treba biti globok teolog, da človek vidi pretiravanje, ki si ga je člankar privoščil na omenjeni račun. Tudi če bi frančiškani bili res premalo zahtevni glede pogojev odpustka, bi ne bili mogli iti tako daleč, kakor pravi Člankar. Sicer pa se je o tej zadevi pri nas Že pisalo, zato samo poglejmo, kaj je prav za prav z njo.
Vprašanje porciunkuiskega odpustka je načel ie eden izmed Herbersteinovili prednikov na ljubljanski stolici, škof Sigismund Herberstein v začetku XVIII. stoletja. Le-ta je izrazil dvom, da bi se dobil popolni odpustek tolikokrat, kolikorkrat bi se obiskala kaka cerkev frančiškanskega reda, pod navadnimi pogoji seveda, kakršni se zahtevajo za prejem popolnega odpustka. SkoE je menil, da je ta običaj, ki so ga prakticirali frančiškani na Kranjskem, v nasprotju z dekretom papeža ïnocenca XI. z dne 7, marca 1678, v katerem je stalo, da se dobi le en popolni odpustek, če kdo hoče prejeti odpustek »Stationum urbis«, za katerega je kot pogoj določen obisk cerkve," Med frančiškani in nasprotniki njih porcîunkule se je začela polemika, ki se je končala, ko se je škof obrnil v Rim.'1 Rim je odgovoril: Servandum esse solitum, to se pravi, da so zmagali frančiškani. Kasneje je še reskript z dne 4. dec. 1723 znova potrdil in natančneje določil zgoraj navedeno razsodbo Rima.91
Škof Karel Herberstein je 1. 1781 znova sprožil vprašanje por-ciuukule. V frančiškanskem samostanu so 1. avgusta (dan pred por-ciunkulo) izobešali nad cerkvenimi vrati desko z napisom »Indulgen-tia Plenaria Toties Quoties«. Pred večernicami so nesli to desko v procesiji po ulicah in v pridigah so pridigarji omenjali tudi por-ciunkulo, kar je naravno. SkoE je vse to prepovedal z odlokom, ki ga je naslovil na provincial« p. Hugona Vodnika in ljubljanski samostan. V odloku je stalo, da se prepoveduje izobeíati napis, nositi ga v procesiji ter omenjati odpustek v pridigah. Kot razlog je navajal nauk tridentinskega cerkvenega zbora, da namreč prevelika lahkota v pridobivanju odpustkov slabi cerkveno disci pli no." * Isti dan, to je IT. julija 1781, je Škof poslal isto prepoved tudi Ljubljanskim kapucinom, 20. julija pa frančiškanom v Nazarje, kapucinom v Kranj in v Beljaku ter ljubljanskim klarisani,1"
¿voient pour objet d'abolir des pratiques manifestement abusives cl des dévotions superstitieuse*, notamment celle d« la Portioacule des Pere« Récollets. DeiiT de ce» Religieux en habita Sacerdotaux portoient dans une Procession solennelle qu'ils fa i soi en t a Laybach le jour de cette Fête, une Bannière en forme d'êcuEson, avec ces mots écrits en lettres d'or; Toties quoties. Ce sunt des expressions consacrées, pour faire entendre qu'on gagne l'indulgence de la Portioncule toutes les fois qu'on le veut, en se prosternant simplement devant cette bannière. Un des griefs allégués Contre la Théologie Morale de Scbanza, consialoit en ce que ce Professeur t'élevoit contre cette ridicule indulgence du Toties quoties.»
" Prim. H, Bren v BV IX, 33.
« Prim. H. Bren v BV IX, 41; R. Cebulj, o. e. 18'.
" H. B r e n v BV IX. 44'45.
« H. Bren v BV IX, 11SV16; R, C e b u l j, o. c, 16».
« R. Cebulj. o. c, 19.
132
Ovar J ¡¡an ljubljanskega frančiškanskega samostana p, Kc rubin König je tedaj poslal Francu Adamu grofu Lambergu, ljubljanskemu deželnemu glavarju, pismeno vlogo, v kateri se je skliceval ¿lede škofove odredbe na »placetum regium«, Navedel je, da kakor frančiškani niso smeli brez vladarjevega dovoljenja sprejemati ugodnih papeževih odlokov, tako da se jim tudi ni treba pokoriti škofovi prepovedi, Navedel je pa ie druge razloge teološke narave ter citiral odloka iz 1. 1700 in 1723. Z drugo vlogo je gvardijan prosil, naj se škofov odlok razveljavi ali pa dovoli pritožba v Rim ter naj se pošlje spomenica s priporočilom na Dunaj.S7
Guverner je odgovoril, da morajo frančiškani za tedaj škofovo odločbo sprejeti, da pa bo njihovo vlogo poslal cesarju. Dvorna pisarna je pa odposlala dne 16. avgusta 1781 frančiškansko spomenico ljubljanskemu škofu s pozivom, naj se izjavi o vsaki izmed točk, ki jih je vsebovala, ter predloži, kar bi se mu zdelo primerno, da se zlorabe zatro. äkof je odgovoril z dolgo razpravo, ki ji je dodal nekaj praktičnih ukrepov, med drugim, da je treba omejiti odpustke, čisto odpraviti toties quoties ter poučiti ljudstvo □ bistvu odpustkov in o pripravi, ki je potrebna za njih prejem. Duhovnik, ki bi še širil take vraže, naj se strogo kaznuje."1
P. Hugo Vodnik najbrž ni imel v načrtu »pogubiti« ljubljanskega škofa, kakor se izražajo Nouvelles ecclésiastiques, ko se je odločil, da se brani z orožjem, ki ga je nad njim vihtel nasprotnik. Zdi se pa, da mu je hotel nekoliko zagosti. Ko bi vedel, kako se bo ta reč iztekla, bi se najbrž omejil na manj tvegana sredstva. Že iz povedanega vidimo, da je popolnoma pogorel pred cesarjcm, ki jc njegovo vlogo poslal v razsojanje tistemu, proti kateremu je bila naperjena. Kakšna je bila končno razsodba, ki so jo potem frančiškani prejeli, nam pove nadaljevanje našega članka, ki pa nič ne omeni, da je bila vloga poslana v oceno Ilerbersteinu samemu. Cesar je dne 27. nov. 1781 pohvalil ljubljanskega škota zaradi njegove vneme za odpravo zlorab ter ga postavil drugim škofom za zgled. Dekret posebej pohvali med drugim njegov nastop proti bratovščini Srca Jezusovega, Ljubljanski gubernij naj frančiškane ukori, ker niso ubogali svojega škofa s pretvezo, da ni dobil vladarjeve odobritve. Škofa vzpodbuja, naj se še dalje trudi za pravi pouk ljudstva o odpustkih ter nastopi proti nepokornim duhovnikom, če treba, s pomočjo svetnih sodišč. Kranjski gubernij naj pa na vso moč škofa pri odpravi zlorab podpira; pri tem naj ve, da ima škof kot vrhovni pastir v takih stvareh proste roke, to se pravi, da lahko dela, ne da bi prej dobil placct od cesarja kakor tudi brez kakega dovoljenja iz Rinia za izvrševanje svoje redne jurisdikcije. Slednjič upa, da bo škof vse storil, da zatre zakoreninjene zlorabe, ki enako škodijo veri in vernikom.*6
R, C e b u 1 i , o, c. t9.''2Q, «» R. C e b u 1 j , o. c. 20.
«Les accusations de M. l'Eve que de Laybach ayant été portées au Conseil Impérial et vivement appuyées, il a bien fallu que cet auguste Tribunal s'en occupât. Son Décret rendu le 27 Nov. 1781, porte que Sa
133
Kar sem tukaj navedel iz Nouvelles ecclésiastiques, ima tudi R. čebulj,100 ki je povzel cesarjevo rešitev po Protocolum Officii Epi-scopalis, Tom. 68, fol. 515—517. V tem oziru je dopis točen,
Zadeva s porciunkulskim odpustkom ljubljanskih frančiškanov ni bila malenkosten provincialni spor, V Ljubljani sami je izzvala nekoga, da je napisal razpravico v obliki brošure z naslovom »Histo-riseh-kritisehe Unlersuchung de3 Portiuncula-Ablasses«. Ta nekdo bi utegnil biti sam Anton Linbart, v tistem času ljubljanski škofijski tajnik.™1 Cesarska odločba z dne 27. nov. 1781, ki je odpravljala toties quoties ter dajala škofom oblast zatirati zlorabe v zadevi odpustkov, je vzpodbodla krškega škofa Antona Auerspcrga, da se je loti.) urejevanja odpustkov, bratovščin in ljudskih pobožnosti. Tako je celo prebite! v svoji škofiji dvorni dekret z dne 9. avgusta 1783, ki se je posebej bavil s temi zadevami.101 Preko Nouvelles je pa spor o ljubljanski porciunkuli odmeval celo daleč po inozemstvu.
V zadnjem delu 1L odstavka razlaga in opravičuje člankar cesarjeve namere v cerkveni politiki. Razsodba v zadevi ljubljanskega toties quoties po avtorjevem mnenju dokazuje, da cesar nima namena prilastiti si cerkveno oblast, kakor se drznejo govoriti hudobneži, ampak le želi, da bi jo škofje rabili v celem obsegu in v duhu Cerkve. Ta cesarjev namen se razodeva tudi v odlokih glede cerkvenih redov in dispenz, v katerih se škofom daje vse, kar bi utegnilo v teh rečeh spadati v področje duhovne oblasti. Zloraba redovnih eksempcij In posebnih pravic v korist Rima je nagnila cesarja, da ¡C znova spravil na noge prakso škofovske jurisdikcije. Cesar ne
Majeslé Impériale et Royale loue le Prélat de son attention a corriger des abus incompatibles avec l'esprit de notre Sainte Religion, et le propose aux autres Lvèques comme un modele digne de leur imitation. Le Décret spécifie quelques uns de ces abus, que M- de Laybacb avait décrits dans ses défenses, celui entre autres de la Cunfrerie du Sacré Coeur (que Sa Maj. Imp. a si bien qualifié, dans une autre occasion, de dévotion ridicule et phanta&tj-q u e). 2°. fl est ordonné au Gouvernement de Laybach de réprimander les Récolluts de cette ville d'avoir désobéi a l'autorité de leur Evêque, sous prétexte du défaut de P 1 a c c t Royal. 3®. L'Evéqne est exhorté a continuer d'instruire et de faire instruire les Peuples confiés a ses soins, de la vraie doctrine de l'Eglise sur les Indulgences, le Culte chrétien € te; a réprimander les prêtres désobéissans, et en cas de résistance de leur part, a les dénoncer aux Tribunaux Séculiers- -1". Il est enjoint an Gouvernement de la Carniole de soutenir et de seconder de tout son pouvoir la sollicitude paternelle de son Evêque pour la réformation des abus; attendu ajoute le Décret, que dans ces s o t t e s de matieres, l'Evéquc en sa qualité de Pasteur suprême, a les mains libres et doit user de toute sa puissance spirituelle sans aucun empêchement (c'est a dire qu'il n'a pas besoin ni de P I a c e t Royal, ni d'aucune autre permission de Rome ou d'ailleurs, pour l'cxercice ordinaire de ;a juridiction). Le Conseil termine son Decret en témoignant nu Prélat que Sa Maj. Imp. espere tout de son zete actif cl éclairé, pour V abolition d'abus invétérés, également nuisibles u la gloire de la Religion et a l'avantage des Fideles.»
0. c. 21.
i« O broiuri in njenem avtorju prim. H. Brcn v BV IX, 1J7 jI.
R. KuSej, o. c. 11/12.
134
trdi, da je bilo vse to Škodljivo v začetku, sodi le, da je danes škodljivo v njegovih deželah, ker tuji predstojniki ne morejo učinkovito bdeti nad izvrševanjem redovnih pravil in ker so postale dispense prelahko dosegljive ter se zlorabljajo bolj, kakor če bi jih bilo treba prositi prt domačih škofih. Zato morejo škofje izpod avstrijskega gospodstva te odloke samo odobravati. Clankar potem pohvalno navaja poslanico, ki jo je o tej zadevi objavil grof Pergen, škof v Mantovi, dne 7- dec, 1781,
Ta del dopisa sem navedel, ker se mi zdi čudno, da ne najdem v njem omembe znanega Herbcrsteinovcga pastirskega lista, Ne vem, kdaj je izdal svojo poslanico Jan, Leop. Hay, od 1. 1780 škof v Kraljevem gradcu, cesarjev osebni poznanec, s katerim je vladar v letih 1772 do 1775 veliko občeval, ko je bil Hay prošt v Nikolaburgu ter se odlikoval v pomirjevanju moravskih verskih homatij."" O poslanici, ki jo je napisal škof Spaur za objavo zgoraj omenjenih dekretov O bulah z dne 20, aprila in 3. maja 1781, pravi naš Članek, da so Nouvelles o njej poročale že 13. nov, 1781, Fergcnova ;e izšla 7. decembra 1731. Herberstein je bil v tem času dovolj pomembna osebnost, da bi dopisniku njegovo pismo ne bilo ušlo brez razloga, posebno še, ko se z njegovo osebo toliko bavi. Tudi ni mogoče reči, da bi različnost v nazorih bila kriva, da o pastirskem pismu ni glasu, ker člankar zagovarja prav iste cesarjeve ideje in ukrepe, katere je Herberstein prav isto leto s peresom branil.1M Za sedaj se zdi najverjetnejše, da Nouvelles o Herbersteinovem pastirskem listu po naključju ne govori. Ko bi bil ves dopis sestavil en sam dopisnik, bi se mi zdelo to malo verjetno. Članek pa prinaša toliko različnih stvari, da se mi zdi prav verjetno, da je dobil obliko Šele v uredništvu, ki je porabilo več pisem; sporočilo o pastirskem listu pa še ni došto ali pa ga urednik pomotoma ni vzel v roke.
Kar so Nouvelles obljubile dne 24, julija 1782, ko so govorile o nadškofu Edlirtgu. so v lit. odstavku našega članka tudi izpolnile, Privoščile so si njegovega brata, bivšega jezuita, ki je bi) kanonik na Dunaju, Člankar okrtači svojo žrtev v treh zaletih. Najprej osmeši kanonikovo barantalsko strast in željo, voziti s konji, nato se norčuje iz njegove spovedniške gorečnosti in njegovih skomin po mitri, slednjič pa razodene njegovo smolo o priliki papeževega bivanja na Dunaju, ko je moral ostati po svojem mnenju preveč v senci.
Kanonik Edling je baje hodil po javnih licitacijah, kupoval tam vsakovrstno drobnarijo, jo po slugi prodajal in si z njim delil dobiček. Pri tem je večkrat zaga^il v prepire S prekupčevalkami, ki so se več ko enkrat pritožile pri kardinalu zaradi žaljivk, s katerimi jih je naganjal, Kardinal Migazzi je pa molčal, ker je šlo za bivšega jezuita, in pa zaradi nadškofa, kanonikovega brata. Ko pa je zadevo zvedela cesarica Marija Terezija, je ukazala policiji, da jo kanoniku zabranila k vsaki javni dražbi. Potem je pošiljal nanje samo slugo. Zahotelo se mu je tudi voditi svojo kočijo po mestu, pa je vozil tako
»«» Prim. Wurzbaeh, o. e. Vlfl, Í03,
101 Priro. SBL I, 310,
135
slabo, da mu je policija ie to prepovedala."" Ta gosposko živeči original se je baje tudi delal vnetega za zveličanje du§. Vsako jutro je sedel v spovednici in če nikogar ni bilo, je vabil, kogar je dobil, k sebi k spovedi. Dolgo se je gnal, da bi dobil eno izmed peterih stolnih prelatur, ki dajejo pravico do mitre in ki jih podeljuje cesar -Cesarica je na zadnjo prošnjo odgovorila, da ne da mitre koči jazu. Potem je dobil pa iz Rima za denar prelaturo »in partihus«. Vendar mu niso dali maievati v stolnici z mitro in v vijoličnem talarju, ker se tudi stolnični dignitarji zadnjega od teh privilegijev nikoli niso posluževali. Da bi se za to odškodoval, je iskal drugod priložnosti maievati z mitro in v vijoličnem talarju. Služinčad mu je morala reči ekscelenca, kar se na Dunaju reče samo državnim svetnikom,1®4 Častihlepje ga je prignalo tudi, da se je hotel vriniti med dignitarje pri papeževi maši na veliko noč v stolnici, pa je ostal samo med kanoniki. Ko je videl dekanov seznam častnih sedežev, je dekana tako ozmerjal, da se je lc-ta pritožil pri nadškofu, seveda brez uspeha, ker je šlo za bivšega jezuita.,0T
111 «Il y » a Vienne un Exjésuite de condition, Chanoine de la Métru-pole, qui brûle d'envie de faire un personnage, eL qu'if est a propos pour cette raison de faire connottre: c'est l'Abbé Edling, frère de l Archevêque de Gorice. Sa principale occupation durant plusieurs années étoit de suîvtc régulièrement les ventes publiques, et d'y acheter toute sorte de nippes, qu il faisoit revendre ensuite par son Valet de chambre, en partageant le profit. Un brocantagc si peu décent pour un Prêtre et un chanoine, l'a souvent exposé a des querelles avec les revendeuses, qui ont plus d'une fols porté leurs plaintes au Cardinal-Archevêque des injures flétrissantes dont il les apostrophait. L'Eminente n'en a jamais fait justice, autant par ménagement pour sn qualité d'Exjésuite que par celle de frcrc de l'Archevêque de Gorice. Mais l'Impératrice-Reine en ayant été informée, lui fit défendre par le Magistrat de Police d'assister a aucune vente publique: et en conséquence le Chanoine n'y envoya plus que son Domestique. Il avoit pris goût aussi a conduire lui-même son équipage dans la ville, el il s'en acquitoit avec tant de maladresse, que la Police le lui défendit également."
»Ce singulier personnage, qui joint a ses originalités la via d'un homme du monde, fuit en même tem<; le zélé pour le salut des âmes. On te voit tous les matins, avant l'Office, posté a son Confessionnal, et lorsqu'il n'a point de pratiques, ce qui lui arrive souvent, il Invite ceux
3u'il trouve s. se confesser a lui. Il a postulé longtems cl avec ardeur une es cinq Prélatures de l'Eglise Métropolitaine a la nomination de Sa Maj. Im p. qui donnent le privilège d'officier en mitre. Feue l'Imper, - Reine répondit a la derniere demande qu'on lui en fit, qu'Elle ne vouloit pas mitrer un cacher. Il écrivit alors a Rome, pour obtenir a prix d'argent une Prélature in partibus, et des qu'il en eut reçu le Brevet, qui contenait la prérogative d'officier en mitre et eu soutane violette, il le présenta au Consistoire Archiépiscopal, qui ne put consentir a ce dernier privilege, attendu qtie les cinq Dignitaires de cette Eglise, et le Snffragant même n'en ont jamais joui. Il fut donc obligé d'assister au Choeur en simple soutane noire, Mais pour s'en dédomager, il a cherché depuis les occasions de dire des Messes privées ou solennelles en mitre et en violet, avec un appareil qui surpasse celui des Evèqucs; et il se fait qualifier d'Excellence par ses Domestiques et ses subalternes, dénominations qu'on ne donne a Vienne qu'aux Conseillers d'Etat.»
i«* «L'avidité de cet Exjéeuits pour les distinctions lui avoit fait prétendre au rang des Dignitaires a la Messe que le Pape célébra pontîfica-lernent le jour de Pâques dans l'Eglise Métropolitaine. Mais il fallut qu'il
136
Nisem Sel ugotavljat, koliko so očitki, naperjeni zoper kanonika Edlinga, upravičeni in koliko ne. Za janzenista značilen je pa očitek spovedniške gorečnosti Edlingove, ki daje slutiti, da je mož imel sicer svoje slabosti, da pa ni na drugi strani bilo tako hudo, ker bi sicer ne bil silil toliko v spovednico, Vseknko je ta del članka zgled difamatornega pisanja, kakršno srečujemo v Nouvelles kaj pogosto in ki tukaj najbrž ni imelo samo namena osmešiti kanonika Edlinga, ampak tudi zadeti njegovega brata nadškofa, ki je bil jan-zenistom in cesarju na poti,
+ * *
Za iedaj sc moram ustaviti tukaj. Bri ko mi bo mogoče dobili nekaj vainejiih del, ki jih sedaj nimam veC na razpolago, a so za obdelavo snovi potrebna, bom skušal nadaljevati. Vendar ps podajem seznam najvažnejših člankov v Nouvelles ecclésiastiques, v katerih srečama imena, ki so bila v zvezi Z naio domovino.
3. aprila 1783, d'Allemagne- Dolgo poročilo o pastirskem pismu $kofa Hcrbcrsteina s kritiko, ki odklanja zlasti Škofovo stališče ¿lede redovnikov in 0 toleranci drugorodcev, s čimer je najbolj jasno in avtentično podana razlika med našimi in zapadnoevropskimi janzenisti.
10. aprila 1783, d'Allemagne. Nadaljevanje poročila in kritike o Hct-bersleinovem pastirskem listu.
29. maja 1783, de Vienne en Autriche. Omenjata se pohvalno ljubljanski in krški Škof.
5.	junija 1783, de Vienne en Autriche, Hud napad na Jožefa Pohlina (Pochlin), brata našega pTeroditclja p. Marka,
24. avgusta 1783. de Vienne en Aulriehe, Pripovedujejo se homalijc v dunajskem semenišču ter se ob tej priliki omenjajo kot soudeleženci rojaki Fr. Schwarzenbach, Fr. Ziegler, bivâi jezuit Ant. Kavčič (Kautchiz) in Jožef Pohlin.
14,	novembra 1783, de Trêves. Nas zadeva le posredno. Pripovedujejo se namreč dogodivščine nekega Hrvata Martinovima — Simona Latuinetiusa.
21. novembra, de Laybach. Poročilo o knjijji p. Roberta Kuralta, ci-stereijana iz Stične, z naslovom Genuioa totius Jurisprudentiae Sacrac principi a,
21. moja 1784, de Vienne en Autriche. Poročilo o govoru prof. Pehema na dunajski univerzi, v katerem se daje poseben pomen staroslovenšČini.
9. julija 1784,- de Vienne en Autriche. Poročilo o potovanju Jožefa fi, iz Italije, v katerem se podčrtava cesarjevo zadržanje do škofa Herbersteina in nadškofa Edlinga,
20. avgusta 1784, de Vienne en Autriche. Pripoveduje se ustanovitev ljubljanske nadškofije (ki se izkaže potem kot preuranjena novica).
15.	oktobra 1784, de Vienne en Autriche, Omenja se Anton Spondam (= Spendov), dekan leoloiko fakultete na Dunaju,
24. deccmbra 1784, de Vienne en Autriche. Poročilo O disertaciji nekega Jožefa Goilmayra, ki bi utegnil biti Slovenec.
1. septembra 1765, de Vienne en Autriche. Oster napad na Jožefa Pohlina.
6.	oktobra 1785, de Vienne en Autriche, Napad na bivšega nadikofn goriškega Edlinga.
20. marca 1786, de Pistoie. Poročilo, da je pastirsko pismo škofa Herbersteina izšlo v italijanskem prevodu,
se contentât d'y assister eurume simple Chanoine. Lorsqu'il vit le bordereau du Doyen qui fixoit les places a chacun, il éclata en invectives arec tant d'emportement, que le Doyen en a demandé satisfaction au Cardinal-Archevêque, sans avoir pu l'obleniT, cette Eminence ne pouvant se résoudre a mortifier en quoi que ce soil cet ancien membre de la Société chérie,»
137
5. junija 17&6, dc Vicnne en Autriche. Nnirt, naj se povzdigne ljubljanska škofija v nad£kofijo, in delo za uresničenje lega načrta.
17. marca 1186, de Vinniic en Autriche, Poročilo, da so pogajanja uspela in da bc Škofija ustanovljena.
3. aprila 1787. d'AIIemagne. Poročilo, da pogajanja niso uspela, kakor je trdilo prejSnjc poročilo, ter da bo sedaj cesar na drug način dosegel svoj namen.
23,	julija 1738, de Vicnne en Aulriche. Sporoča se Herhersteinova smrt in pripoveduje se, kakSne težave je delal Rim, da bi preprečil njegovo imenovanje za nadškofa,
19, novembra 1788. de Laybach eu Camiolc. Nadaljevanje članka v številki z dne 23. julija.
24,	decembra 17S8. de Laybach en Autriche. Poročilo o zadevi župnika Detcrmana v Moinjah na Gorenjskem, ki je svojim župljanom prepovedal brati novi prevod sv. pisma, ki ga je oskrbel Herberstein.
Da bomo vedeli primerno oceniti dejstvo, da se nekaj naSih ljudi v Nouvcllcs eccUsiasli^ues nekajkrat ugodno ali neugodno imenuje, ne smemo pozabiti, da so Nouvelles ecckstialiquci v tej dobi izrazito internacionalen organ, ki prinašajo dopise iz vseh dciel sveta, tudi najbolj oddaljenih, kakor sla Amerika in Kitajska. Časopisov le dobe he moremo primerjati z današnjimi, ¡¡lasti pa ne Nouvelles, Niso bile velike, bile so tedniki vse dopisovanje je slonelo na nekaj osebah, ki so iz lastne požrtvovalnosti iskale ljudi, ki so jim hoteli kaj poročati. Od 1784 je izhajal na Dunaju podoben časopis, kot sem že povedal. Reči moram, da v njem naži rojairi niso dosti bolje zastopani, dasi je bil omejen na mnogo ožje področje. Nekako ob istem času je začet izhajati tudi v Italiji janzenistiien list »Gli annali ccclesiastici«.1,,B Zelo zanimivo bi bilo ugotovili, če so naši pustili kaj sledu v njem. Hcrbcrsteinuva korespondenca po mojem kaže, da bi bilo vredno polipati tudi po apeninskem polotoku, kjer so v istem času kakor pri nas imeli precej močen janzenističen val,1®» ki ie vplival hkrati z zapadnoevropskim janzenističnim valom na Avstrijo.110 ?.c dejstvo, da so Herbcrsleiuov pastirski list prevedli v italijanščino, potrjuje domnevo, da so naSe poznali ia uvaievali tudi tam, Pa tudi brez tega prinaša zanimanje janzeni stičnega glasila za nekatere naie ljudi in njih delo s svoje strani potrdilo, da tudi v tej dobi nismo zaostajali za splošnim evropskim razvojem.
W. De in 11 ard 1, o. c. 84». m» Prim. A. C. Jem olo, o, c,
l|u W. D e i n h a r d t, o. e. 6] ; prim, A. 0 c v i r k , La pensée européenne et la littérature slovéne v Revue dc littérature comparée 1904, 103,
13S
Nravna obveznost državnih zakonov
(K vprašanju o igolf kazenskih zakonih,)
Dc ahligationc m conscientia le ¿um civilium.
Dr. Lenček Igaacij,
S u m m a r i u m. Quaeritur dc obligation« in conscicntU legum prae-scTtini civilium. Potcsiatem legitimom posse leges obliganles iti gon-scientia condere ab omnibus fatctur. —• Tumcfl obligatio in cotlitientia non est de essentia leg i s, e* quo sequiltir possibilitaa le gum mere poenalium, quarum conceptue genuinus exquiritur. Legem mere poenalem in sensu traditionali Quo a pluribus concipitur eeite nun involvere con tradicij d ne ni contra quosdam medemos asjeritur; probability idem aiSrmari potest de modo quo lex mere puenalis concipitur n Vermeersch. scilicet legem mere poenalem non obli ¿arc in conscientia neque ad actum neque ad poenam, — Num do facto dentur hodie leges istan uHerius inquiriiur, Praesumptionem we potius pro lege moTali atlirmalur, conlradieiutibus hodie quibusdam, — Quae leges ul mere peenales habendae sunt, criteriis dtcernl potest, quae ennumerantur, Criteria hodie nulla dari affirm at Lčpei S. L, cuius nova via ad obligation cm icgum civilium interpretandam eipoiutur brevique ex a min i subicitur.
Pogosto obravnavanje vprašanja o obveznosti državnih zakonov in odredb in s tem v zvezi tudi vprašanja o zgolj kazenskih zakonih v strokovnih delih in revijah kaže, da je to vprašanje danes teoretično in praktično aktualno- Poleg nedvoumnih načel je v tej stvari še mnogo spornega: že v pojmu samem zgolj kazenskega zakona ni edinosti, zato je tudi odgovor na vprašanje o možnosti takih zakonov različen. S tem pa preide logično različnost naziranja tudi v mnenje, ali dejansko v današnji zakonodaji obstoje zgolj kazenski zakoni ali ne; in če obstoje, ali jih je mogoče enoumno določiti ali ne, ali je morda potrebna nova pot, ki bi nadomestila dosedanjo teorijo 0 Zgolj knzenskih zakonih,
O teh vprašanjih hoče ta razprava poročati, preiskati različna mnenja ter Jih presoditi, obenem pa pokazati, katero se zdi najbolje utemeljeno.
I
Nesporno je načelo, da državna oblast more izdajati zakone, ki vežejo v vesti. Ta nauk je poudarjal Leon XIII. v svojih okrožnicah, posebno v encikliki Diuturnum illud [29. junija 1881), kjer pravi: »Atquc illud etiam magnopere valet, quod ii, quorum auetoritate respublica administratis, debent cives ita posse cogere ad parendum, ut his plane pecc&tum sit non parere.«J To prepričanje, ki se opira tudi na sv. pismo [Rimlj 13, 1—7; 1 Pet 2, 13. 14), je kratko izrazil sv, Tomaž: »Kespondeo dicendum, quod leges positae humanitus vel sunt iustae vel iniustae. Si quidem iustae sint, habent vim obligandi in ioro conscientiae a lege aeterna, a qua derivantur.«*
» Cfr, Actes de Lion XIII 1. Paris [brez letnica), str. 146. Prim. Uie-niinik, Katoliška naieJa, Ljubljana. 1937, 239 el; O dar, Okrožnica Leona XNL Immorlalc Dei o krifanski ureditvi držav, Ljubljana, 1936, 29—3D; isti; Temelji organizacij. L, Ljubljana, 1942, 122.
= Summa, I, II, qu. 96. a. 4, c.
139
Nesporno je dalje, da ima družba to oblast od Boga. »Ni je namreč oblasti razen od Boga* [Rimlj 13, 1), To je Cerkvi, nadnaravni družbi, Bog podelil neposredno in izrecno, naravni družbi državi pa posredno: ustvaril je človeka, ki je družbeno bitje, zato je hotel, da živi v družbi, V tej volji pa fe vključena volja, naj ima družba za svoj obstoj potrebno oblast, »Počelo te oblasti je prav tako kot družbe narava, zato Bog sam.«9 Zato moramo tudi reči, da je Bog tisti, ki nalaga obveznost tudi v človeških zakonih: »Nemo autem hominum habet in se aut ex se, unde possit huiusmodi imperii vin-culis Jiberam caeterorum voluntntem conslringere, linice rerum omnium procreatori et legislator] Deo ea potestas est: quam qui exercent, tamquam a Deo secum communicatam exerceant necesse est,«*
Ta od Boga družbi podeljena oblast je državi po naravi potrebna, zato se je mora posluževati. Iz tega pa sledi, da vsaj nekateri državni zakoni nalagajo nravno obveznost,
II.
Zakoni nalagajo nravno obveznost. Ali pa vsi? Ali so možni zakoni, ki ne vežejo v vesti, ki nimajo nravne sankcije (prestopek je greh), ampak le kazensko? Ali so možni zgolj kazenski zakoni?
Odgovor na to vprašanje predpostavlja pojem zgolj kazenskega zakona, ki ga ne razlagajo vsi enako; vsem razlagam je skupno le to; kdor tak zakon prekrši, ne greSi, zasluži pa kazen, V podrobnem pojasnjevanju tega pojma pa se avtorji ločijo. Naloga razprave je, presoditi posamezna pojmovanja in ugotoviti, ali je pojem zgolj kazenskega zakona brez protislovja; s tem pa je tudi že načelno ugotovljeno, da je možen.11
1. Sv. Alfonzu pripisujejo, da je imenoval zgolj kazenske zakone tiste, ki ne nalagajo nobene obveznosti; »Ante omnia est notandum, quod alia est lex pure poenalis, quae nullum dat praeceptum, v. gr. Qui hoc fecerit solvat poena, Et haec non obligat in conscientia.. Ni obveznosti, ker ni zapovedi, Postivodavec ničesar ne ukazuje. Zdi se, da tako razlaga zgolj kazenski zakon tudi slovenski bogoslovni znanstvenik Janez Marija Žbogar iz Solkana [1654—1701 ali 1711): »Legislator non intendit tales actus prohibere sub reatu culpae, sed potius illos permittit sub poena temporal!.eT
3	I m mor I a le Dei, O d ar, sir, 25, Prim. Od ar, Temelji, I. 102 si,
4	Diuturnum illud, o. c, 146,
8 »tam que s ti o vexata einerlei circa possibilitatem legis mere poenalis. An videlicet tin s ni ruti le* implied in termi Iiis, netile,« G&enechea S, I-, Principia iuris politic:, II. Roma«, 1939, 56.
• De legibus, lib. I., tr. 2. n. 145, v Theologis moralis. I. Taurini 1891, pag. 101. Vendur pa drugi trdijo, da fe sv. Alfonz sploh zavraäal zgolj kazenske zakone, Spet drugi, da se v pojmovanje te vrsle zakonov ni ločil od običajnega mnenja. Prim, Giienechea S. I., o, C, II. 56.
' Theologia radicalis, Pragae, 1698. pag, 528,
140
2.	Drugi govorijo, d® nalaga zgolj kazenski zakon disjunktivno obveznost: zakon nekako pripušča, da človek izbira: aH izpolni zakon, ali pa plača kazen. Ce izbere prvo, ga veže k dejanju, če drugo, ga veže, da sprejme kazen, ^Potest lege cîvili statui poena improprie dieta propter culpam late su m p tam, ita scilicet ut praecepto dis-iunetivo imponatur vel operîs executio vel saltcm oneris susceplio: quo in caau habetur lex mere poennlis,«* Med novejšimi avtorji zastopajo to mnenje tudi Mausbach-Tischleder®, Ruland10, tudi Lehm-kul11. Se druge našteva Guenechea11,
3.	Večina moralistov razlaga pojem kazenskega zakona V naslednjem smislu: zgolj kazenski zakoni so resnične naredbe javne oblasti, ki v nekem pravem smislu vežejo v vesti; zato so pravi zakoni, Vendar pa se postavodavec zadovolji z omejeno obveznostjo; ne posluži se vse pravice in moči, ki mu jo daje naravno pravo; le kdor prekrši zakon, je v vesti dolžan, in sicer zaradi zakona samega, sprejeti naloženo kazen. Vsak zakon zahteva pokorščino, le vsebina pokorščine ni vedno enaka: včasih je dejanje sámo, drugič je kazen v primeru prestopka, spet drugič oboje. S tako omejeno pokorščino se more zakonodavec zadovoljiti, kadar zadostuje, da doseže namen, ki ga z zakonom hoče doseči. To pojmovanje je utrdil že Suarez, zagovarjajo ga Janssen", Aertnys-Damen11, Güenechea4", Chatrein"1. Schindler11, Odarls, Nol din-Schmitt10, Nell-Breuning™, Tillmann1' in drugi.
14 B o u q u í l i o n , Theología moralis fundamentales, Brugia, 1890, n, 137, cit. Janssen. Les lois piñales, v Nouvelle Revue Théologique, T- 50, 1923, sir. US,
" »Auch solche Gesetze haben aber mittelbar cinc sittliche Wirkung; sie legen die disjunktive Verpflichtung aul, entweder die Vorschrift zu befolgen, oder die angeordnete Strafe anzunehmen«, Katholische Moraltheologie. 1. 7 izd, Münster 1936, 134.
»Zur Erklärung nimmt man an, der Gesetzgeber wolle hier überhaupt nicht im Gewissen verpflichten, sondern i.eine Vorschrift nur mittels der Strafe allein sicherstellen, so daß er den Untertanem die Wahl lasse, entweder in gehorchen oder zu zahlen!« Handbuch der praktischen Seelsorge,
IL München, 1931. 117,
11 »Lex mere poennlis illa objecta non absolute et immédiate urget sed disjunetive tanturt: videlicet aut ipsum objectura aut poenam.i Theo-logia morali*, Í. Ed. 22, Friburgi, 1914, ISO, prim. tudi 90. « O. e. ÏI, 55 sl. « 0. c, 119/120.
11 >Dari possunt legcs mere poenalcs, quae nempe obligan) in consci-entia ad poenam temporalem, non vero ad ipsum actum, quem leí intendit per poenam * Theotogia moralis, L Ed, 13, Taurini-Romae, 1939. 133.
i* »Lex mere poenalis illa erit quac actum proponit faciendtun vel omlttendum, quin tamBn ad illum Stricte obliget, sed solum ad poellam subeundam pro casu quo actus intentus non fuerit (actus.« O. c. 11. 55.
11 »Lex mere pocnalis est illa, quac non absolute sub culpa actionem prohibe! vel pffiecipit, sed ad poenum obligat in hypothesi, quod qnis legem violasse deprehendatur.« Philosophia moralis, Ed. 14 Friburgi, 1927, 149, 17 »Die reinen Strafgesetze legen eine innere Verpflichtung 7.u( Begehung oder Meidung der Handlung, diu ihren nächsten Gegenstand bildet, nicht auf... Durch die Strafnorm verpflichten sie im Gewissen iur Leistung einer entweder von vornherein festgesetzten oder durch den kompetenten Obern festzusetzenden Strafe für den Fall, dafl jemand eich der unter Strafe
141
4. Novo razlago zgolj kazenskega zakona je podal Vermeersch v zadnji izdaji svoje moralne teologije [1939); zgolj kazenski zakon je zakon, ki ne nalaga nobene nravne obveznosti: »Lex mere poenalis nobis concipienda videtur lit lex quae lota quanta conscientiam non obligat, i, e, quae tota quanta se conlinet in ordine turidico sen fori exterior1,9 Razlog pa ni isti, kakor pri sv. Alfonzu: zakon je prava zapoved, prava norma, po kateri se je treba ravnati, le da ne veže v vesti.
Kako je s temi razlagami?
Zdi se, da prvo pojmovanje le kazenskega zakona nasprotuje pojinu zakona sploh. Zakon je norma, je izraz volje zakonodavca, ki nekaj hoče v dosego nekega namena, ki je potreben ali koristen za javno blaginjo. Vsak zakon je torej nek ukaz; z.ato tako pojmovani zgolj kazenski zakoni niso možni. — Iz istega razloga niso dobro umljivi — in zato možni — zgolj kazenski zakoni v pomenu disjunk-tivnih zakonov: zakonoclavec ne daje na izbiro: ali se ravnaj po zakonu, ali pa plačaj kazen. Tudi če izda samo zgolj kazenski zakon, hoče, da se zakon upošteva in stori ukazano ali opusti prepovedano dejanje in tako doseže neposredni namen zakona, sicer zakon ne bi bil norma in kazen ne bi bila kazen, Če doda zakonu kazensko sankcijo, stori zato, da bi ta namen tem bolj gotovo dosegel. Zato upravičeno ugotavlja Vermeersch: »Sententia ista Jiodie merito de-seritur; quia nullus legislator legis obsfirvalionem et poenam aequaü modo amat et vult, sed elfieaciter, saltern per poenatn, ordinationem suam urgere intendit-«as Omeniti je treba, da zagovorniki te razlage načelno priznavajo možnost zgolj kazenskih zakonov; je torej napačna le njihova razlaga pojma.
Tudi sicer precej splošno priznanemu pojmovanju zgolj kazenskega zakona ugovarjajo, češ da je nemogoče, ker protislovno. Poleg nekaterih tradicionalnih razlogov za to trditev34 se navajata danes predvsem dva.
Napačna se zdi nekaterim osnovna misel, na kateri sloni to pojmovanje, da namreč more oblast, po lastni uvidevnosti in volji, v zakonu, ki ga izda, omejiti obveznost le na kazen v primeru kršenja zakona. Ta miael sloni na naziranju, da je počelo nravne obveznosti, njen tvorni vzrok, človek-zakonodsvec, od čigar volje naj bi bilo
gestellten Handlung oder Unterlassung tatsächlich schuldig gemacht hat und durch g es et z massige Entscheidung des Obern strefsehuldig erklärt warden ist.« Lehrbuch der Moraltheologie. I, 2 izd. Wien, 1913. t94.
»Drugi zakoni pa so taksni, ki nas v vesti ne obvezujejo jih izpolniti, pač pa nalagajo obveznost sprejeti kazen, ki nam jo naloži oblast, če ioio zakon prestopili.« Temelji, 1, 124.
Summa theo), moralis, i. Ed. 26, Oeniponle, 1939. 163 si,
,0 Staatslexikon fHerder), V. 5. izd., kol. 126
11 Katholisch« Sittenlehre, !V. 2, Düsseldorf, 1936, 333.
» The ol cgi a moralis, i. Ed. 3. Romae, 1933, 175. Drugače v dru^i izdaji, 1926, 160.
» O. c. I. Ed. 3. 174,
» Prim, te razloge pri Janssen, t. c. 235—243, Vermeersch, o, c. 177 si., Güenechca, o, c. 60—63.
142
odvisno, kako daleč sega nravna obveznost. Ta podstava je pa napačna, ker tudi neposredno počelo nravnc obveznosti more biti le Bog sam."
Že je bilo omenjeno, da jc vir vse nr&vne obveznosti Bog, ker je vir vse oblasti. Vendar je to trditev pravilno umeti: Bog daje zakonodavcu oblast in moč, da sam nalaga nravno obveznost zakonom po svojem lastnem preudarku in odločitvi, kakor in v kolikor se mu zdi v danih okoliščinah primerno. More torej to obveznost tudi omejiti. Nalaga jo sam, čeprav ne z lastno, ampak z od Boga mu podeljeno močjo.
Nikakor pa zakonodajne oblasti ni utesnjevati in razlagati tako, kakor da zakonodavee v smislu potrebe skupne blaginje le določuje vsebino zakona, le snov obveznosti, obvezno moč pa daje zakonu neposredno Bog sam. Cloveiki zakon bi bil tako le pogoj, ne pa vzročno počelo obveznosti. Po tem naziranju, ki ga jc zastopal že Gerson,10 zakon obvezuje v vesti, če zakonod&vec hoče ali ne, Te obvezne moči zakona ne more v nobenem primeru oslabiti ali omejiti, kajti je neodvisna od njega ter po božjem in naravnem pravu, zato vselej in nerazdružno, z zakonom povezana. Zgolj kazenski zakon je potemtakem nemogoč.if Proti takemu pojmovanju zakonodajne oblasti je nastopil že Suarez: »Lex humana se habet ut causa próxima et secunda, quae nititur in lege aeterna tamquam in causa prima; effectus autem, qui proxime est a causa .secunda, ita ut a prima non fieret nisi per ¡llam. secundae simpliciter tribuitur, et ideo obligatio haec, etiamsi sit in conscientia, simpliciter est a lege humana.«®" Tudi danes je to mnenje precej osamljeno, ker ni dokazano, ker nasprotuje tradicionalnemu naziranju in preveč utesnjuje pojem socialne oblasti."
Prav tako se zdi neutemeljen drug ugovor, ki ga izvajajo iz bistva zakona samega; zakon nujno nalaga nravno obveznost; prav po tem se namreč loči od nasveta, vzpodbude in podobnih navodil in smernic. Kjer torej nr&vne obveznosti ni, ni zakona. Zgolj kazenski zakon pa ravno le obveznosti ne nalaga. Torej ni zakon in v pojmu zgolj kazenskega zakona je po tem takem protislovje. Taki zakoni so torej a priori nemogoči.
" 'Die Binduni des Gewissens liegt aber überhaupt nicht in der Hand irgendeines menschlichen Gesetzgebers, sondern entstammt immer nur dem Willen Gottes, Darum ist es für die Erzeugung der Gewissenspflicht .in sich auch gleichgültig, ob der Gesetzgeber sie beabsichtigt oder nicht.« Tillmnnn. u. c. 333. Fred njim ie Kcch, Zu der Lehre von den sogenannten Ponat-gesetzen, Theol. Quartalschr. Tübingen. B. 32, 190Ö. 258.
a* Tako L 6 p c z S. t,, Theoria legis mere pocnalis et hodiernae leg es civjles, Periodica de re mornli etc., ftomne, T, 27, 1938, 204,
" »Daraus folgt ferner, dafl die vnn vielen Theologen gemachte Unterscheidung zwischen Moralgesetzen, d, h. Gesetzen, die im Gewissen, und reinen Pönalgesetzen, d. h. solchen, die nur unter Strafe verpflichten und daher ohne Sünde übertreten werden können, unhaltbar ist nnd von der christlichen Sittenlehre nicht gemacht werden kann,« Tillmann, o, c, 333, » De leg. lib. III, cap. 21, n. 7. Cit, L & p e z , o, e. 204.
Vermeersch, o. c. 165.
143
Ta ugovor zadeva to splošno pojmovanje zgolj kazenskega zakona, o katerem sedaj razpravljamo, pa tudi Vermeerachevo ¿vojsko pojmovanje. Nanj odgovarjajo drugače zastopniki splošnega pojmovanja in drugače Vermeersch. V tem različnem odgovoru se tudi pokaže osnovna razlika med splošnim in Verme ersehe vim pojmovanjem zgolj kazenskega zakona.
Zagovorniki običajnega pojmovanja priznavajo načelo, na katerem sloni ugovor: vsak zakon nalaga nravno obveznost, ličil ga je že sv. Robert Bellarmin: »Vis obligativa est de essentia legis... et obligare est eifeefus necessarius legis.iiCl Posebno je utrdil to trditev Suar<izsl in za njim drugi, tnko da je postala splošno priznana.93 Vendar pa poudarjajo, da zgolj kazenski zakon vendar nalaga neko nravno obveznost in zato ne nasprotuje temu načelu, tako tudi ne pojmu zakona. Zanikajo le, da bi sc morala ta obveznost nanašati naravnost na zapovedano dejanje; zadostuje, pravijo, da se nanaša na kazen, katero je človek v vesti dolžan sprejeti, če zakon prekrši. Tako skušajo rešiti gori omenjeno načelo. V zgolj kazenskem zakonu torej naravna obveznost obstoji, čeprav drugače kot v moralnem zakonu, Razlika ni v naravi obveznosti, pač pa V njenem objektu: omejena je na kazen. Zato dajejo nekateri gornjemu načelu bolj jasno in precizno obliko: »Si nulla esset obligatio, ñeque ad actum, ñeque ad poenam, non lorct prOprie lex, de cuius ratine est, quod oblige!.*"
Vermeersch pa zanika absolutno veljavo načela samega. Priznava sicer, da danes res splošno imenujejo zakon ono normo, ki je nravno obvezna in da po tem poimenovanju ni zakona, tudi zgolj kazenskega ne, ki ne bi nalagal vsaj neke obveznosti v vesti, Vendar pa ne gre za ime. Vselej, kadar se vladar posluži svoje zakonite oblasti in izda naredbo, po kateri hoče, da se vsi ravnajo, izda zakon. More pa samo po sebi izdati zakon v tem smislu in njegovo spol-njevanje tudi uspešno zahtevati, ne da bi zakon sam nujno nalagal kakršno koli obveznost v vesti, bodisi ^ad aetunu, bodisi »ad poenam.* V tem pojmu zakona ne vidi Vermeersch nobenega nasprotja " Zdi se, da tudi v nauku sv. Tomaža ni izključeno tako pojmovanje zgolj kazenskega zakona; omenjenega načela nikjer izrecno ne poudarja, tako da 30 njegovim oprcdelbam zakona celó očitali,
la De Inicis. cap. 11. cit. pri Elter, Philosophia m oralis, Romae, 1930.31,
11 »Igitur in lege humana haec voluntas «st necessaria: erfio voluntas ferendi legem non est alia, nisi voluntas insinuandi subdito v o lun lat etil obligandi illum: erijo volunta* lerendi veram legem includit volunlatem obli£andi.» De legibus, 111, c. 20, n. 5, Cit. pri Janssen, o, o, 235.
" »Denn die sittlich« Verpflichtung ist vom Wesen und Kern des Gesetzes nicht zu trennen, was übrigens allgemein zugestanden wird. »Till-man, 1. c. Podobni? Janssen: •L'eiclusion de toute obliaation morale est eontradietoire á U notion de loi.« O. c. 117. Enako Aetnys-Dameo, o. c, 131, »N o i d i n , o. c. 165, G ft e n e c b e a o. c, 45. " Tako B111 u a t t , cit. pri Janssen, o- c. 121.
»Revera tarnen lex dicejada est omnia norma qua legislator ulens sua potentate regendi so tic ta tern . .. normam efficaciler suis subditís prasse rib tre intend) t. Talil h ute m fine indue t a, a legist atore, obli galio ne coa-icientiae, haberi potwt.« O. c. 17$,
770
češ da ne izražajo dovolj jasno bistvene nujnosti nravne obveznosti." Sv. Tomaž poudarja; *Lex de sui ratione duo habet: primo quidem. quod est regula humanorum actuum; secundo, quod habet vim coacti-vim.«™ Tudi v opredelitvah samih pojma zakona nikoli izrecno ne omenja nravne obveznosti kot nekaj, kar bi bilo zakonu nujno in bistveno." Po naziranju sv, Tomaža ima zakon namen doseči potrebno in urejeno sodelovanje vseh v dosego skupne blaginje. Seveda večinoma takega sodelovanja ni mogoče zadovoljivo doseči brez nravne obveznosti, zato jo zakon nalaga In zato splošno zakoni v vesti vežejo, Tomai.ev komentator CnjetanuS se ni obotavljal Zgolj kazenski zakon pojmovati v tem smislu, kar kaže njegova trditev: »Sicut non peccat Erangendo silentium, ita non peccat ommittendo poenam taxatam et imp osi tam.
Proti razlikovanju med obveznostjo > ad actum'- In obveznostjo ■ ad poenam«, ki je živec v odgovoru zagovornikov običajnega pojma zgolj kazenskega zakona, navaja Tillmann resno težkočo: zdi se, da je v pojmu zgolj kazenskega zakona neko nesoglasje. Vezati mora v vesti, sicer ni zakon, pa vendar ne veže v vesti, ker je zgolj kazenski zakon. Pojasnilo, češ da veže v vesti, ker je prekršitelj v vesti dolžan sprejeti naloženo kazen, prav za prav ni pojasnilo: težkoča namreč ostane, ker je v tem primeru nravna obveznost nekaj zakonu povsem zunanjega, od zakona celo ločenega, temu zakonu le slučajnega: nastopi le v primeru, ki je ravno nasproten zakonu, namreč v primeru prekršitve,3"
Zdi se, da se je tej težkoči res težko izogniti, če hočemo vztrajati pri načelu, da mora vsak zakon nalagati nravno obveznost, da spada nravna obveznost k notranjemu bistvu zakona. Smisel tega načela je pač ta, da je zakon po svojem bistvu moralno obvezna norma, t, j, da sem pod grehom dolžan storiti zapovedano, oziroma opustiti prepovedano dejanje, da mi to naročeno dejanje ni le nasvet, ampak prava nravna dolžnost. Ta smisel se zdi razviden tudi iz dokazovanja načela samega; tako navaja n. pr, Giieneehea tri razloge
" O tem očitanju poroča V e r m e e r s c h , o. c. 174 si, v opombi.
Summa, I. II. qu. Š6 q. 5. " Dve definiciji zakona navadno navajajo; »Responden dicendum, quod lex quaedam regula est et mensura actuum, secundum quam i nd učit ur ali-quis ad agendum vel ab agendo relrahitur» (I- 11. qu. 90. a. 1). V bistvu isto pove druga: El sie... poteši colligi definitio legis, quae nihil est aliud, quam quaedam ordinatio ad bonum commune ab eo qui curam communitatis habet promúlgala« (ibid. a, 4), Sicer pravi sv. Tomai: »Dicitur lex a ligando, quia obligat ad agendum« (ibid. a, 1), a to še nič ne dokazuje proli na£i trditvi; 'Obligat' nc pomeni nujno obveznosti v vesli, ampak vsaj pravno obveznost. ¿S pa je zakonu bistvena; ie pa pomeni res nravuo obveznost, potem je treba pa£ reči, da je lltlu leí povzeto po zakonu, Icakricn navadno je, t. j. nravne obvezen. Nc sledi pa, da je nujno lak.
ae Comm, in II. II, qu. 1S6, a. 9; cit. pri J a n s s e n , o, c, 120, " „Man kann aber auch nicht Sagen, dad beim reinen PönalgeSetz ebenfalls eine sittliche Bindung vorliege, nähmlich die Slrale an sich zu nehmen, wenn man bei der Übertretung des Gesetzes gefaßt und bestraft wird. Aber hier ist doch die sittliche Bindung vom eigentlichen Gesetze losgelöst und bji eine aus ihm entstehende folge geknüpft, und zwar just an die, die das Gesetz verhindern wollte,« O. c. 333.
145
v doka?, za veljavnost tega načela; a) vsak zakon mora povzročiti nek učinek; ne moremo pa si misliti drugega kot nravno obveznost; »Ergo unka. restat obligatio ni or al is, qua homo congruo vinculo ad-stringitur a d de termina t um actum ponendum vel ommittendum,"40 b) Splošno naziranje vseh narodov in posameznikov je, da ima vsak zakon svoj korelativ: »obligatio eidem parendi«.41 c) Prekrvitev zakona se kaznuje, kazen pa suponira krivdo, ki obstoji v preziru obveznosti " V teb dokazih se izrecno omenja ali vsaj predpostavlja omenjeno načelo v pomenu; vsak zakon nalaga nravno dolžnost izpolniti, kar ukazuje, Zato ni razvidno, kako je mogoče o tem načelu govoriti tudi v zgolj kazenskem zakonu, ki vendar sam ne nalaga take nravne dolžnosti. Težkoča pa takoj zgubi svojo moč, če pojem zakona razširimo na vsako tudi le pravno obvezno normo; nobenega načelnega pomisleka ne more biti potem več proti običajnemu pojmovanju zgolj kazenskega zakona; je zakon, ki ne ukazuje pod grehom, pač pa nalaga nravno obveznost le prekršiteljem, podvreči se kazni. Seveda je treba upoštevati tudi v tem primeru pripombo Vermeerscha: »Miram et parum congruam dixcrimus voluntatem legislator is, qui parti principali legis i. e. normae, negaret vim obli-gandi, ut hanc propriam faceret partis secundariae que est sanctio exterior.a13
Prav tako nima težkoča moči proti pojmu zgolj kazenskega zakona, kakor ga razlaga Vermeersch. Iz do sedaj povedanega o bistvu zakona jče sledi, da ni oporekati načelno njegovemu pojmovanju; ugovor, da zakon brez vsake nravne obveznosti ni zakon, smo že obravnavali. Po tem naziranju je zgolj kazenski zakon, norma s pravno obveznostjo, z obveznostjo pred socialno oblastjo. Kdor tako normo prekrši, je kriv (culpa iuridica) in po pravici kaznovan. Pojasniti je treba še nekatere pomisleke proti temu posebnemu pojmovanju zgolj kazenskega zakona
Pri V er m c ers c h evem pojmovanju zgolj kazenskega zakona se zdi, da zakon zgubi ves moralni značaj in postane le pritisk gole sile; tudi kazen je le zunanja sila, ker niti ta ni bila naložena na podlagi neke nravne obveznosti kakor v običajnem pojmovanju zgolj kazenskega zakona.
Odgovor na ta ugovor ie bolj pojasnjuje pojem, o katerem govorimo,
Kakor že pojmujemo zgolj kazenski zakon, vedno je njegov moralni značaj dejansko zelo zmanjšan in nepopoln. Saj postavljamo na splošno zgolj kazenski zakon (lex mere poenalis) v nasprotje z nrav-nim zakonom (lex moralis). Izpolnjevanje zakona postavodavec zagotovi ali pospeSuje ne z nravnim sredstvom notranje obveznosti, ampak z zagrozitvijo zunanje kazni, ki služi kot sredstvo za uspeSnost
40	Oc, II, 46.
« L, c.
IS >At vero talis coaclio, si non meram violenliam diierij, fate a ris, necusse est. obligatio nem praeexistentem violatam praesupponerc.i O. c. II. 47.
41	0, c. 175.
Bojoilomi VtjtdJk
10
146
zakona. To velja za vse razlage zgolj kazenskega zakona v enaki meri. Vendar pa ni ves nravni značaj izključen. Pravne obveznosti ne moremo smatrati za golo silo. Čeprav zakon sam res nima naravnost obvezne moči, je vendar izraz zakonite oblasti, ki smo jo dolžni po naravnem zakonu priznati in upoštevati. V tem pa je tudi zadosten nravni temelj zgolj kazenskega zakona, tudi v smislu, kakor ga pojmuje Vermeersch.
Kar se tiče kazni, naložene zaradi kršitve Zgolj kazenskega za* kona, velja ista težkoča za vsako pojmovanje takega zakona: vsaka kazen predpostavlja krivdo, Krivde pa ni brez nravne obveznosti; zato je zgolj kazenski zakon krivičen zakon, torej ni zakon. Kratko je to izrazil sv. Avguštin: »Omnis poena, si iusta est, peccati poena est.«"
Avtorji moralnih učbenikov splošno razlikujejo v odgovoru na ta ugovor kazen v ožjem in širšem pomenu besede, ter krivdo v ožjem in širšem smislu. Opirajoč se na sv. Tomaža priznavajo, da je kazen v ožjem pomenu besede îe kazen za grehi v Širšem smislu pa je možna dvojna: ali kazen za krivdo, ki ni teološka, ampak zgolj pravna, ali pa kazen kot sredstvo, s katerim se doseže neka dobrina: izpolnjevanje zakona; strah pred kaznijo namreč nagiba človeka k pokorščini, ki jo je oblasti dolžan: »Alio modo potest considerari poena in quantum est medicina non solum sanatjva peccati praeteriti, sed etima praeservativa a pcccato futuro vel etiam promotiva ad aliquod bom;m; et secundum hoc aliquis inlerdum punitur sine culpa, sed enon sine causa.*44 V našem primeru govorimo o kazni za prestopek zakona, ki ne veže v vesti. Ce prekršitelju oblast zato naloži kazen, ta kazen sicer ne predpostavlja greha, ni pa naložena brez vzroka, zato ni krivična, Ta vzrok je prava pravna krivda in zahteva splošne blaginje, da se v neki meri zagotovi izpolnjevanje zakonov in tako doseže namen zakona,4"
Razlika med običajnim in Vermeerschevim pojmovanjem zgolj kazenskega zakona v tej stvari je sledeča: v prvem pojmovanju zgolj kazenski zakon sam nravno obvezuje, da prekršitdj sprejme kazen, v drugem pa ne, ker ne nalaga nravne obveznosti ne ad actum, ne ad poenam. V tem slednjem primeru bi bila — pravijo — kazen brez vsake nravne podlage, zato nezakonita in krivična,tT
« Cit. J an s sen, brez nadaljnje navedbe.
" II. II. qu. lOfl, a. 4.
" Sklicujoč se na Suareza pravi J a n s s e a : »Celle-sl s'explique comme suit: celui qui n'observe pas une ordonnance de l'autorité, bien que constituant une partie de tout, ne se conforme pas ù ce qu'exige le bien de Ce tout. En d'autres mots, pareille transgression est line délit au for externe ou civil et non pas nu lor interne ou divin...; elle ne peut donc Mre punie d'une peine sens strict, mais bien d'une peine du nrëme ordre, c'eat-à-dire d'une peine au for externe, civile ou juridique. En ce cas cette punition n'est autre chose qu'une pression morale exercée pour obtenir qu'on se conforme au désir du législateur, une sorte de coaction ayant pour but de faire poser ou omettre l'acte prescrit ou défendu-* 0, c, 241.
" Vermeerseh, o, c, Î77, objectio 4,
147
Zakon sam — odgovarja Vermecrsch — res ne nalaga kazni v vestí, pa vendar je upravičeno naložena zaradi pravne krivde. Kadar prekriitelja zakonita oblast obsodi, je zalo v vesti dolžan kazen sprejeti; le dolžnosti mu ne nalaga sicer zgolj kazenski zakon sam, pač pa božji zakon, ki ukazuje pokorščino zakoniti oblasti in njenim določbam, torej tudi pravičnim obsodbam,
Zaključno torej moremo reči: zgolj kazenski zakon v običajnem In v svojskem Vermeerschevetn pomenu ni protisloven pojem niti načelno nemogoč. S tem pa je tudi ie povedano, da so zgolj kazenski zakoni sami po sebi mogoči, kar je danes splošno priznana teza, Zavračajo jo le posamezni moralisti, kakor Tillmann, Gillet, Rčnard; svoje odklonilno stališče utemeljujejo z razlogi, katere smo skušali pravilno pojasniti oziroma ovreči.*"
III.
Ob načelni možnosti zgolj kazenskih zakonov nastane novo vprašanje: ali zgolj kazenski zakoni dejansko obstajajo in če so, kateri so: katera sodila nam služijo pri konkretnem ugotavljanju zgolj kazenskih zakonov.
2e iz naslova razprave je razvidno, da je omejena na zakone in naredbe, ki jih izdaja svetna, državna oblast. Božji zakoni, tako naravni kakor pozitivni, nalagajo nravno obveznost. V Cerkvi zgolj kazenskih zakonov skoraj da ni. V provincialnem cerkvenem zboru v Tolcdu (I. 1355] je bilo izrecno določeno, da so določbe tega in prejšnjih zborov zgolj kazenske-11* Isto je izrecno omenjeno za redovne konstitucije in pravila, ki vežejo le pod kaznijo, kar je za dominikanski red določno ugotovil že sv, Tomaž: »in aliqua tamen religions, scilicet Frntrum Praedicatorum, transgressio talis, vel ommissio (íllorum quae sunt in regula) ex suo genere non obligal ad culpam ñeque mortalem ñeque venialem, sed solum ad poenam taxatam sustinendam; quia per hunc moduni ad talia observanda obli-gantur.«" Zdi se, da so v Cerkvi le oni zakoni zgolj kazenski, ki so kot taki izrecno označeni, to pa zaradi predvsem duhovne narave Cerkve in njenih sredstev. Zadovoljiv kriterij bi bil tudi splošen
1H »Legitimus lumen inanet legislator, ul ul talis in conscientia agnosci debet. Quare poena pro culpa mers iuridica inflicts legitima est, ncc uucto-rilati earn infligenti resisti moraiiter potest; hoe autcm son vi legis humanoe sed legis divinae quae oboedientiam iustil legibus imponit,« 0, c- 175. Prim, razlago njegovega mnenja pri Güenechca, II. 66 si.
" Imena in deU pri Güenechea, o. c, 11 53.
»Ne onerentur culpa« ponder« ex trans jjressione constitutionum piovincialium fideles..., sacro approbante coaciliu ordinamus, quod con-stitutiones provinciates praedecessorum nostrorum, et quae in futurum con-dentur, nisi alitor in condendiü exprcsEe fuerit ordinatum, non ad oulpatn, ted ad pocnam tantum enrundem obligent transgressores.« Mansi, T. XXVI. col. 411.
>1 Summa. II, [I, qu. 1&6, a. 9, ad 1.
10*
8
nauk teologov; po verjetnem mnenju nekaterih niso moralno obvezne manj pomembne liturgične rubrike."
Ker govorimo o državnih zakonih, se zdi potrebno prej opozoriti na vrsto zakonov, ki smo jih sedaj tiho izključevali iz razprave. So to javnopravni zakoni, ki ugotavljajo dejansko pravno stanje ali urejajo in organizirajo raznovrstne javne ustanove, ki torej ne nalagajo nobene obveznosti, ker tudi ničesar ne ukazujejo, ampak le pripovedujejo in pojasnjujejo, kako je ta ali ona institucija zgrajena itd. To so zakoni v prav posebnem pomenu besede; v nekem smislu sicer tudi ti zakoni nekaj določajo; indirektno namreč zahtevajo, da tisti, katerih se tiče, upoštevajo prav to uzakonjeno obliko.1"
Glede zakonov, ki se obračajo naravnost na državljane, je potrebno najprej določiti dvoje.
Na podlagi že ugotovljenega je zakon počelo obveznosti, zako-nodavec pa pravi vzrok zakona. Torej je obveznost zakona odvisna od zakonodavca, Ali zakon obvezuje v vesti ali ne, ali obvezuje pod smrtnim ali pod malim grehom je odvisno od njegove določbe in volje. Vprašanje, kateri zakoni so zgolj kazenski, se torej spremeni v vprašanje, kakšna je volja zakonodavca in kako jo spoznati.1"
Drugo vprašanje je vprašanje o presumpciji, o domnevi, od katere je odvisen postopek pri določevanju zgolj kazenskih zakonov, če govori domneva za zgolj kazenske zakone, potem nalagajo nravno obveznost le oni zakoni, za katere je mogoče to izrecno dokazati; če pa govori domneva za moralne zakone, potem je način ugotavljanja drugačen; zgolj kazenski zakoni so samo oni, za katere je razvidno, da so po volji zakonodavca taki. Vsi drugi so nTavni zakoni. Prav tako se je po taki domnevi ravnati tudi v dvOmnih primerih. Katera domneva je utemeljena in pravilna 7 Nekateri so trdili, da je na splošno smatrati državne zakone za zgolj kazenske; nravno obveznost da nalagajo le oni, pri katerih je ta posebej ugotovljena. Za to mnenje se navajajo od starejših Navarrus, Valentia, Cajetanus in drugi, Opirali so se, kakor poroča sv, Alionz,61 predvsem na načelo, ki ga je treba pri razlagi zakona upoštevati, da namreč zakon ne nalaga večje obveznosti, kakor pa je potrebna, Ker pa zadostuje pogosto le kazen, ni treba notranje obveznosti; v tej zvezi poudarja tudi Janez Žbogar podobno načelo:
Vermeersch, o, c. 178.
55 Odiir, Temelji, 1. 121 si.; Giicnc cht a, o. c. II. -18 si.
11 »Sccunduni «a, quae de pTincipali Legislatoris humani causalitate diximus, mere poen.ilis erit lex quiiiTi humanus legislator vult esse tališ,« Vermeersch, o, c, 138, Podobno Živkovičs »Zakonodavac dekle može izdati jerfan čisto kaznenl zakon jer 0 njegovoj aamjeri zavisi na itlo če
i kako če svoje podloi.nike vezati." Osnovno moralno bogoslovlje, Zagreb 1938, 223. Tako tudi Z h o g a r : >Lex non obligat ultra'mentem legislatoris,« O. c. 517. Seveda je obveznost zakona dejansko odvisna včasih tudi od vsebine zakona. Kadar državni zakon prepoveduje dejanja, ki so pod grehom ic sama po sebi prepovedana, je prekrštev tega zakona grešno dejanje, ker je prekrvitev naravnega zakona.
Prim. Sv, Alfonz. Theolagia moralis, I. Taurini, 1691. 102.
149
'Ratio est, quia legislator si imponit pocnani temporalem et non mcminit poenae aeternac, ccnsetur ad istam non obligate in con-scientia,*"
Moderni avtorji sicer ne govore izrecno o domnevi, vendar pa je sklepali, da nekateri dejansko zastopajo isto stališče, Poudarjajo namreč, da se moderni zakonodavci za obveznost v vesti ne menijo, da iz svojega verskega indiferentizma ne upoštevajo krivde pred Bogom. tajijo večno kazen, zato ne obvezujejo svojih podanikov v vesti; pa tudi, če sami priznavajo nravni red, izhajajo pogosto iz prepričanja, da se ta red njih ne tiče, oni da imajo opravka Le s pravnim redom. Ker pa imajo zakoni svojo obveznost iz volje zakonodavca, zakoni ne vežejo v vesti, razen kadar je to že iz narave zapovedi same nujno sklepati. Med zagovornike tega mnenja prišteva Janssen Lehmkula, Noldina, Vermeerscha, Genicota, Primerja in druge."
V resnici je Vermeersch v svojem delu (Juaestiones de iustitia pisai: «In quibusdam enim regionibus ... legislator aperte profitetur indilferentismum, flocci iacil reatum coram Deo, omnia civili vinculo fundare contendit. Vix tunc apparet quomodo eius praecepta positive obligarent conscientiam,Tudi iz zadnje izdaje njegovega mo-ralno-teološkega učbenika se mora sklepati, da se še nagiba k domnevi v smislu zgolj kazenskih zakonov, čeprav tega jasno ne izpove. Poudarja, da je najvarnejše sodilo, kateri zakoni so zgolj kazenski, splošno prepričanje, ki jih ima za take. Takemu prepričanju, se zdi, da se zakonodavec prilagodi. Moderni pravniki pa kar sploSno razlagajo moderne civilne zakone, v smislu modernega indiferentizma, kot norme zgolj pravnega reda in popolnoma ločijo nravni in pravni red, Iz tega bi sklepali, da govori po njegovem mnenju domneva za zgolj kazenske zakone, V tem nas potrjujejo tudi njegove besede: »Hodie, ex probabili opinione, eae solae leges eiviles conscientiam immediate obligant quae, ob boni communis necessitatem, talem vim habere de-bent.«'* Vsekakor pa gre predaleč Giienechea, ki njegovo mnenje razlaga v smislu, da državni zakoni sploh nikoli ne vežejo v vesti."" ■lasno namreč uči, da SO tudi svetni zakonodavci pravi tvorni vzrok nraviie obveznosti, in obenem postavlja kriterije, po katerih se določujejo zgolj kazenski zakoni, kar ne bi imelo smisla, če bi zakoni Sploh ne nalagali nravne obveznosti.*1
2e sv. Alfonz pa se je odločil za drugo domnevo: zakoni so nravno obvezni, kadar ni posebej razvidno, da so zgolj kazenski,*»
SB O. e- 518. Gre pa ic dalje; »Legi*lator apponens poea&m temporalem censetur ezcludsre poenam ueternam,. L. e. To načelo raztegne cclo na cerkveno oblast. (Prav tam.)
57 O. c. 259. Kar tiče Lehmkula, se zdi, da ne spada med naštete; na navedenem mestu [Theol. moralis, l. 180) govori O zelo moki krizni kol kriteriju za spoznanje zgolj kazenskih zakonov, ne pa da bi kazen kol taka kazala na zgolj kazenski zakon.
Brugis, 1904, 135, " O, e. I. mi a; prim, II, 300/301. 1111 O. c, II. 66, »' O. c. 178—182. « Oc. n. 147, pa g. 102.
150
To so ie iudi pred njim. irdiJi odlični skolastiki, kakor Suarez, ki kot splošno navaja sledeče mnenje: »Diccndum est ergo legem, quae in verbis suis et modo quo fertur, praeceptum continet, eliamsi poenam adiciat, obligare in conscientia, vel sub mortali vel sub venia!» culpa, iuxta qualitatem materiae .., nisi aliunde constet de expressa menle legislatoris.«4' Podobno je trdiJ Dominicus Soto: *Fideiissima regula est: Omnis lex quae absolute fertur.,, obligat ad culpam.,, Quo fit, ut quicumque legem ferre voluerint, sive saeculores principes sive ecclesiastici praepositi, quae non obliget ad culpam, illud de-bent explanare,«"* V novejšem času odločno zagovarjajo to mnenje Janssen, ki navaja tudi Ferreresa in Bouquillona4", Lopez80, Mausbach47, Rulandai, Nell-Breuningfl0.
To mnenje se zdi bolj utemeljeno- Kajti ie iz pojma zakona in iz pravega pojmovanja državne oblasti je sklepati,, da so zakoni na splošno obvezni, Nravna obveznost je nek skoraj naraven, samo po sebi umeven učinek zakona,™ Tudi sv. pismo nas na mestih, ko govori o pokorščini javni oblasti, v tem mnenju potrjuje.
Pa tudi zgornje dokazovanje nasprotneg» mnenja ne zadovolji. Najprej preveč dokazuje, Dosledno izvajanje gornje trditve, da namreč zakonodavec na splošno ne nalaga nravne obveznosti, ker da jo ignorira, bi dovedlo do nujnega zaključka, da oblast sploh ne izda dejansko nobenega nravno obveznega zakona, pa tudi nobenega zgolj kazenskega ne, kajti tudi ta — vsaj po običajnem pojmovanju — nalaga obveznost kazni. Isto morajo priznati vsi, ki učc, da spada nravna obveznost k bistvu zakona,
Pa tudi trditev sama, o kateri razpravljamo, ni utemeljena. Res je, da je obveznost zakona odvisna od zakonodavca, vendar pa nt nujno, da bi izrecno mislil na obveznost v vesti, ko izda nravni zakon, Zakonodavec, ki ima zakonito oblast, ima moč in pravico nalagati nravno obveznost. Kadar se torej te zakonite oblasti poslužuje, se je na splošno poslužuje neomejeno, uporablja vso svojo oblast, neokrnjeno in polno, ter ustvari tako nravno obvezen zakon, iz tega ne sledi nujno, da so vsi zakoni nravno obvezni; sledi le,
« De legibus, V- e. 3, o. 6. CiL Lopez, o. c. Tom. XXVII, 209. De iusiitia et iure, lib, [, qu, 5. a, G. Cit. Lopi z, o, c. 210.
« O. c. 294—298,
»Ad hoc ut. lex uliqua, etsi poenam Contra violatorej eontineat. haberi possit ut mere poenalis, requiritur ut coiutet de posiliva menic lugiflatoris, noleatis tubdilos obligare nd culpam, sed tantum ad poenam.« O. c. 209
BT »Das konkrete Vorhandensein einer bloGen lex poenalis ist nur anzunehmen, wenn dafür bestimmte Gründe sprachen.» O. c. t. 134. Enako v II. 206: »Eine iolche abgeschwächte Befehlsform ist aber nicht zu präsumieren.«
•s »Ei ist aber nicht angängig, alle diese Anforderungen des Staates ohne weiteres leicht zu nehmen, insbesondere kann der disjunktive Charakter gar nicht bewiesen werden,» 0. c. 118.
aC »Ebenso werden nur besondere Umstände es rechtfertigen, im Einzelfalle ein Staatsgeselz als reines Pnenalgesetz anzunehmen,« Staats-lejtikon der Gorre&gcsellschaft, V, 5, zd. Koll 126.
io -Nam quoif lex sit moralis et obliget in conscientia est naturalis consequentia ipsius legis.* Lopiz, o. c. 218.
151
ga dovori domneva za take zakone. To pa tem bolj, ker moderni zakonodavec nima v mislih nravne obveznosti, zato je pa tudi izrecno ne omejuje te na sprejem kazni.
Iz razloga, ki se pogosto navaja za upravičenost zgolj kazenskih zakonov, da namreč postavodavec noče nalagati obveznosti tam, kjer ni nujno potrebno, da ni bi lako množil prilike za greh, bi se moglo sklepati ravno nasprotno od tega, kar se dokazuje: predvsem tista oblast, ki priznava Boga in ima zato greh za največje zlo, izdaja zgolj kazenske zakone; ona pa, ki se za vest ne meni, ne upošteva tega nagiba, ampak hoče samo porabiti vso svojo moč, ki jo ima, da doseže čim večjo učinkovitost zakona.
Zaključno moremo torej reči: vsi zakoni vežejo v vesti, razen onih, pri katerih se more dognati drugačna pozitivna volja zakono-davca.
To voljo pa je težko odkriti. Izrecno tega današnji zakonodavci nikoli ne povedo. Ne razkriva je oblika zakona, ki je navadno pri vseh enaka, Izrecna izjava bi še celo navajala k manj resnemu upoštevanju zakona, kar je gotovo proti namenu oblasti. Tudi sicer je vsako direktno poizvedovanje o namenu zakonodavca otežkočeno ali celo nemogoče, ker navadno danes ne izvršuje zakonodajne oblasti le ena fizična oseba, ampak večja skupina najrazličnejših ljudi.71
IV.
Kaj torej? Dve poti sta, se zdi, ki še ostaneta odprti. Prva raziskuje z indirektnimi kriteriji, kaj je svoluntas interpretativa legisla-toris", da ugotovi zgolj kazenske zakone: druga pa nasprotno izhaja iz stališča, da teorija zgolj kazenskih zakonov danes praktično nima pomena, ker ne moremo ugotoviti, kateri zakoni po volji oblasti ne vežejo v vesti. Ker je pa zakon na splošno obvezen, se moramo torej praktično ravnati po načelu, da nalagajo vsi pravični zakoni pravo nravno obveznost. Seveda nastanejo pri tem praktične tež-koče vesti, ki 30 jih reševali avtorji do sedaj 5 pomočjo zgolj kazenskih zakonov; sedaj pa bo treba poiskati drug, nov način. »Di-visto legis civilis in moralem, poenalem et mijetam, quidquid sit de quaestione speculativa, practice ad explicandam obligationem legum civilnim hodiernarum inservire non videtur,»7*
1, Nekateri se zadovoljijo z ugotovitvijo, kakšna je »voluntas interpretativa« zakonodavca. Smisel tega izraza je ta: svojega namena glede obveznosti poatavodavec ni odkril niti izrecno, niti vseh-ljeno. Morda tudi ni imel v mislih nravne obveznosti, ko je izdal zakon. Kakšna je torej njegova volja, kar se tiče obveznosti? Predpostavljati moremo in moramo, da pametna, raticnalis. Kadar je torej v skladu z načeli prave razsodnosti, preudarne pameti, da ta ali oni zakon ne nalaga nravne obveznosti, moremo sklepati, da je uvideven zakonodavec pametno ravnal jn izdal zgolj kazenski zakon.
n VcrmeeTsch, o. e. 178, Jan a s en, oc, 296; prim. tudi po glavje: Leg um inudernarum elaborati«, pri Giienechea, [I. 111-—1-13.
" L o p i z , o. c. 213.
152
AH pa kdaj pametni, modri razlogi zahtevajo, aH vsaj bolj priporočajo zgolj kazenski zakon? Kdaj je bolj smiselno opustiti nravno obveznost, kakor pa jo naložili? V odgovoru na to vprašanje se moremo poslužiti že prej omenjenega načela: oblast naj ne nalaga večjega bremena, kakor pa je potrebno v dosego njenega namena. To načelo je postavil že Suarez: »Coactio aliqua est utilis; et quod maior non fiat est etiam utile animabus et pertinet potius ad suavem providentiam quam ad rigorem,'<7i Kadar torej oblast izda zakon, katerega spolnjevanje in katerega namen more doseči v zadovoljivi meri že z zagroženo kaznijo, ni pametno, da bi nalagala še nravno obveznost, To velja že posebno danes, ko je predpisov brez števila; Splošna nravna obveznost vseh bi nalagala pretežko breme.71 Dodati moremo še dejstvo, da je oblast tem bolj uspešna, čim bolj je uvidevna, čim bolj se izogiba nalagati večje dolžnosti in obveznosti, kot je potrebno.'5
Krivo ugovarja Lopčz temu načelu, čeS da preveč dokazuje in zato nič ne dokaže. Dokazoval naj bi namreč, da so vsi zakoni, ki jih državna oblast izda, zgolj kazenski, kajti pri vseh je koaktivna moč ista in danes tako silna, da more država doseči z njo, kar hoče. Vendar ta ugovor prezre več stvari: najprej zahteva skupna blaginja za nekatere zakone odločno nravno obveznost. Torej je ta potrebna in vkljub fizični sili države ni odveč. Med take zakone prištevajo avtorji one, ki urejujejo pravice posameznikov, dedovanje, razne načine pridobivanja imetja, pogodbe i. dr., kjer je potrebno, da so določbe k o nč neveljavne, pred ljudmi in pred Bogom. Dalje so zakoni, ki jih je treba zaradi njihove važnosti in zaradi važnosti namena, iz katerega so dani in katerega naj dosežejo, vedno in povsod izpolnjevati, drugi pa že dosežejo svoj namen, če jih podaniki izpolnjujejo vsaj na splošno. Pri prvih je potrebna tudi obveznost v vesti, pri drugih more zadostovati le kazen.'" V tej zvezi se zdi, da smemo razlikovati zakone tudi pod vidikom večje ali manjše nadzirljivosti s strani oblasti: čim manjša je možnost nadzorstva, tem vetja bo potreba nravne obveznosti, Skratka: koaktivna moč oblasti je res ena in ista, a zakoni so različni; so taki, katerim iz raznih razlogov le zunanja sila ne more zagotoviti one učinkovitosti, ki jo morajo v smislu javne blaginje imeti.
Po katerih sodilih naj torej končno in konkretno odločimo, kateri zakoni so zgolj kazenski, kdaj naj se zakonodavec zadovolji le s pravno obveznostjo? Pogledati je treha posamezne zakone. Tozadevne izjave oblasti ni nobene, oblika, kakor je bilo že rečeno, je po večini ista pri vseh zakonih, Vsebina zakona nam more dati
" De legibus, lib. V, c. 4, n. 6, eit. Vermeersch, I. 2. izd. 162.
" Viiniterscli, o, c- (3. izd,), 179.
™ To načelo u£e Sploitio: »Ako se pak namjeravani učinak po&tinava
i samo nekom primjerenom kaznom, dosla če biti u savjesti obveza na kaznu, a ne ujedno i pod grijeh.* Zjvkovič, o, c, 223, Prim, Mauibach, o. c. I. 134. L c h m k u I, I. 181, N o 1 d i n , o. c. I. 169, Giicne-c h e a , o, c, fl. 59.
i* Lupi z, Theoria legis mere poena] k etc., Periodica, XXIX. 1940, 26, Janssen, o, c. 249.
153
neko kolikor toliko tehtno, a ne vselej zanesljivo podlago: kadar zakon predpisuje nekaj, kar je v ozki zvezi z nravnostjo, kar je potrebno za skupno blaginjo, za javni red in mir, ali kar nai odvrne od skupnosti Škodo, nas zakon sam nagiba k sodbi, da je nravno obvezen, Če pa gre za predpise, ki so sami po sebi nravno indife-rentni, ki v vsakem kršenem primeru ne povzročajo škode drugemu ali družbi, ali za katere skupna blaginja zahteva le neko splošno, ne pa natančno izpolnjevanje, moremo sklepati, da najbrž ne nalagajo tudi nravne obveznosti." Popolnoma zanesljiv pa ta kriterij tudi ni, vsaj ne kot samostojen, Isto velja za sodilo velike globe alt kazni. Res je, da moremo sklepati na podlagi zelo visoke kazni na zgolj kazenski zakon, ker bi sicer bil prestopek prehudo in zato krivično kaznovani to velja predvsem v primerih, kadar je kazen v istem redu kot zapovedano dejanje, ki v kazni zadobi kakor neko nadomestilo. Na drugi strani pa more biti visoka kazen dokaz, da gre za veliko krivdo, torej tudi za nravni zakon, kakor je omenil že Concina: «Atrochim poenarum impositio argumentum est, legisla-torem velle omni efficaciori modo quo valet adstringere subditos suos ad observandas leges, n™
NajzanesljivejJi in splošno priznani ter veljavni kriterij pa je splošno prepričanje in splošna razlaga zakona, Obema se zakono-davec prilagodi, kadar izrecno ne protestira. Tako nekako soglaša s splošnim umevanjeni zakona, ker z molkom izraža svoje soglasje, Zato je za vsak konkretni primer najzanesljivejša norma: kadar je splošno mnenje, da je zakon ali gotovo ali vsaj verjetno zgolj kazenski, ga moremo za tega imeti in se tudi v tem smislu ravnati-" 2. P. Lopez je ubral drugo, novo pot, ki se ne ozira na teorijo zgolj kazenskih zakonov (kakor sam ta nauk imenuje), ker da je teoretično nejasna, praktično pa neuporabna. Osnovni princip njegovega mnenja je že omenjeno načelo sv. Tomaža: »Leges positae humanitus,,, si iustae sint, habent vim obligandi in foro conscien-tiae.*™ Te besede veljajo po njegovem mnenju za vse zakone."1 Torej so vsi zakoni dejansko nravno obvezni, čeprav so zgolj kazenski zakoni teoretično mogoči: v tem se loči od Ttllmanna.
Da ta nravna obveznost vseh državnih zakonov in odredb ne postane za vestnega podanika pretežko ali celo neznosno breme, jo mora razlagati pravilno v smislu nekaterih splošnih norm, po katerih običajno razlagamo obveznost nravnih zakonov. Na dvoje načel opira svoje norme omenjeni avtor: a) Prvo črpa iz besed sv. Tomaža: »Contmgit autem, quod aliquod praeceptum quod est ad commodum multitudinis in pluribus, non est conveniens huic personae vel in hoc casu; quia vet per hoc impediretur aliquid melius vel qtiam induceretur aliquod malum:
"Janssen, I, c,, Vernmrsch, o. c. 119—182. ?9 Theoltigia chriatiana, Romoe 1763, T. VI. p. 117. Cit. Jansicn, o. e. 302,
" V e r m e e r s c h , o, c, i. t79; Janssen, o, o. 300 si, 110 Silnima, 1, II. qu, 96, a. 4.
« »Haec de omnibus lejjibus valent.* O. c. T. XXVIL, 215.
154
peiiculosum autem esset, ut hoc iudicio cuiuslibet committeretur, nisi forte propter evidens et subitum periculmn.«™ Iz teh besed sklepa: zakon, ki je pravičen in nravno obvezen, dejansko ne veže, kadar v konkretnem primeru posamezniku Škoduje ali ga v večjem dobrem ovira. Ravnati se po tem načelu ni dovoljeno le zaradi nevarnosti zlorabe. Kadar pa je primer jasno razviden in nujen, tudi ta prepoved odpade.
b) Drugo je načelo Cpikije, ki se maie v svetnih Zakonih upO' rahljati pogosteje kakor v cerkvenih, kjer je spregled iz vzroka lahko dosegljiv, dočim je pri državnih skoraj nemogoč. Ker pa mora biti zakon »človeški«, t. j. ne pretežak, mora biti na razpolago to sredstvo epikije, da se v posebnih slučajih podložnik sam izvzame iz obveznosti zakona.
V obeh primerih je mogoča zloraba, ki se more omejiti s pravilno nravno vzgojo državljanov.
Opirajoč se na ti načeli, podaja avtor sledeče norme:
a)	Kadar je državni zakon v danem primeru škodljiv ali pre-težak, ali tudi samo brez koristi» ne veže in ga ni treba izpolniti.
b)	Narava zakonov, ki vežejo v vesti, je različna: nekatere je treba — tako zahteva skupna blaginja — vedno in v vsakem primeru izpolnjevati, n, pr. zakone, ki določajo pravico posameznika, pri drugih pa zadostuje, da se doseže njih namen, le neko splošno spolnjevanje, n. pr, prometne odredbe, Narava zakona dovoljuje torej, da posvečamo takim zakonom manjšo pažnjo. Včasih je prekrvitev take postave brez greha,
cj Zakon veže le one, za katere je dan, Mnogi zakoni ne vežejo naravnost državljanov, ampak le uradnike, javne organe, ki naj po svoji službi skrbijo, da bodo državljani to ali ono storili ali opustili, tako n. pr, pri pobiranju trošarine ali pri prometnih naredbah. Kadar gre za take zakone, zadostuje že le pasivno zadržanje, S svojim ravnanjem se more človek celo potruditi, da se izogne opozorilu ali zahtevi javnih organov. Kdor n, pr, na državni meji skrije carini podvržene predmete, ki jih uradnik ne najde, ničesar v vesti ne zagreši, Podkupovanje in laž seveda ne moremo imenovati pasivno zadržan je.
Zaključna sodba o tem mnenju še ni mogoča. Prva norma, se zdi, da v vsem obsegu ne velja. Videti je, da ji nasprotuje načelo, ki pravi, da vežejo zakoni, ki so utemeljeni v domnevi splošne nevarnosti fleges fundatae in praesumptione periculi generalis), tudi v primeru, ko nevarnost dejansko ne obstoji, ko zakon »ne koristi«. Pri presojanju druge norme ni lahko umljivo, kako more biti pre-kršitev nravno obveznega zakona, čeprav le v majhni stvari, brez greha, Pri vseh treh normah pa obstojijo velike praktične težkoče, predvsem možnost zlorabe, ki je videti tako velika, da bi zakoni kmalu izgubili ves svoj smisel. Tako moremo reči, da s to novo potjo teorija zgolj kazenskih zakonov ni postala manj potrebna ali celo napačna.
« S ti mina, I. H. qu. 97, a- 4.
" Lopi z, o. e., T. XXVH, 115 »1., T. XXIX, 29-U.
155
Smotrnost kot dokaz za bivanje bozje
La finalité comme preuve de l'existence de Dien.
Dr. J. Janzekcvié.
Sommaire: La finalité, telle qu'elle se manileste à In conscience immédiate du l'homme agissant, implique La connaissance d'un but, la tendance vers lui et l'organisation des moyens aptes i le réaliser. Peut-on la reconnaître »du dehors«? La connaissance et la tendance qui en sont te
principe, ne peuvent Ûtre saisies que »du dedans«, c'est entendu, mais organisation des moyens? Peut-on. savoir avec certitude que telle action humaine a été faite »exprès«, tel objet façonné à dessein? Certainement. Le langage, l'écriture, une machine sont des manifestations évidentes de la finalité humaine, vue du dehors.
À quel signe le reconnait-on? Il n'y a pas de signe unique et infaillible de la finalité humaine. Pour la saisir, il faut remarquer comment un certain nombre de phénomènes se détache du milieu par une forme qui les relie en un tout, et comment ce tout reefele l'intervention d'une intelligence humaine. Tout cela ne se prouve pas, tout cela se voit d'un seul et même regard intérieur.
V a-t-il, en dehors de l'activité consciente humaine (et celle des animaux), de la finalité dans la nature? Y trouvons nous avec certitude des arrangements faits en vue d'une fin et rrmwfestftnt par li une intelligence? On ne peut répondre que par l'affirmative. La bouche, l'oesophage, l'estomac et l'intestin forment, pour prendre un seul exemple, au regard de tous un tout compliqué, ingénieux, évidemment lait en vue de la nutrition,
Comment reconnaître les finalités dans la nature? On en allègue comme critère la régularité. Mais si on distingue la preuve par l'ordre du monde de celle basée sur la finalité, cc critère devient trop large. Tout ce qui est régulier, soumis à une loi, n'est pas toujours reconnu comme fait intentionnellement, et. d'autre part, un fait exceptionnel peut très bien être voulu comme moyen en vue d'une fin. Vu que la finalité organise un certain nombre 4c phénomènes en Un tout, c'est peut-être la forme du tout qui est le signe de la finalité. Mais d'abord, un tout a lui-même besoin d'un critère qui permette de le distinguer d'un *tas«, d'une somme, et puis, il n'est pas immédiatement évident que chaque tout soit formé en vue d'une fin. C'est surtout l'utilité qui est considérée comme signe de la linatilé. Mais dans l'idée de l'utilité, celle de la finalité est déjà incluse. Utile veut dire favorable à l'obtention d'une fin. A un être qui n'aurait pas de fin, rien ne saurait être ni utile ni nuisible,
S'il n'y a pas de signe distinct!E qui permette de conclure ù la finalité, il reste qu'il faut la voir elle-même. Cette vision intellectuelle présuppose une activité de l'esprit qui consiste, comme i propos de la finalité humaine, à remarquer qu'un certain nombre de phénomènes est relié en un tout de telle façon que l'intenLion d'un être intelligent y est manifeste. On voit la finalité comme on voit la beauté qui, d'ailleurs, en est une espèce.
La science moderne, tournée principalement vers 1 aspect quantitatif des phénomènes, n'est pas favorable h la finalité dont tes manifestations sont surtout d'ordre qualitatif. Cependant, tant tes sciences physiques que les sciences biologiques de nos jours parlent fréquemment de la finalité. M, Planck p. ex. voit dans le principe de moindre action, qui régit toute la physique, une véritable finalité, manifestant une intelligence semblable A la nâtre. Mais comme on ne voit pas bien le but de cette loi, il serait peut-être mie* de ne pas parler de la finalité au sens étroit, C'est toujours la biologie qui reste le domaine privilégié des finalités évidentes. On doit surtout il M. Dricsch la description de la finalité de la vie comme telle, A M. Cuénot l'étude de la finalité dans les coaptations, ù J. H. Fabre l'étude de la finalité dans tes instincts.
12 4
Parmi les objections contre la finalité on allègue souvent le calcul des probables, Au cours d'innombrables rencontre« fortuites des phénomènes, dit-on, le hasard amène forcément de-ci de-là une réussite. Telle réussite passagère serait notre monde avec la vie qu'il rend possible. On répond parfois j cette objection en alléguant l'invraisemblance d'un tel cas, Mai« cette réponse est basée sur l'illusion que, parmi les combinaisons possibles, celle que nous qualifions d'ordre, est moins probable qu'un »désordre« déterminé. Or en jetant p. ex. trois cailloux au hasard, il est tout aussi probable qu'ils forment, en tombant, un triangle équilatéral, qui nous parait spécialement régulier, que n'importe quel triangle irrégulier, pourvu qu'on ne les confonde pas tous, mais qu'on en choisis«« un seul, à angles bien déterminés. Ce qui est possible, peut se réaliser. La solution de la difficulté est â chercher plutôt dans la distinction qu'il y a entre la possibilité mathématique et la ^possibilité réelle. En considérant notre monde, tel qu'il est, otl verrait qu aucune combinaison d cléments quelconques ne peut y produire p. ci. une montre. Le processus qui en formerait un élément, en détruirait d'autres. Il en est de mtmc de la vie et de ses finalités. Leur formation fortuite n'est pas au plus haut degré invraisemblable, elle est impossible,
Constater la finalité au sens étroit du mot, c'est constater l'intervention d'une intelligence. Tant que celle-ci n'est pas manifeste, la finalité, c'est à dire l'arrangement voulu comme moyen en vue d'une fin désirée, reste problématique, L'unique question donc qui se pose, est de savoir quelle est cette intelligence. Or il est aisé de montrer, en se basant sur tes finalités de ta nature, quelles manifestent une intelligence transcendante personnelle (consciente). Quant aux autres attributs divins, la preuve par la iinali té les laisse dans l'ombre. Mais comme ce n'est pa le polythéisme et la nature de Dieu qui sont en question aujourd'hui, niais l'existence d'un principe transcendant <t personnel, la preuve par la finalité qui la démontre, est des plus efficaces,
I. Človeška zavestna smotrnost.
Izrazi smotrnost, smoter, smotrn med preprostim ljudstvom menda nikjer niso več rabljeni. V knjižni slovenščini pa so se popolnoma udomačili. Pomenijo nam stvarno isto, kar besede nameravano, hoteno, premišljeno, Smotrno je vsako dejanje, ki ga izvršimo z namenom, da bi dosegli zaželeni učinek, pa naj že pri tem uspemo ali ne. Tudi naprave, ki smo jih nalašč zato izdelali, da bi z njimi hitreje ali laže dosegli svoj namen, nazivamo smotrne, Nasprotje smotrnega je slučajno. Navadno pa naziv smotrno še zožimo na samo taka dejanja in naprave, ki svoj namen tudi dejansko dosežejo, zlasti Če ga dosežejo na posebno spreten in duhovit način. Kar je v tem pomenu smotrno, imenujemo tudi premišljeno, pametno, modro, nasprotje pa nesmotrno, nespametno. Nas zanimajo smotrna dejanja in naprave kot take, bodisi da so spretno ali nespretno zasnovane.
Smotrno je vedno samo določeno delovanje: mišljenje, govorjenje, ročno delo. Tudi o izdelanem orodju ali stroju sicer pravimo, da je smotrn, pa ne kolikor je poseben predmet, nmpak kolikor je pripraven, da kaj proizvede. Če kdo trdi o kaki umetnini, da je smotrna, misli s tem ali na umetnikovo spretnost pri oblikovanju, ali na učinek, ki ga zbuja predmet v gledalcu, torej vedno na neko delovanje.
Pri smotrnosti sodelujejo tri počela: spoznavna zmožnost, ki zamisli načrt, teživna zmožnost, ki da pobudo za njegovo uresničenje.
157
in izvršilna zmožnost, Iti načrt ostvari. Brez tek činiteljev se delovanje ali naprava ne more imenovati smotrna. Kjer ni spoznanja, tam se vrše izpremembe »kar tako«, »na slepo srečo«. Toda spoznanje samo ničesar ne proizvede, kolikor pa je neko delovanje, ki je po svoji naravi naperjeno na predmet, je sicer smotrno, vendar to ni zavestna človeška smotrnost, ki o njej govorimo, vse dotlej, dokler ni hoteno, te kdo nehote, slučajno naleti na resnico, mu pravimo, da je slepa kura, ki najde zrno. Izvršilna zmožnost ni vedno različna od spoznavne in težilne. S hotenjem prepojeno mišljenje in premišljeno hotenje pa je že obenem smotrno delovonje. Nujni prvini smotrnosti sta torej le spoznanje in teženje, Samo tam, kjer je spoznanje in teženje, je mogoča smotrnost, in povsod, kjer je smotrnost, se izraža neko spoznanje in teženje.
Da obstajajo zavestna človeška smotrna dejanja in naprave, to je prav tako gotovo, kakor fe gotovo, da tisti, ki misli, tudi biva. Oboje se nam enako neposredno javlja v navesti, Razni misleci so že marsikaj zanikali, toda tega, da vsaj Človek včasih smotrno deluje, tudi najzagrizenejši pozilivist Se ni tajil. Kako tudi, ko bi pa zanikanje samo pričalo, da ima njegovo govorjenje določen smoter. Zavestna človeška smotrnost je nesporno dejstvo. Tisti, ki zanikajo smotrnost v naravi, brez pomišljanja priznavajo človekovo smotrnost, in prav zato jo naravi odrekajo, ker v njej ne najdejo nujnih pogojev, ki Smo jih ugotovili, namreč spoznanja in hotenja.
Kako vemo za človeško zavestno smotrnost? Za svojo lastno tako, kakor za mišljenje in hotenje, ki jo je rodilo. Vse io nam neposredno in nezmotljivo javlja zavest. Svoja smotrna dejanja gledamo tako rekoč *od znotraj«. Tudi drugi ljudje nam lahko povedo, ali so to in to nalašč storili, ali se jim je tako primerilo, ter nam na ta način posredujejo znanje o svoji smotrnosti, ki jim je vidna »od znotraj*. V tem slučaju dejanj, ki so po lastnih izjavah započeinikov izvršena z določenim namenom, na videz ni treba posebej »od zunaj * opazovati, da doženemo njihovo smotrnost, razen če pričevanju ne verjamemo. Toda ravno možnost, da nas bližnji vara, nam nalaga dolžnost, da vsa človeška dejanja, razen svojih lastnih, »od zunaj" presojamo glede na njihovo smotrnost ali nesmotrnost. Sicer smo pa itak tudi jezik, ki nam posreduje misli soljudi, kot otroci morali »od zunaj« prepoznati kot smotrno sestavo glasov in uganiti, kaj pomenijo posamezni maki. Za vso smotrnost torej, razen tiste, ki se izrnža v našem lastnem spoznanju, hotenju in delovanju, vemo le na tak način, da opazujemo določena dejanja in naprave ter skušamo iz posebnih znakov dognati, ali so storjene nalašč ali slučajno.
Kateri so ti znaki? Kako spoznamo, da je kako dejanje nalašč storjeno, da je kak predmet izoblikovan od človeka z določenim ramenom? Z eno besedo, kako je mogoče »od zunaj« prepoznati človeško zavestno smotrnost? Na ta osrednja in odločilna vprašanja, ki bi nam naj zaostrila pogled tudi za prepoznavanje naravnih smotrnosti, ni mogoče odgovoriti S tem, da bi našteli nekaj nespornih
1 5S
znakov. Prav v tem je vsa težava tistih, ki dokazujejo smotrnost v naravi, ter izgovor onih, ki jo zanikajo. Poizkušajmo torej najti kako značilnost na smotrnem dogajanju.
Bistvo smotrnosti, kakor jo doživljamo sami v sebi, smo našli v tem, da nekdo skuša ?. določenimi dejanji doseči določen namen, izvesti določen načrt. Vsa dotična dejanja se vrše zaradi nečesa in imajo vsled tega med seboj in z načrtom poseben odnos. Ta odnos veže vse dogajanje v izrazito celoto. Smotrnost daje mnoštvu različnih pojavov določen 1 i k, Prepoznati smotrnost se torej pravi zagledali, da določeno število pojavov tvori zaključeno skupino, ker jih oblikuje in druži poseben odnns in tako loči od ostalih pojavov in skupin pojavov,1 Lika pa ni mogoče zagledali, ne da bi pojave, ki ga tvorijo, z lastno dejavnostjo sami oblikovali, Pri tem je mogočih več slučajev: Včasih kaj oblikujemo, kar dejansko ni oblikovano, ali je drugače oblikovano: Človeku pripisujemo namen, ki ga nima; štiri točke »vidimo« kot križ ali kot kvadrat. V takih slučajih sami vnašamo v pojave smotrnost, mesto da bi jo iz njih razbrali. Včasih ne oblikujemo pojavov, ki v resnici tvorijo smiselno celoto: otrok v določeni starosti ne vidi slike, ampak samo barve in črte na njej; pri dejanjih soljudi včasih Spregledamo, da so skrbno premišljena, in jih pripisujemo slučaju. Včasih pa oblikujemo pojave tako, kakor so bili res prej oblikovani bodisi od nas, bodisi od koga drugega; govor pravilno razumem, iz glasov razberem napev in čustva, ki jih izraža.
Za celote in like pa je značilno, da vlada med njimi ter njihovimi deli čudna medsebojna vzročnost. Deli sicer tvorijo celoto, toda ne kot vsota, Kolikor so namreč deli, ne samostojni pojavi, toliko dobivajo tudi sami nekaj svoje vsebine od celote, ki je zgrajena iz njih. Zato je celota več kot samo vsota pojavov, ki jo tvorijo, Tisti več je vprav odnos, ki oblikuje pojave v celoto in jih s tem pretvarja v dele. Napravimo n, pr, piko na list in skleniino, da se je ne bomo več dotaknili. Kaj imamo na listu? Za sedaj samo piko. Toda ista neizpremenjena pika lahko postane, če ji okolje primerno izpremeni-mo, del črke »1«, zvezda na nebu, oko v človeškem obrazu ali knr koli. Pri tem stori človeški obraz, da pika predstavlja oko, pika stori, da pomenijo določene črte človeški obraz* Podobno znane besede omogočijo, da razumemo stavek, stavek kot celota daje besedam dokončni pomen, Prav zato je včasih težko zagledati celoto. Sprva smo pred nalogo, ki jo tvorijo same neznanke. Ali predstavlja ta pika ris oko? Da, če se nahaja v liku, ki predstavlja obraz. Ali predstavljajo te krivulje res obraz? Da, če so na pravem mestu oči. Katero neznanko naj razrešim najprej? Ali moram prej ugotoviti, da je pika oko, in torej sklepati, da so krivulje okraz, ali najprej dognati, da so krivulje obraz, in sklepati, da jc pika oko? Res je, da delamo včasih eno in drugo, toda le tedaj, kadar je lik sam sestavljen iz drugih likov, ki smo jih žc prepoznali kot take, Če smo žc prej spoznali, da so do-
1 0 tem. kako zagledamo like, mnogo govori sodobna psihologija oblikovanja (Cestnltlheorie). Prim. pregled njunih prizadevanj v knjigi; P. G U i I 1 i u m e , La psycholo gie de la Forme. Pariš. 1937.
12 4
ločeni pojavi lik, ki predstavlja oko, tedaj res na kaki presodobni sliki sklepamo, da ostale barve predstavljajo lice. Toda preden zagledamo prvi lik, dokler se sprašujemo, ali so pojavi sploh oblikovani, ne moremo sklepati ne iz delov na ceioto, ne iz celote na dele, ampak je treba oboje, celoto in dele, zagledati hkrati. Dojemanje osnovnih likov ni sklepanje, ampak za-gledanje, intuicija, kot posledica uspešnega oblikovanja,
Oblikovanje pa je v človeku nagonska nujnost, Kaj bi bilo 7, nami, če bi svojega bližnjega ne dojemali kot človeka, marveč le kot barve in glasove? Čebela n. pr., kakor se zdi, ne ve, da sta roka in glava del istega čebelarja, ker je včasih na vsak ud posebej huda, pač pa se obnaša do drugih čebel in do Cvetov kot do celot. Ker tudi nas k oblikovanju sili oarava, se lahko zgodi, da pretiravamo in vnašamo like v pojave, kjer jih ni, ali da prezremo dejanske celote. Ljudje si oblikujejo lise na luni v kovača in oblake v strahove. Zanimivo je opazovati, kako se razodeva človekov oblikovalni gon po šolskih ali cerkvenih klopeh, Tu pa tam se je nagubala barva, pojavile so se lise, slučajna drgnjenja so začrtala zareze, pa je mlada, brezposelna domišljija te povsem neodvisne pojave nenadoma zagledala kot lik. Samo še dve, tri nove črte in podkrepitev te ali one prejšnje, pa je na klopi mož, ali konj, ali kar koli. Tak lik postane središče, ki mu druge domišljije preobrazijo soseščino. Polagoma nastane »umetnina«., ki je včasih izrazita zmes brezobličnih pojavov, ki jih je človeška domišljija samovoljno povezala v lik, in zavestnega, smotrnega oblikovanja.
Prav zato, ker zaradi naravnega gona tolikokrat v domišljiji oblikujemo pojave, ki dejansko nimajo take zveze, se tem bolj upravičeno ponovi vprašanje, ali smo sploh kdaj izvestni, da je naše oblikovanje pravilno, to je, da lik, ki ga vidimo, tudi ne glede na naše opazovanje veže dotične pojave. Ali sploh kdaj za gotovo vemo, da je nekdo posebne pojave med seboj hote povezal? Da, to pa vemo včasih z vso potrebno izvestnostjo. Tak pojav je n. pr. jezik, Ko slišim govor, zanesljivo vem. da si glasovi ne slede slučajno, marveč so smotrno razporejeni, da nekaj izražajo. Kadar poslušam jezik, ki ga obenem razumem, je moje prepričanje popolno. Pri tujem jeziku, in če sumim, da dotičnik, ki govori, ni zdrave pameti, sem lahko kdaj v dvomu, a ne vedno. Da so hieroglifi, bodisi kot posamezni znaki, bodisi v skupinah nalašč in z določenim namenom napisani, o tem nikdo ni dvomil niti tedaj, ko jih Še niso razvozlali, V duplinah, kjer je živel jamski človek, se najdejo čudne zareze in krivulje. Ali so to pravi liki, smiselne celote, ki jih je začrtal človek, ali slučajne izdolbinc, posledice naravnih sil? Včasih je negotovo. Ni se pa še našel čudak, ki bi smatral bizona v Altimiri za slučajno tvorbo. Isto velja za izkopine. Ce kje najdejo kramp ali žago, ni nobenega dvomn, da to niso naravni kosi kovine, za kake surovo prisiljene kamne pa je treba včasih povprašati strokovnjake, da ugotove, ali so to morda orodja, ki si jih je obdelal nekdanji človek, ali so le naravno ¡zbrušeni kosi. Odločitev ni vedno lahka. Bistveno
160
isto vprašanje si stavi tudi sodnik, ko presoja obtoženčevo krivdo. Ali samo ložiteljeva domišljija veže dejanja in znake v celoto, ki ji pravimo premišljeno izveden zločin, dejansko pa so usodna dejstva povsem neodvisna med seboj in jih je nagrmadil le nesrečen slučaj? Tudi na taka vprašanja je včasih mogoče podati zanesljiv odgovor in dokazati krivdo ali ugotoviti nedolžnost.
Zavestno človeško smotrnost je vsaj v določenih slučajih mogoče uvideti »od zunaj«. To je nesporno dejstvo, ki služi za podlago različnim znanostim. Toda po čem jo prepoznamo? Ali je mogoče navesti kak jasen znak kot dokaz, da je pojave, ki se nam zde v zvezi, nekdo v resnici smotrno izoblikoval? Rekli smo že, da takega znaka ni. Nobenega posamičnega pojava ni, ki hi sam po sebi jamčil, da je oblikovano celota dejansko takšna, kakor smo jo zagledali. Nobene barve in nobenega kosa črte ni na bizonu v Altimiri, Če le upoštevamo primerno majhne dele, ki bi ga ne naSli kje v naravi kot slučajno tvorbo, in okrvavljena obleka še ni dokaz, da je njen lastnik zločinec. Le celota da takim pojavom pravi pomen ip le primerno število lakih pojavov nam omogoči, da zagledamo celoto. Toda kakšni morajo biti ti pojavi in kdaj je njihovo število zadostno, da se nam prikažejo kot celota, tega ne more nikdo točno povedati, Bistremu človeku in izvežbanemu strokovnjaku jih je treba manj, ljudem počasne pameti več in izrazitejših, Le to vemo popolnoma zanesljivo, da pogostoma z lahkoto in z vso zaželeno izvestnostjo ugotavljamo celote, ki so plod človeškega smotrnega delovanja, Recimo, da najdem žepno uro. Naj mi kdo še tako dopoveduje, da se istovrstne prvine nahajajo kjer koli, pa da njihove najmanjše delce težnost in svetovna izžarevanja neločljivo pridružujejo vsem ostalim pojavom vesoljstva, da velik del »urine* vsebine napolnjuje zrak, ki obkroža zemljo, da enaka toplota prešinja kovinska kolesa, steklo, zrak in okolico, skratka, da nimam prav nobene pravice, da bi te pojave, ki jih nazivam uro, izločil iz vesoljstva in jih smatral za posebno, zaključeno skupino, kljub vsem tem pomislekom mi bo še naprej izvestno, da je nekdo prav te določene snovi nalašč sestavil, jim vtisnil poseben odnos, ki jih oblikuje v celoto, In jih s tem na nek način ločil od ostale snovne okolice. Ura je smotrna enota, zrak, ki napolnjuje prostor med kolesjem, razna valujoča izžarevanja, ki jo prešinjajo, in težnost, ki jo veže i vesoljstvom, pa ne, Kako to vem? Kako to dokažem? To ^vi di m», V teh vprašanjih je zdrava pamet zadnji, najvišji, včasih razvidno nezmotljivi sodnik. Prej bi podvomil, ali ni morda ura, ki jo gledam, samo privid, kakor bi dopustil možnost, da je slučajna tvorba, Res je, da moram z lastno dejavnostjo izoblikovati v enoto mnogovrstne pojave, ako naj vidim uro kot celoto in ne samo kosov kovine in stekla, ki jih obkroža zrak in privlačuje sleherno tvarno bitje v vesoljstvu, toda dejstva, ki jih ugotavljam, mi vsiljujejo moje oblikovanje z neodoljivo močjo. Ista zdrava pamet, ki mi pravi, d& sedaj bedim, mi spričuje tudi, da je nekatere pojave Človek hote povezal v smotrne celote, in na enako razviden način. Oboje z duhovnim očesom vidim.
161
Človeški zavestni smotrnosti je podobna zavestna živalska smotrnost. Tudi te danes menda nikdo ne zanika, pristaši nekaterih razvojnih podmen jo celo preveč podčrtavajo, ho teč zabrisati bistveno razliko med človekom in živaljo. Iskanje in uživanje hrane:, beg, obramba, napad itd. so dejanja, ki jih više razvite živali očividno vršijo vedé in hoté, torej smotrno, Živalsko smotrnost prepoznamo seveda le »od zunaj«. Oblikujoč telo, njegove ude in čutila, kretnje in krike zagledam zavestno smotrnost živalskega ravnanja na podoben način kakor Človeško.
II. Naravna smotrnost.
Ali jt poleg zavestne človeške in živalske smotrnosti ter poleg smotrnosti, ki je samo nezavestno ponavljanje prvotno zavestnih dejanj, Se kakšna smotrnost v naravi? Kako bi jo prepoznali?
Na človeških dejanjih, ki so izvestno smotrna, saj svojo smotrnost nezmotljivo gledam tudi »od znotraj«, nismo naili nobenega zunanjega znaka, ki bi zanesljivo dokazoval smotrnost. Ta nam zašije šele iz zveze, iz odnosa med pojavi. Smotrnost je lik, ki veže mnoštvo pojavov v enoto. Morda je torej ravno določena zveza med pojavi znak za smotrnost? Ali ni vsak lik izraz posebne smotrnosti? Ali ni obli' kovanost naravnost opredelba smotrnosti, tako da je vsaka smotrnost lik in vsak lik smotrnost? Ako da, tedaj bo pač lahko ločiti v naravi smotrne pojave od nesmotrnih.
Načelno vprašanje, ali je vsaka oblikovanost obenem smotrnost, pa takoj izgubi svojo važnost, če se spomnimo na dejstvo, ki smo ga že omenili, da lik zagledamo le, če pojave, ki tvorijo enoto, tudi sami pravilno izoblikujemo. Temu pa, kakor smo rekli, ni vedno tako, ampak se zgodi, da vnašamo v izkustvo zveze, ki jih dejansko ni, Vidim tri drevesa, ki niso v ravni črti. Ali so slučajno vzklila V taki razdalji, ali je vešč vrtnar hote ustvaril skupino, ali je kdo iz posebnega razloga želel ovekovečiti določen trikotnik? Opazovalcu se zdi vse mogoče. Lahko vidi le posamična drevesa, lahko vidi skupino, lahko vidi trikotnik. Ali so pojavi v resnici oblikovani, ali niso? In če so, na kak način? Kateri lik je pravi? Tisti gotovo, ki jc bil hoten. In zopet smo tam, kjer smo bili: lik je dejanski, ako je kdo z njim hoté in vedé povezal pojave. Toda po Čem se to na zunaj pozna? — Namesto da bi nam bil lik zanesljiva priča za smotrnost, bo morda smotrnost včasih edini dokaz za dejanski lik.
Stari misleci so poznali znak za smotrnost. Tak znak, da SO pojavi res hoté izoblikovani v celoto, jim jc bila stalnost, zakonitost. Sv, Tomaž takole razvija svoj nazor; »¿e bi delujoče bitje ne bilo naperjeno na določen učinek, tedaj bi bilo do vseh učinkov indite-rentno. Kar je pa indifcrenlno do mnogih možnosti, to ne proizvaja bolj tega kakor ono. Iz bitja, ki je neodločeno med dvojno možnostjo, bi torej ne sledil določen učinek, razen Če bi ga kaj nagnilo na eno stran. Tako bitje bi samo sploh ne moglo delovati. Zopet sledi, da vsako bitje teži po določenem učinku, ki se naziva njegov smoter.«'
1 Surama c. gen.. III., 2.
Rcfloitovm Vtttniii	11
162
Iz stalnosti delovanja naravnih bitij se da zanesljivo sklepati, da so že vnaprej naperjena na določene učinke, da torej tvori vzrok z učinkom smotrno enoto. Se izrazitejše je sledeče mesto: »Očitno je, da nekatera bitja, ki nimajo spoznanja, kakor prirodne snovi, delujejo zaradi smotra, To ie razvidno iz tega, ker delujejo vedno ali v večini slučajev na enak način, da bi dosegla to, kar je najboljše. Jasno je torej, da smotra ne dosezajo slučajno, ampak namerno |ex intentione).«* V tem mestu sta navedena sicer dva znaka za smotrnost, stalnost ali zakonitost in dobrina, ki jo predstavlja smoter za delujoče bitje. Toda prvi znak je odločilnejši, saj bi o ponavljajočem se delovanju, ki bi samo enkrat doseglo koristen učinek, dejali, da ga je doseglo slučajno. Sploh pa koristnost, kakor bomo videli, rti znak za smotrnost, ker jo že podstavlja,
Tomaževo dokazovanje, da je vsaka zakonitost dejansko smotrnost, ni bilo nikoli ovrženo in je ohranilo vso svojo veljavnost- Toda dejstvo, da se v zakonitosti kaže smotrnost, ni neposredno razvidno. V naši dobi pa se je naziv smotrnost zožil na samo laka dogajanja, ki SO razvidno hotena in ni treba šele dokazovati, da so smotrna. Zato danes sholnstiki pO večini Z drugimi lilozofi vred razlikujejo zakonitost in smotrnost, dasi med obema ni vedno jasne ločilnice.* Govoreč O smotrnosti ne mislimo več na preprosto zakonitost, ki oblikuje pojave in jih veže v enoto, niti ne na izrazitejše like, kakor so n. pr. ozvezdja v velikem ali kristali ter sestave atomov v majhnem, ampak le na lake naprave, ki se nam prikazujejo kot oči-vidno in nameravano koristne oli pametne. Da železo na vlažnem porjavi, to je zakonito, ni pa v našem sedanjem pomenu smotrno, ker ne vidimo, komu naj ta pojav koristi, ali železu, aLi kisiku, ali komu tretjemu. Smotrnost je zakonitost, pa posebna zakonitost; smotrno dejanje je oblikovano, pa ne kakor koli. Skratka, izraz »naravna smotrnost« smo zožili na naprave, ki se nam zde oči-vidno koristne in izoblikovane vnaprej prav zaradi te koristi. Ta dodatek, vnaprej izoblikovane zaradi koristi, je važen, da ločimo pravo smotrnost od naravnih tvorb, ki sicer tudi morda komu koristijo, ki pa niso nastale — V3aj mi tega ne vidimo — nalašč v ta namen.
Toda s tem smo izgubili pripraven Tomažev znak za smotrnost, namreč stalnost in zakonitost, ki jo je tako lahko ugotoviti. Ali pa nismo V zameno našit drugega? Rekli smo, da so smotrne tiste na-
* Suinma theol. t, II, 3 c,
1 Prim. A. Uitni{üiki.L S, IX, 110: »Prav za prav ie vsak zakon kot norma meri na neki cilj. V tem smislu je vsako zakonito delovanje smotrno... Modernim ta metafizika ni več umevna... Hato mora za modeme telcoloSki dokaz iskati smotrov, ki so bolj vidno res mišljeni in hoteni. Takini smotri se nam javljajo v reívoju ¿ivih bitij, zlasti pa v nagonih živali in človeka." Podobno P. Descoqs, S. J. [Praelectiones Theolo-giac tiatiiralis I. Paris 1932. str, 350): -Sed ei ffictis certis (procedemus) quae vere aptam dispositionem medierum ad finem manifestent, quae ideo intentionem sensu strieto jdecque inlellectum arguant. Guare e finali-tatc intrínseca procedemus et qui dem es ca solum intrínseca quae praesertim eminet in vivcutibus...'
163
prave, k) so vnaprej izoblikovane v korist kakemu bilju. Ali nismo končno v koristnosti odkrili zaželenega znaka, ki pO njem odslej lahko ločimo smotrna dogajanja od zakonitih in samo slučajnih? Zopet ne. Kaj je koristno? Koristno je to, kar služi kakemu bitju, da doseže svoj smoter, Škodljivo, kar ga od smotra odvrača. Recimo, da kos železa nima nobenega smotra, tedaj mu to, da porjavi, ne bo ne koristno, ne Škodljivo, Preden spoznam, da je naprava koristna in torej smotrna, moram vedeti, komu je koristna. Preden pa vem, da je kakemu bitju lahko kaj koristno ali škodljivo, moram vedeti, da skuša doseči kak smoter. Preden torej uvidim, ali vsaj obenem, ko uvidim, da je naprava koristna, moram ugotoviti smotrnost bitja, ki mu služi. Koristnost že vključuje spoznanje smotrnosti, zato nam ne more služiti kot prvi znak, da bi jo po njem ugotovili, Pa tudi nai nujni dodatek v opredelbi, da je smotrna naprava vnaprej izoblikovana zaradi koristi, že vključuje spoznanje, da je izoblikovana z določenim namenom, da je torej smotrna, še preden smo iz dejanske koristi, ki jo nudi, mogli uvideti njeno smotrnost,
Tudi druge znane opredelbe nam ne povedo, po katerem znaku se smotrna uredba zanesljivo loči od nesmotrne, Aristotelu je smotrno to, kar je zaradi nečesa; Finis nihil aliud est, tako je sv, Tomaž posnel njegovo misel, quam illud, cuius gratia alia fiunt.11 Opredelba je neoporečna, (oda iskanega znaka ne vsebuje. Kako naj ugotovim, da je določen pojav zaradi drugega, tega nam ne pove.
Podobno velja o Mercicrovi opredelitvi: »Kadar različne sile, zavestne ali slepe, sodelujejo pri skupnem koristnem učinku, tedaj moremo razložiti to vzajemnost edino z vplivom smotrnega vzroka "1 Ta opredelba vključuje dva znaka smotrnosti, ki ju že poznamo: oblikovanost različnih sil v celoto in koristnost njihovega sodelovanja. Toda videli smo že tudi, da nobenega ne dojamemo, ne da bi obenem ali že prej spoznali kako smotrnost.
Tudi sodobne opredelbe nesholastičnih mislecev ne vsehujejo iskanega znaka. Lalandov Filozofski slovar, ki je skupno delo Francoskega filozofskega društva, smotrnost takole označuje: A, Dejstvo teženja po smotru; značaj bitja, ki teži po smotru; prilagoditev sredstev na smotre, B. Prilagoditev delov celoti, ali delov celote drugega na drugega.1 Opredelba B prinaša stvarno ista znaka kot Mercier, oblikovanje delov v celoto in prilagoditev (adaptation) delov, Prilagoditi se, ali biti zaradi nečesa, koristiti nečemu, pomeni precej isto. Ob takih znakih se ponove stara vprašanja, odkod vem, da so deli res deli, ne samostojna bitja, in da so zaradi celote ali drug zaradi drugega, ne le drug poleg drugega,
Za smotrnost v naravi ni nezmotljivega zunanjega znaka, kakor ga ni za človeško zavestno smotrnost. Pa kakor človeško smotrnost kljub temu pogosto z največjo lahkoto in s popolno izvestnostjo pre-
» Fn X libre» Eth, Arist. exposilio. L. I, lectio IX [Ed. Pirotta, No. 105). ' D. J. Mercier, Métaphysique générale', Louvain-Paris 1923, str. 487.
1 A. I. a 1 a n d e , Vocabuluire technique cl critique de la philosophie T,
Paris 1928,
10*
164
poznamo, enako smotrnost v naravi. Res je, da smo glede te zadnje včasih negotovi, ker nam je umno bitje, ki se v njej javlja, tuje in ne poznamo njegovih namenov. Kadar človek sam ali v zboru poje, vemo vsaj približno iz lastne izkušnje, kaj s tem izraža. Kdo pa ve. kaj se skriva za melodijo poletnega večera? Ali vsak izmed naštetih pevcev sam od sebe poje, ali poje narava iz njega? Ali je vsak napev samostojen, ali tvorijo bitja iste vrste zbor, ali se družijo vse vrste S iuštenjem listja v topli sapi, s svitom zvezd in z roso na travi V eno samo lepoto, ki jo je Nekdo hote tako sestavil in poklonil človeku? Kdo bi si upal podati dokončen odgovor, opirajoč se samo na opazovanje?
Kljub tem pomislekom vendar neštetokrat in z vso potrebno izvrstnostjo ugotavljamo tudi naravne smotrnosti. Pomanjkanje točno določenega znaka, nujnost lastnega oblikovanja, ki včasih samovoljno veže pojave, in druge težave, ki smo jih navedli, vse to nam res tu in tam skali pogled, da nismo ¡7,vestni o smotrnosti, toda to so le mejni slučaji, podobni mraku, ki ga z isto pravico nazivamo dan ali noč. Ali je dejstvo, da je voda najgostejša pri štirih stopinjah, res hoteno, da koristi vodnim živalim? Mogoče, mogoče ne. Gotovo pa je, da so usta s svojimi napravami, požiralnik, želodec s svojimi sokovi ter ostala prebavila smiselna enota, ki je vnaprej tako izoblikovana, da služi telesu. Gotovo je, da živa vrhova vejica, ki jo vtaknemo v zemljo, požene korenine zato, da ostane pri življenju. Gotovo je , da se spolne naprave pri rastlinah in živalih vnaprej razvijejo zato in tako, da se ohrani vrsta. Od kod vemo za vse to in za nešteto podobnih oči vidnih smotrnosti v naravi? Po katerem znaku jih nezmotljivo prepoznamo? Znakov za smotrnost je mnogo, toda nobeden sam zase ne zadošča in nobeden ni nujno potreben. Ko jih je pa vedno več in ko vidimo, kako drug drugega krepe, pride trenutek, ko postane smotrnost verjetna, zelo verjetna, iz vestna. Smotrnost ugotavljamo, kakor ugotavljamo kakovosti ali lepoto. Tudi slika je sestavljena iz mnogih barv, ki jih je treba videti, spoznati njihov medsebojni odnos in zagledati celoto, ki jo tvorijo. Lepota se ne ugotovi s tem, da bi seštevali kakšne člene, Zanjo ni matematičnega dokaza. Lepota se uvidi, Prav tako smotrnost. Človek brez predsodkov ne more drugače, kakor da vidi rastlino kot celoto, ki je sicer v zvezi z okolico, ki se pa vendar loči od nje in stremi za tem, da ohrani sebe in vrsto, ter v ta namen s posebnimi napravami, kakor so korenine in listi, uporablja snovi, ki jih doseže, Naše ugotavljanje smotrnosti je ob tako izrazitih primerih prav tako neposredno in zanesljivo, kakor ugotavljanje poljubnih drugih preprostih naravnih dejstev.
III. Sodobna fizika in smotrnost.
Smotrne smo nazvali naprave, ki se nam prikazujejo kot oči-vidno in nameravano koristne ali pametne. Ali so tudi v neživi pri-rodi takšne naprave? Danes so med vodilnimi liziki možje, ki ugotavljajo v zgolj snovnih pojavih jasne sledi duha in njegove smotrnosti, Poglejmo si nekatera njihova izvajanja.
165
Maksu Pl&ncku, slavnemu početniku kvantne teorije, ki je preobrazila sodobno fiziko, se zdi najznačilnejši zgled za smotrnost v neživi prirodi ^načelo o najmanjšem delu« (Prlnzip der kleinsten Wirkung). Veliki učenjak nam ga ponazoruje v sledečem primeru;
Znano je, da sončni žarek, ki pade poševno na ploskev prozornega telesa, recimo na vodno gladino, ob vstopu v telo izpremeni svojo smer... Kadar torej svetlobni žarek kake svetle zvezde doseže opazujoče oko, kaže njegova pot, razen seveda če se nahaja točno v nadglavišču, zaradi različnih lomljenj v raznih zračnih plasteh bolj ali manj zamotane krivine. Te krivine točno določuje sledeči preprosti zakon: Med vsemi potmi, kar jih vodi od zvezde do opazovalčevega očesa, se posluii svetloba vedno tiste, za katero rabi najmanj časa, upoštevajoč različno hitrost, ki jo dopuščajo različne zračne plasti. Fotoni, ki tvorijo svetlobni žarek, se torej obnašajo kakor umna bitja. Izmed vseh mogočih krivulj, ki se jim nudijo, si vedno izberejo tisto, ki jih vodi najhitreje do smotra.* Ta zakon pa ne velja samo za širjenje svetlobe, ampak za vse dogajanje v naravi. Znanstvenik ugotavlja, da se vse izpremembe vrše tako, kakor da jih vodi razum, ki je podoben našemu in ki skuša opraviti čim večje delo s čim manjšim naporom- To načelo torej «prinaša v pojem vzročnosti povsem novo misel: h causn efficiens, k tvornemu vzroku, ki deluje iz sedanjosti v bodočnost in ki nam prikazuje poznejše stanje kot pogojeno po prejšnjem, se pridružuje causa finalU, ki ji je obratno bodočnost, namreč določen zaželeni smoter tisti pogoj, iz katerega je treba izvajati dogajanje, vodeče do smotra^, Dejstva silijo sodobne lizike, da priznajo vzročnosti »izrazit teleološki značaj«. Zakonitost v naravi se prikazuje kot »smotrno delovanje«, red v sveto v ju je ■ pameten i, raziskovanje tvarnega sveta nam omogoča vedno globlji vpogled »v delovanje nad naravo delujočega vsemogočnega Razuma«,* Planck torej vidi v neživi prirodi pravo smotrnost, ki mu je, če že ne izvesten, pa vsaj zelo verjeten dokaz za bivanje božje. Vendar se nam vsiljuje Vprašanje, ali je zanimiva naravna zakonitost, ki jo navaja, res smotrnost v sedanjem pomenu besede, kakor meni učenjak. Komu pa naj koristi? Ali je tolika naglica svetlobi res nujno potrebna? Ali bi nc opravila vse svoje naloge, čeprav bi se ne lomila na gostejših in redkejših plasteh, ali če bi se lomila na drug način? Sploh pa načelo naglice in Čim manjšega napora niti ni vedno svojsko umnemu delovanju. Včasih je ravno zaviranje dogajanja smotrno in napor zaželen. Pravi hribolazec ne mara vzpenjače in naskakuje nedostopne stene, lepe trenutke skušamo pridržati. Povrh pa je pretirano reči, da je gibanje svetlobe pogojeno po smotru. Mislimo si svetlobni žarek, ki zadene stekleno palico in se lomi na njeni površini. Naravnajmo palico v smer tako lomljenega žarka, da jo bo moral prehoditi v vsej njeni dolžini. Smotrno se gibajoči žarek bi jo moral takoj zapustiti, Tak žarek bi se moral drugače lomiti ob palici, ki leži povprek na njegovi poti, drugače, ako leži po dolgem,
1 Max Planck, Religion und Nalurwisscnschalt. Vortrag gehalten im Baltikum, Leipzig 1938. Str. 24—28,
166
Planckovih besed torej ni mogoče razumeti doslovno, Veliki fizik ima popolnoma prav, ko iz takih zakonitosti sklepa na nadsvelovni razum, toda to je druga pot, ne smotrnost v današnjem običajnem pomenu.
Ta razmišljanja nam zbude slutnjo, da bo v neživi prirodi težko najti smotrnost, ki bi bila tudi za naše oko dovolj izrazita; ker ne poznamo ne naloge prvin, ne naloge spojin, zato tudi o nobenem snovnem dogajanju ne moremo z izvestnostjo trditi, da vodi, ali ne vodi do zaželenega smotra. Toda mar ne najdemo včasih tudi Človeških naprav, ki jim prav tako ne vemo namena, pa vendar spoznamo, da so hotene, smotrne? Ali bi ne mogli najti tudi v snovi nedvomnih sledi razuma, ne da bi uvideli, čemu dejansko služijo dotične umne naprave? Znameniti fiziki so prepričani, da so našli take sledi. V naravi se jim odkriva nekaj umskega, nekaj miselnega, neka čudovita matematika, Še več, gmota sama se je pred očmi začudenega opazovalca začela razblinjati v matematični obrazec.
Poslušajmo Einsteina: ^Religioznost znanstvenika je v tem, da strmi ves zamaknjen nad skladjem v naravnih zakonih. V njem se razodeva tako vzvišen razum, da je v primeri z njim vsa umnost, kar so je ljudje vložili v svoje zamisli, povsem ničev odsvit.*9 »Gotovo je, da najdemo kot podlago vsakega podrobnejšega znanstvenega dela prepričanje, ki je podobno verskemu čustvu, da temelji svet na razumu in ga je mogoče umetL To prepričanje v zvezi z globokim občutjem, da se javlja v izkustvenem svetu višji razum, tvori za mene idejo božjo."1® "Po svojem dosedanjem izkustvu imamo pravico biti prepričani, da je narava ostvaritev tega, kar si je le mogoče zamisliti kot matematično najbolj preprostega.*1' Razum se javlja v naravi na tako vzvišen način, da veljajo »v naši tako zmuterializirani dobi resni znanstveniki za edine ljudi, ki so globoko verni"," Slavnega početnika relativnostne teorije so ta opazovanja in razmišljanja približala Spinozovjpmu panteizmu.'1
Se jasneje govori znani James J e a n s. Najprej ugotavlja, da so zakoni v naravi res nekaj, na kar znanstvenik pri svojem opazovanju trči, ne zveze, ki bi jih samovoljno vnašal v pojave motreči razum, hoteč jih urediti, kakor trdi B, Russel, Fo mnenju tega misleca je povsem verjetno, da bi dovolj spreten matematik znal podrediti vsak poljuben svet kakemu splošnemu zakonu. Red, zveza, enotnost da so le človeške iznajdbe, resnično vesoljstvo pa da je slučajen skupek točk in skokov, brez medsebojnih odnosov in brez vseh tistih lepih lastnosti, »ki so tako všeč guvernantam«. Jeans učinkovito zavrača ta nazor, Poglejmo n. pr„ kaj nastane, če znanstvena opazovanjn ponazorimo s točkami, ki jih vnesemo v pravokotni koordinatni sestav, kakor je to v navadi. Opazujmo, recimo, v kaki zvezi sta toplota in prostornina določenega plina. Vnaprej
* Albert Einstein, Comment je vois le mandc. Pariš 1934. Sir, 39,
10	Str, 162
11	Str. 169.
" Str. 38.
» Sir. 162 III.
167
si je mogoče misliti, da bedo točke, ki naj ponazori te pojave, razmetane v poljubnem neredu. Pa kaf se izkaie? Vse leže na premici, če se pa toplota še poveča, na izraziti krivulji, Res je, da bi Se tako neredno porazmeščene točke matematik lakko povezal s kako črto, toda njegov trud bi bil brezploden, ker bi čudna krivulja prav nič ne nakazovala, kam bo slučaj zarisal naslednji poizkus» Naša premica pa ni brezplodna, ker njena smer določno kaže, kje naj pričakujemo naslednjih pojavov. Narava je res urejena, pa naj jo kdo raziskuje ali ne. Pa še več, in tu prehaja Jeans od zakonitosti k pravi smotrnosti, naravni zakoni so drug z drugim v taki zvezi, da zbujajo vtis smiselne celote, ki očitno nekaj izraža, dasi ne moremo ugotoviti kaj, ker je poznamo premajhen kos. Celota je morda umetnina, morda nravno dejanje, morda kaj stičnega? Podoben občutek, kakor ga v učenjaku zbuja narava, bi dobilo bilje, ki bi opazovalo majhen izrezek tiskane slike, Videlo bi, da je ploskev pokrita s točkami, ki so razvrščene v čudovitem redu, toda končnega smisla celote bi ne moglo dojeti."
Največje odkritje sodobne znanosti pa je po Jeansu ugotovitev, da more samo matematika izraziti naravne zakone. Obrazci, ki jih je že davno samostojno razvila, ne da bi kdaj mislila na njihovo uporabnost -- na kaj tudi naj nanašam pojme kakor t— so se nenadoma izkazali kot edino zmožni, da izrazijo to, kar je opazovanje odkrilo v naravi najglobljega. Narava govori matematični jezik. •>Tri dolga stoletja je skušala znanost naravi nadeti svoj mehanistični nazor, pa je s tem izvajala nad velikim njenim delom nasilje, znanost dvajsetega stoletja, ki jo skuša zajeti v čiste matematične pojme, pa Ugotavlja, da ji ti tako popolnoma in čudovito pristajajo kakor čeveljček na Pepeljkino stopalo.«14 Sodobna znanost ponavlja za Platonom, da je Bog večen matematik.
Pa ne le, da so zakoni vesoljstva matematične narave, tudi stvarnost sama, ki je po njih urejena, se v rokah sodobnega fizika bolj in bolj razblinja in izgublja značaj trdne gmote, ki je bila tako varna podlaga polpreteklega materializma. Danes se zdi, da prehajata tvar in sila druga v drugo, da se snov použiva v izžarevanjih in da se svetloba zgoiča v gmoto. Količino sončnih žarkov, ki jih sprejema naša zemlja, je mogoče izraziti v tonah. Kaj je torej zadnje bistvo snovi? Kazsežna telesnost ali valovanje? Jeansil se zdi, da je sodobna znanost že tako daleč, da si teh vprašanj ne stavi več: »Danes ni več potrebno razpravljati, ali tvorijo svetlobo snovni delci ali valovanja; ko smo našli njen matematični obrazec, smo izvedeli vse potrebno ... Prav tako ni treba razpravljati, ali se nahaja valovni sestav kake skupine elektronov v trorazsežnem ali četverorazsežnem prostoru, ali pa sj>loh ne biva. Sestav biva vmatematičnem obrazcu; ta in nič drugega izraža zadnjo stvar-
14 Sir James Jeans, Die neuen Grundlagen der Naturerkenntnis' (Tlie new Background of Science). Stuttiart-ßerlin 1934. itr. 321—327. '» Str. 339.
168
nos t.«1H Matematika pa je duševni proizvod. Opazovanje narave je torej »stik duha z duševnim proizvodom kakor branje knjige ali poslušanje godbe«Narava je božja misel, kot je učil že Berkeley: -¡Danes smo si precej edini v tem, in kar se tiče Fizikalnega dela znanosti, skoraj popolnoma edini, da se znanstveni tok usmerja proti nemehanični stvarnosti, Vesoljstvo se kaže vedno bolj podobno veliki misli kakor velikemu stroju. Duh ne prihaja več v kraljestvo snovi kot slučajen vsiljivec, ampak pričenjamo slutili, da ga bo treba prej pozdraviti kot stvarnika in vladarja nad tvarnim svetom — seveda ne našega poedinskega duha, marveč Duha, v katerem bivajo atomi, ki so rodili tudi našega osebnega duha, kot zamisli,«Jtt
lako se Jeansova fizika končuje v teodiceji, pa ne v panteizmu, kakor Einsteinova, temveč v dokazu za bivanje osebnega Boga: »Sodobna znanstvena teorija nas sili. da si mislimo Stvarnika delujočega izven prostora in časa, ki sta samo del stvarstva, prav kakor $e tudi umetnik nahaja izven svojega platna. ,Non in tempore, sed cum tempore finxit Deus mundum.V®
Po Jeansu se torej razodeva v snovni naravi več kot samo zakonitost, Priroda se prikazuje strmečemu raziskovalcu kot proizvod Duha. Kaj je hotel ta Duh z njo izraziti, tega ne moremo razbrati, le to je očito, da je vse proizvedeno po načrtu, nalašč in da so zadnji kamni vesoljstvene zgradbe v svojem jedru nekaj miselnega, matematičnega. To je prava smotrnost, ki sama po sebi, brez sklepanja kaže na misleče in hoteče bitje. Zato se zdi, da bi glede Jeansovega smo-trnostnega dokaza ne bilo nobene načelne težave. Tem bolj sporno pa je njegovo gradivo. Ali res izsledki sodobne lizike nujno zahtevajo Berkeleyev idealistični nazor o svetu? Eddington n, pr. to izrečno zanika in zavrača Jeansa," Dokler si pa liziki ne bodo edini glede pomena svojih izsledkov, se ni varno naslanjati na izjave posameznikov. Sicer pa tudi Jeans sam zelo previdno govori: »Zakonitost in red, ki ga odkrivamo v svetu, se najbolje izrazi in po mojem mnenju najbolje razloži v jeziku idealizma.« Danes vse kaže, da bomo na koncu znanstvene poti zadeli na Duha, ki je početnik vesoljstvo, «toda kdo ve, kaj nas čaka za prihodnjim oglom?«*1
" J, Jeans, Der Weltenraum und seine Raisei (The mystérieux Uni-verte), Stuttgart-Berlin. Str. 200/1.
» Str. 202.
Str. 209.
Sir. 204.
so A, S. Eddington. Die Naturwissenschaft auf neuen Bahnen (New pathways in science), Braunschweig 1935, Mr. 309.
>« Die neuen Grundlagen, slr. 333/4, — Kot svarilen zgled apologetu, da se ne smemo preveč zanesti na znanstvene izsledke določene dobe, naj služi borba proti razvojnim teorijam. Nekdaj krščanski misleci v razvoju niso videli nobene nevarnosti za kako versko resnico. Po sv. Tomažu, ki je bil v tem otrok svojega časa, lahko nastane živo iz neživega, in prav nič ga ne moti nauk. da se vsako posamezno človeško telo v zametku razvije iz rastline v žival, dokler ne postane sposobno, da sprejme duio in postane pravo človeško telo. Ko se je pa Linné izrečno zavzel za fiksizem in proglasil načelo: species tot sunt diverr.ae quot diversas formas ab initîo creavit infini lu m en», je runoge apologete zapeljala misel, da ta hipoteza
169
Fizikalna znanost že davno ni več materialistična, V neživi prirodi, ki jo raziskuje, se ji razodeva tak red, in zakoni, ki jih odkriva, se tako čudovito spletajo v enoto in izražajo tako veličastno preprost načrt, da se motrečemu človeku nujno zbuja misel na Duha, ki je zasnoval vesoljstvo in ki ga prešinja. Nekaterim se zdi, da že tudi odkrivajo, če že ne pravi smisel stvarstva, pa vsaj očitne znake, da stvarstvo kot celota tak smisel ima, kakor ga imajo človeški proizvodi, knjiga, slika, napev ali nravno dejanje. Iz drobcev, ki so nam dostopni, doznavajo ne samo, da se nahajajo v vesoljstvu smotrne naprave, ampak da je ludi vesoljstvo kot celota smotrno bitje. Dasi vse te misli morda niso toliko dozorele, da bi mogli zgraditi na njih neoporečen smotrnostni dokaz za bivanje božje, vendar je treba ugotoviti, da današnja fizika človeka, ki je brez predsodkov, učinkovito usmerja k Bogu.
IV- Smotrnost v živi prirodi,
2iva priroda že od nekdaj velja za zgledno področje smotrnosti. Tudi tisti, ki smotrnost in zakonitost istovetijo, podajajo redno za zgled nedvomne smotrnosti kak slučaj iz rastlinskega in živalskega življenja. Zakaj? Pač zato, ker poznamo življenje tudi »od znotraj« in tako s popolno izvestnostjo vemo vsaj za en njegov smoter, ki ga kot gon doživljamo V sebi: življenje se hoče obraniti in razmnožiti. Zato bomo naprave, ki služijo temu smotru, mnogo laže prepoznali kot take in s tem zagledali smotrnost, Tudi čudoviti snežni kristal se mi z neodoljivo silo prikazuje kot zakonito zgrajena celota, ki mi zbuja estetska čustva, pa vendar mi ni takoj razvidno, ali je tako zgrajen z namenom, da ga jaz, človek, občudujem, ali ga občudujem, ker sem pač slučajno tako bitje, da mi somernost ugaja, 2e to je značilno, da mi niti na misel ne pride, da bi utegnila biti snežinka lepa zaradi same sebe. Zmrzli vodi je pač »vseeno«, tako se mi zdi, ali biva kot trdna gmota, kot prah ali kot kristal. Ce je katera izmed teh oblik nameravana, tedaj »gotovo? ni zaradi vode same, ampak bodisi zato, ker je tako všeč njenemu Stvarniku, bodisi obenem še zato, da bolje služi kakim živim bitjem. Tudi
sijajno potrjuje ivetopisemsko poročilo o stvarjenju. Toda znanost se vsakih nekaj aesutlelij zažene z «ne skrajnosti v drugo, fiksizmu je sledil evolu-ctonizem, ki je povi-b prekoračil svoje področje in se začel nesrečno zaletavati v svetovno nazorna vprašan ja in mnogi apologet je, ki so se bili preveč vezali na fiksizetn, SO morali sprejeti čudno nalogo, naj branijo stanje naravoslovne znanosti neke določene dobe [prim. J. Rostand, L'évolution des espèces, histoire des idies transformistes, Parts 1932J. Protestantski apologet B a vin k pravi o tej borbi: »Boj proti razvojni teoriji z mirno vestjo lahko imenujemo največjo izmed vseh neumnosti, kar jih je kdo Za-greiil v teku krščanske cerkvene zgodovine« (1). 13 a v i n k , Die Natui-wissenschaft au! dem We(fe zur Religion1, Frnnkfurt am Main 1934, str. 781. Zato je popolnoma upravičena USeničnikova previdnost, da samo mimogrede in v prvi izdaji v malem tisku obravnava take dokaze za bivanje hoije, ki so prevei odvisni od določenih znanstvenih nazorov, dasi so danes za marsikoga dejansko bolj učinkoviti kot vsi drugi.
170
neživa priroda je smotrna, če je, samo v odnosu do Žive prirode, ki edina lahko ima prave težnje in torej resnične smotre. Prav zato, ker poznam vsaj en smoter življenja, njegovo težnjo, da se ohrani, večkrat povsem zanesljivo prepoznam v kaki napravi sredstvo za ta smoter, njen ¿zato, da«. Čebela, ki jo je veter zagnal v vodo, pa je padla na plavajoči list, se je rešila, ker jo je slučajno tja zaneslo, a ista čebela leta ne le z a t o , k e r pač ima krila, marveč v krilih prepoznamo napravo, ki je dana čebeli prav z n t o , da leta. Po čem to spoznamo? Po mnogih znakih, kakor smo že rekli, ki so vsak zase nezadostni, ki mi pa razvidno pokažejo smotrnost, ko jih zaznam primemo število in ugotovim njihovo medsebojno zvezo- En tak znak, ki ga je navajal že sv. Tomaž, je stalnost, zakonitost. Če bi se pojavila samo tu pa tam na kaki čebeli krila, bi ne govorili o smotrnosti, ampak o slučaju, in obratno, če bi vsaka čebela, ki jo zanese v vodo, padla na Jist in se rešila, bi ne govorili o slučaju, ampak o prefudni naravni zakonitosti, Toda zakonitost Še ni smotrnost. Ko pa spoznam, s čim se čebela hrani, vidim, da so ji krila zelo »koristna«, da, za njen način življenja nujno -potrebna«, Koristen, potreben, to so pa že izrazi za smotrnost. Povrh opazim tudi, da celo tiste čebelice, ki se izležejo s pohabljenimi krili, poskušajo leteti, pa popadajo na tla in bedno pomro. Iz takih in podobnih opazovanj uvidiin, da čebela ne leta samo, ker pač ima krila, marveč je obenem v njeni naravi gon po letenju, ki se pojavi tudi, če katera slučajno nima kril, Krila so ji dana zato, da zadosti svojemu gonu, gon pa z a t o , d a se ohrani vrsta, Obenem, ko ugotavljam take pojave in spoznam njihovo zvezo, pa zozrem smotrnost.
Ali pa niso naša razmotrivanja preočiten zmotni kolobar? Najprej trdim, da poznam smoter življenja, nato dokazujem, opirajoč se na ta smoter, da so nekatere naprave pri živih bitjih smotrne in da je torej smotrnost dejstvo. Vendar temu ni tako. Smotrnost življenja, ki nam je bila izhodišče, je naša lastna zavestna težnja po zdravju in življenju, Ko nato ugotavljamo smotrnost v ostali živi prirodi, pa ne uvidimo najprej, da je to in to živo, in šele potem, da je to in to na njem smotrno, ampak oboje obenem, oboje »od zunaj« in oboje po istih znakih: živo, torej na poseben način smotrno, na poseben način smotrno, torej živo. Tega se sicer v vsakdanjem življenju ne zavedamo več, ker iz navade kar po zunanjih oblikah ločimo živo in neživo, toda poglejmo kapljico vode skozi drobnogled. Po čem sodimo, da je kaj živo ali neživo, žival ali rastlina? Mar ne po tem, kako se premika in kako se odziva na svoje okolje? Po svojski smotrnosti prepoznavamo življenje, zavest, da gledamo živo bitje, nam odpre oko, da opazimo nove smotrnosti. Seveda ne proniknemo takoj vseh globin življenja in ne opazimo naenkrat vseh smotrnosti, toda to, da je nekaj živo in da je smotrno, to nam pove isti pogled- Življenje in svojsko smotrno delovanje je za človeškega opazovalca eno in isto, zato tudi tisti, ki v naravi načelno zavračajo smotrnost, redno zanikajo tudi svojskost življenja. Življenje ni dokaz za smotrnost in smotrnost ni dokaz za življenje, ampak, ali oboje obenem zazremo, ali obenem oboje prezremo.
171
Ugotoviti življenje in ugotoviti smotrnost je torej eno in isto. V navadnih primerih zadošča najbolj preprosta pamet, da ločimo Živo in neživo- Vendar je zanimivo vedeti, kaj mislijo poklicni naravoslovci o smotrnosti življenja.
Posebno pozornost zasluži Hans D r i e s c ti . Haecklov učenec, ki so ga njegovi znameniti poskusi na zametkih morskih živalic dovedli do tega, da se je ločil od svojega učitelja ter znanstveno In filozofsko utemeljil sodobni vitalizem." Driesch se močno trudi, da bi se Čim bolj približal tistemu nedostopnemu jedru, ki mu pravimo življenje, bistvo življenja. Da je za živo snov značilna svojska smotrnost, to mu je bilo kmalu jasno, Toda sprva se mu je zdela podobna oni smotrnosti, ki se kaže v človeških strojih in ki jo sedaj naziva statično smotrnost- V naš namen bi nam tudi ta ugotovitev zadoščala. Toda učenjak se je kmalu prepričal, da življenjskih pojavov ni mogoče pojmovati kot učinkov kakih strojev, pa naj si jih mislimo še tako zapleteno sestavljene, ampak da vlada na tem področju drugačna, svojska, »dinamična« smotrnost, Vendar se mu zdi, da izraz smotrnost v naši pozitivistični dobi ne zveni dovolj znanstveno. V svojem znamenitem delu, Philosophie des Organischen, poudarja, da se temu nazivu namenoma izogiba, češ da je preveč nedoločen in bolj dušesloven kakor noravoslovski, Zato se trudi, da bi njegovo vsebino izrazil na bolj stvaren, prijemljiv, znanstven način. Vidno svojslvo življenjskega počela, ki ga je krstil s starim Aristotelovim izrazom en telehija, je v tem, da poveže neštete in mnogovrstne drobce snovi v izrazito celoto, ki se kot laka ohranja, odziva na dražljaje svoje okolice in množi. Naj torej izraz celota nadomesti besedo smotrnost. Toda kaj je celota, po čem jo ločim od »vsote«, od *kupa«7 Driesch si je prizadeval, da bi dal temu izrazu določen pomen in ga opredelil, toda zaman, Tako je dejal n, pr,: celo je to, kar se da raztrgati,« Res je. Toda kdaj raztrgam, kdaj samo prostorno ločim? Raztrgam, kadar ločim celoto .,. Pa smo v kolobarju, Driesch se tega dobro zaveda in izrečno izjavlja, da celote ni mogoče opredeliti, ampak je treba vsebino tega pojma zagledali, kakor vsebino drugih osnovnih pojmov, recimo »nekaj», »ne«, »odnos«, »toliko« itd."
31 Prim. Hans Driesch, Mein System und sein Werdegang [Diu deutsche Philosophie der Gegenwart in Selbstdarstellungen 1, Leipzig 1921).
" »Dieses Wort ,gamhcitsbezogen' vollen wir nun also in der Tat an Stelle von zweckmässig', .zielstrebig', .teleologisch", .final' usw. verwenden und ebenso von G n n ih fi tibtiojenheit reden» (Hans Driesch, Philosophie des Organischen4. Leipzig 1928 Str. 367).
« H. Driesch, Die Maschine und der Organismus. Leipzig 1935, str, 63: »Das Ganze kann ,entzwei gehen'.«
Si Philosophie des Organischen, 365: »Der Begriff Ganzheit oder das Begriifapaar das Ganze und die Teile geboten zu den Urbedeutungen oder Urordnungszeichen im Reiche des vor dem Ich stehenden .Etwas" überhaupt, ebenso wie die Bedeutungen .dieses1, .nichts', .Beziehung', ,Soviel' usw.« Str. 330: »Das .schaut' man, ohne es klar definieren zu können.«
172
Če bi pa le skušali opredeliti celoto, bi bilo treba vsekakor upoštevati pojem namena in smotra.**
S tem, da smo izraz smotrnost nadomestili z izrazom celota, nismo torej ničesar pridobili. Tudi vsebino pojma celota je mogoče samo »zagledali«, če jo pa hočemo tako določiti, da bo izražala življenjske celote, moramo povrh še izrečno upoštevati smotrnost. Z eno besedo, živo bitje je res celota, toda nc poljubna, marveč posebno izrazita in na s vojski način smotrna celota.
Driesch je nazorno pokazal svojsko smotrnost življenja. Tudi stroji so smotrne naprave. Toda njihovi tvarni deli so porazmeščeni v prostoru in vrše Evojo vlogo v celoti prav zaradi določene lege. Odstranimo en tak del in izostanek njegovega delovanja se bo poznal v celotnem učinku stroja. Mnogi so si tudi življenje predstavljali kot zelo zamotan Stroj, bodisi da je žc v semenu izdelan do vseh podrobnosti, pa v pomanjšani obliki, bodisi da imajo vsaj deli jajčne celice ali posamezne celice v zametku zaradi svojega prostorno določenega položaja v celoti vnaprej odkazano nalogo, kateri del doraslega bitja bodo proizvedle. Toda zanimivi Drieschovi poizkusi so pokazali, da temu nt vedno in nujno tako. Zametke nekaterih živalic je mogoče razpoloviti, ne da bi deli zamrli ali se nehali razvijati. Pa kaj se opazi? Levi del zametka ne bo morda proizvedel samo leve strani živalce, marveč celo, dasi manjšo, In ker lahko zametke na poljuben način razkosamo, je jasno, da more poljuben del žive snovi prevzeti poljubno nalogo v službi celote. Ista celica, ki bi sicer rodila, recimo tkivo za oprsje, lahko proizvede, če zametek primerno razdelimo, tudi prebavila. Poljuben del zametka ima možnost, da se razvije v poljuben del doraslega bitja. Čuden strof, ki je ves v vsakem svojem deluf Kaj telesnega ne more biti na tak način navzoče. Smotrnostni čini tel j v živih bitjih je netvarnega in neprostornega značaja."
Driesch je mnogo pripomogel k temu, da se sodobna biologija ne pohujšuje več nad besedo smotrnost. Pokazal je, da je življenje kot tako v svojem bistvu, kolikor nam je dostopno, predvsem posebna smotrnost, Odslej naravoslovci mnogo svobodneje govore o raznih smotrnih napravah v kraljestvu rastlin in Živali. Francoskemu biologu L, Cui nolu se zde posebno značilne "ko a p taci je«, Koapta-cije so naprave na rastlinah in živalih, ki se razvijajo povsem neodvisno ena od druge in ki vsaka zase nimajo nobenega smisla. Ko pa dorastejo. se pokaže, da tvorijo izrazito celoto in da so deli, ki so včasih posledica zelo različnega razvoja, tako do podrobnosti natančno >pomerjeni« drug po drugem kakor ključ po ključavnici.
-a Die Maschine und der Org,, str, 72: D.iss ganz den Gegensatz zur Summe, zugleich aber etwas durchaus Klares bedeutet, ist also wohl ausser Zweifel. Haben wir aber eine eigentliche 'Definition«? Eine solche scheint sich mir nur duTch Heranziehen der Begriffe Zweck und Zief gewinnen zu lassen.
" Dejstvo, da poljuben det žive snovi lahko prevzame poljubno nalogo v službi celote in postane tudi sam celota, naziva Driesch »lex fundä-mentalis«, osnovni zakon življenja. Prim, Die Maschine und der Org., str, 48 si,
173
Take koaptacije so ti. pr, vdolbine in kavlji na krilih žuželk, ki omogočijo, da nastane iz obeh krit, ki se na mirujoči žuželki prekrivata, da ji nista napoti, ena sama letalna ploskev. Cučnot nikakor ne opleta na slepo z besedo smotrnost. Oh zanimivih žuželkah iz vročih krajev, ki so tako pretkani posnetki rastlinskih listov, da je videli na njih ugrize, plesni, potvorjene rove posebnih gosenic in celo njihove izmečke, se sprašuje, ali ne bo najbolje »zateči se k bogu slučaju« po razlago.'8 Pri koaptaeijah pa se mu to ne zdi več mogoče, tako razvidno je, da so nastale zaradi določene naloge: »Ko človek opazuje te koaptacije, si ne more kaj, da bi jih ne primerjal z orodjem in napravami, ki so delo človeških rok. Toda te so posledica vodilne ideje in načrta (Aristotelov smotrni in lični VzrokJ, ki določata gibanja, ki so potrebna za njihovo izvršitev (tvorne vzroke). Človek se torej ne more ubraniti misli, da so tudi koaptacije posledica razvoja, ki ga nekdo vodi, Kakor je dejal Kant, ni verjetno, da bi bilo mogoče razložiti postanek strupenega čebeljega žela z naravnimi zakoni, ki se odigravajo brez vsakega namena. Seveda pa žival, ki koaptacije ima, ni sama spočela stva-riteljne zamisli: ta ji je transcendentna. Pa to je stvar metafizike in ne spada v znanstveno področje.«"
Zdravnikom - mislecem je zlasti očitna smotrnost človeškega telesa. Dr, A, Carrel izjavlja: ^Smotrnosti v telesu ni mogoče zanikati. Zdi se, kakor da vsaka njegova sestavina pozna sedanje in bodoče potrebe celote in se jim prilagodi.«^■1, Kot zgled navaja materino telo, ki se vnaprej pripravlja na naloge ob rojstvu in pO rojstvu otroka, razne žleze, ki prevzemajo delovanje obolelih in se v ta namen povečajo, mnogotere naprave, ki merijo na to, da se ob izgubi krvi ohrani zadosten pritisk v žilah, razvoj očesa, kjer sodelujeta kožno tkivo in možganska snov, celitev ran.'1
Se prescnetljivej&a kakor to nezavestno smotrno snovanje pa se zdi človeku smotrnost nagonov, kjer se zavestno in nezavestno delovanje zlivata v skladno celoto, pa tako, da je zavestna smotrnost očividno popolnoma podrejena višji, nezavestni. Kokoš, ki jo prime, da postane koklja, se sicer poslužuje svojih čutil, da najde gnezdo z jajci, toda iz njenega ravnanja popolnoma zanesljivo sklepamo, da se kljub temu videnju in vedenju niti najmanj ne zaveda, kaj naj pomeni njeno posedanje. Krasne zglede za nagonsko smotrnost nam nudijo J. H. Fabreovi Entomološki spomini," Fabre. »Homer žuželk*, kakor ga nazivajo, je čudovit opazovalec in nedosegljiv pri-
L. C u £ rt o t, La genèse des espèces animales-1, Paris 1932, str.
521—23.
« Sir. 49a/9.
*s Dr. A, Carrel, L'homme cet inconnu, Parîi 193S, sir. 236-
Priro, str. 236—46.
w J. H. Fa brc , Souvcmri cntomologiques. Eludes sur I'iiutincl et le; moeurs des Insectes. Edition défini live, H vol, Paris, Delagrave. — NajtepSe stvari so p ne te v knjigah, ki jih je izdala ista knjigarna z naslovi; Moeurs des insectes; La vie des insectes; Les merveilles de l'insitnet chez les insectes.
174
povedovalec. Njegovi spisi so umski in umetniški užitek. Poglejmo si vsaj en njegov zgled za nagonsko smotrnost pri žuželkah.
Neka vrsta os, Eumenes Amedei, zgradi za svoje potomstvo ličen piskrček iz ila, poišče primernih gosenic, jih z želom ohromi, znosi v lonček, zleže gnido, zapre posodico in se dalje ne briga več za usodo svojega umotvora- Fabre je želel opazovati v delovni sobi razvoj te živalce, kakor že toliko drugih. Toda brez uspeha. Ličinka mu je vedno poginila. »Nezgodo sem pripisoval temu, onemu, tretjemu: morda sem stisnil nežnega črvička, ko sem mu porušil trdnjavo; kak drobec zidu ga je utegnil raniti, ko sem z nožem vdrl v trdo kupolo; premočno sonce ga je zadelo, ko sem ga jemal iz celične teme; morda mu je zunanji zrak izsušil vlažno površino. Vsem tem možnim vzrokom neuspeha sem se skušal kar najbolj izognili. V lami j al sem v stan čim previdneje, s svojo senco sem zaščitil gnezdo, da bi zavaroval črviča pred sončarico, zalogo z ličinko vred sem takoj preselil v stekleno cevko, to položil v škatlico, ki sem jo nesel v roki, da bi omilil sunke na potovanju. Pa ne in ne: ličinka je izven svojega doma vedno žalostno poginila.^ Končno mu šine nova misel. Celica je polna gosenic, ki se jim komaj pozna, da so bile ohromljene. Včasih se celo katera poskuša zabubiti. Ce jih pobezaš s slamico, se zvijajo, grizalke se grozeče odpirajo in stiskajo, osje jajčece pa tako nežno! Kam neki ga osa položi? Menda vendar ne med teh deset, petnajst nevarnih, samo pol hromih gosenic? Saj bi ga pomandrale, preden bi se izlegla ličinka, gotovo pa ličinko, kadar bi se lotila svoje divjačine. Vsa učenjakova radovednost se je zgostila okrog vprašanja, kaj varuje jajčece pred ohdajajočo ga nevarnostjo. »Hotel sem videti, pa sem videl. Takole sem napravil. Z noževo konico in kleščicami sem izdolbel stransko luknjo, okno pod kupolo... Prej sem napadal obok od zgoraj, zdaj sem se ga lotil od strani. Ko je odprtina dovolj velika, da se lahko vidi, kaj se godi v notranjosti, ae ustavim, No, kaj se godi? Naj malo počakam, da se bralec lahko zbere in sam zamisli kako sredstvo, ki bo varovalo gnido in pozneje črvička v orisanih nevarnih okoliščinah, Iščite, ugibajte, razmišljajte, saj ste iznajdljivil Imate? Najbrž ne, Rajši kar sam. povem. Jajčece ni položeno na živež, ampak je obešeno izpod vrha oboka na nitki, ki glede tenkosti lahko tekmuje s pajčevino. Oh najmanjšem dihu se nežni valj strese, zaniha; spominja me na slavno nihalo, ki so ga obesili v Panteonu v kupoli, da hi dokazali vrtenje zemlje ... Drugo dejanje čudovitega prizora... Ličinka se je izlegla in je že prilično zavaljena. Tudi ona visi, kakor prej gnida, navpično izpod stropa. Toda nitka se je znatno podaljšala in obstaja iz prejšnje pajčevine, ki se pa nadaljuje z nekakšnim trakom, Crvič je pri mizi; z glavo navzdol rije po upadlem goseničjem trebuhu. S slamico malo podregani še nenačeto divjačino, Gosenice zamigetajo, Crvič se takoj umakne iz gomazenja, A kakol Drugo čudo se pridruži prvemu. To, kar sem smatral za plosko vrv, za trak na koncu nitke, je tuijka, nožnica, nekak hodnik navzgor, da ličinka po njem ritenski spleza kvišku. — Tretje in zadnje dejanje. Moč je narasla; ličinka
i
175
je odporna in se ji ni več bati zvijajočih se gosenic, Sicer pa sta jih post in dolga otrplost tako zdelala, da so bolj in bolj nesposobne za obrambo, Nevarnostim novorojenčka sledi brezskrbnost krepkega mladeniča; črv se ne briga več za svojo tuljko, ampak se spusti na preostalo divjačino- Pojedina se konča z običajnim sporedom. — Tole sem videl v gnezdu Eunien in tole sem pokazal prijateljem, ki jih je ta iznajdljivost še bolj osupnila kakor mene ... če je pa kdo izmed bralcev, ki sem jih malo prej pozval, zamislil kaj boljšega kakor Eumena, naj me na vsak način obvesti. Zanimivo bi bilo primerjati navdihe razuma z navdihi nagona.«"
Ob sličnih smotrnostih se sprašuje naš raziskovalec ves zavzet: itAli more nazor o slučaju posvetiti v ta temna vprašanja? Ce ni nikjer nič logično naravnano na določen smoter, kako neki je nastalo to jasno videnje nevidnega?«11
Ker so v nagonu odločilne naravnave, ki jim živo bitje ne pozna pomena, se lahko zgodi, da v določenih okoliščinah nagon ne more izvršiti svoje naloge, pa se dogajanje vkljub temu odigra, dasi brez koristi, ali je celo skrajno škodljivo. Področje nagona je polno neverjetnih zgledov »nesmotrnosti«.'"1 Z našega stališča so seveda tudi taka dejanja smotrna, to je, vnaprej naperjena na koristne učinke, dasi jih v opazovanem slučaju ne dosežejo. Taki zgledi so celo še posebej dragoceni, ker nam kažejo dvoje: Da je mogoče prepoznati smotrnost naprav, še preden njihovo delovanje uspe in tudi kadar ne uspe. in da dotična smotrnost ni posledica lastnega spoznanja delujočega bitja, temveč je treba razum in voljo, ki jo razloži, poiskati drugod.
Smotrnost v živi prirodi je torej dejstvo, ki ga brez težave ugotavlja preprosta pamet in sodobno naravoslovje. »En sam pogled v poljuben biološki učbenik, pa najsi ga je napisal tudi najbolj zagrizen mehanist, nas pouči, da je vsa biologija kar prepojena od misli na smotrnost organizmov.*1'
V. Težave in ugovori.
Sedanja znanstvena usmerjenost ni prijazna do smotrnosti. Stara in srednjeveška znanost je na pojavih upoštevala predvsem kakovostni vidik in pri tem žela le skromne uspehe. Odkar pa se od l.avoisiera zanima skoraj izključno za kolikost, je prišla naravi mnogo učinkoviteje do živega. Vsa znanstvena pozornost velja danes pojavom, ki se dado na tak ali drugačen način meriti. Smotrnost pa, kakor smo videli, ni merljiva količina, zato je povsem razumljivo, da jo znanstvenik, ki je zaradi svoje strokovne izobrazbe naJ* Les merveilles de l'instinct, 179—184. » Str, 178,
M Prim. R. G. Hingston, Problèmes de l'instint et de l'intelligence chez les- insectes, Paris 1931. Knjiga je prevedena iz angleščine. GL zlasti poglavja IV. Le rythme de l'instinct, VI. La folie de l'instinct, IX. Les erreurs de l'instinct.
14 Dr. E- B a v i n k . Ergcbnisse und Problemu Jcr Naturwissenschafteu. Eine Einfûhrung in die heutige Natur philosophie', Leipzig 1933, str. 381.
176
vajen upoítevati le to, kar mu izmeri kazalec na kakem pristroju, tako lahko prezre- Lesen kip, ki je morda izredna umetnina, bo v ognju razvil prav toliko toplote kakor enako težka klada iste vrste lesa. Lepota, ki je v tem enaka drugim vrstam smotrnosti, se da videti, a ne meriti.
Ugovor, ki smotrnost zanika, ker ni merljiva količina, se izraža zlasti v obliki nasprotja, ki da vlada med vzročnostjo in smotrnostjo." Po E. Meyersotiu, ki je sicer uvaževanja vreden mislec, smatra znanost za svojo bitno nalogo, da pojave vzročno razloži. Vzročna razlaga pa je v svojem jedru vedno istovetenje, to je, ugotovitev, da je učinek, ki ga naj razložim, količinsko enak znanemu vzroku. Dokler pa so vzročne vezi neznane, človek pri posebno zamotanih pojavih rad ostrmi, češ kako je to čudovito, modro, smotrno. Razlaga s pomočjo smotrnosti je predznanstvena, Bolj ko znanost napreduje, bolj zožuje njeno področje; niz tega se vidi, da znanost smotrnostni nazor trpi samo, dokler ga ne more nadomestiti z vzročno razlago.
Kako je torej z nasprotjem med smotrnoslno-kakovostno in vzročno-kol i kostno razlago? Poglejmo si to na preprostem zgledu človeške smotrnosti, ki je nikdo ne zanika, Zakaj lokomotiva piska? Na to vprašanje je mogoče odgovoriti na dva načina, te nas zanimajo tvorni vzroki, bomo rekli, da zato, ker se je skrčila mišica, pritegnila vzvod, ki je dvignil poklopec, da uhaja stisnjena para skozi odprtino na prosto in povzroča posebne zračne tresljaje, ki jih dojemamo kot žvižg, Ce nas pa zanima smoter, bomo rekli, da zato, ker hoče strojevodja opozoriti, da se bliža predor. Katera izmed obeh razlag je pravilna? Obel Obe razlagata isto dogajanje, samo prva s stališča tvornega vzroka, druga 3 stališča smotra. Oba vzroka sto sodelovala pri celotnem dogajanju. Ves pojav je od začetka do konca povzročen od merljivih tvornih vzrokov, pa obenem od začetka do konca smotrn.
Smotrnost navadno laže in prej opazimo, za iskanje tvornih vzrokov, ki jih je vodila, pa je često potrebna znanstvena izobrazba. Da prebavljamo hrano in da je to smotrno, ve tudi preprost človek, toda kako sc to vršiT kdaj in na kak način postane tuja snov del našega živega telesa, na to vprašanje pa še nikdo ne ve točnega odgovora. Za učenjaka je vedno zmagoslavje ™ in po pravici — kadar najde in izmeri tvorne vzroke, ki se jih smotrnost poslužuje, zato si včasih domišlja — to pa po krivici — da je s tem razkrinkal smotrnost kot navadno iizikaino-kemično dogajanje. Smoter ni nikak
17 Pri nas je razvijal la ugovor Boris Zarnik, ČeS da je smotrnost le obrnjena kavzalnoat. Prim. A. U S e n i t n i It , i, S. VETI, 87 si,
» E, Meyerson, De l'explication dana les selence». PaTís 192T, str, 264. Vendar Meyerson ne zanika smotrnosti, prav obratno. Pojavi, ki jih znanost skuša istovetiti, niso istovetni, kajti količinski vidik, ki gn pri tem upošteva, ni vse. Toda tO, kar pojave loči, je znanosti ravno nedostopna, nedoumljivo. Med temi nedoumljivostmi pa sc skriva tudi smotrnost. Znanost ji sicer neprestano zmanjšuje področje, izločiti pa je načelno ne more. Prim, »Cas» 1936^7, str. 121 si.: E. Meyerson in njegova filozofija.
177
deus ex machina. Smoter deluje samo po tvornih vzrokih, a vedno tako, da se da tudi njegov učinek, ki je redno samo poseben odnos in ne merljiva količina, izkustveno ugotoviti. Kdor ga prezre, mu ostane važna stran celotnega učinka zakrita. Nobeno poznavanje samo tvornih vzrokov ne bo do kraja razložilo pisave ali napeva. Res je sicer, da smotmostna razlaga ne oprosti znanstvenika od iskanja tvornih vzrokov, prav tako res je pa tudi, da najdeni tvorni vzroki niso noben razlog, da bi zanikali smotrnost, če smo jo sicer ugotovili. Meyersonova misel, da imata tvorna in smotrna vzročnost vsaka svoje ločeno področje in da se območje druge za toliko zmanjša, za kolikor se prvo poveča, je popolnoma zgrešena. Smotrnost nima svojega področja. Ves njen učinek proizvedejo tvorni vzroki, pa vsega ravno smotrno.
Zanikanje vzročnosti se rado zgosti v besedo »slučaji. Ta ugovor se navadno sklicuje na kake razvojne podmene. Vse vesoljstvo, zlasti Se vse živo vesoljstvo se neprestano razvija. To večno izpre-minjauje pa dovede v teku časa do vseh mogočih oblik, ki niso prav nič nameravane, marveč popolnoma — slučajne. Toda besedam je treba pustiti njihov pomen, S slučajem izražamo nasprotje reda in zakonitosti, Slučaj je nekaj izjemnega, Pri smotrnostih, ki smo jih navajali, pa ne gre za izjeme, ampak za pravilo. Smotrne naprave so nekaj rednega in zakonitega, Da ima človek oči, ta ni slučaj, pač pa, če se rodi slep. Slučajne so na človeku bradavice in pege, ki nastanejo kjer koli, kakršne koli. Kakšen bi pa bil Človek, če hi se slučaj tako igral z njegovimi očmi, pa razmetal njihove dele brez reda pO telesu, tu lečo, tam roženico, steklovino, mrežnico, vidni živec! Ne, beseda slučaj pri napravah, kakor so čutila, prebavila, spolovila, res ni na mestu,
Toda isti ugovor nas lahko spravi v zadrego, ako si nadene matematični plašč. Računi namreč v takih primerih ne poznajo nemoi-nosti, ampak samo večje ali manjše verjetnosti. Ce vprašamo matematika, kolika je verjetnost, da se iz določenega Števila glavnih očesnih delov na določenem mestu telesa sestavijo gledanja zmožne oči, bo vstavil naSe podatke v svoj obrazec in izračunal, kar smo želeli, Med toliko milijardami slučajev, tako bo dejal, precej zanesljivo lahko pričakujete tudi eno pravilno sestavo. Zagovornik smotrnosti bo zmagoslavno zapisal v apologetiko, da bi po verjetnostnem računu na toliko in toliko nesmiselno začetih in nepravilno izoblikovanih očes našli eno samo, ki bi moglo kaj zaznati, Ker pa ima redno vsak človek celo dve, je smotrnost te naprave očividna." Matematik se bo nasmehnil. Saj je tudi to možno, da se kak slučaj ponavlja. Ce kockaš, lahko zadeneS kar po vrsti recimo tri pike. Drugi met prvega prav nii ne upošteva. Ce je prvič padlo tri. lahko pade tudi drugič in tretjič. Seveda je vrsta enakih slučajev malo verjetna in to tem manj, čim daljša naj bo. Koliko pa je že bilo živih bitij, ki so imela oči, bo vprašal matematik. Toliko in toliko. Dobro,
Prim. Carri jm-Lai finje, 0. P., Dieu, son existence et sa naiurc*. Paris 1923- Sir. 320
Rnjiiilomi V*alnik
12
178
vstavimo ta novi podatek v obrazec, pa nam bo račun povedal, kolika je verjetnost, da se tak izreden slučaj tolikokrat ponovi, Številke se nikoli ne upro.
Ali ni tak verjetnostni račun smrt za Emotrnost7 Podstavljajmo večno vesoljstvo, ki naj obstaja iz gibajočih se delcev. V neskončnem času bodo prišle na vrsto poleg nesmiselnih tudi najčudovitejše in najbolj smotrne sestave, »če bo vesoljstvo dovolj dolgo trajalo, pravi Jeans, more nastopiti sčasoma vsak slučaj, ki si ga je le mogoče zamisliti. Huxeley, mislim, je dejal, da bi šest opic, ki bi jim pustili, da bi v svoji brezpameti bilijone let razbijale po pisalnih strojih, sčasoma nujno napisale vse knjige, kar jih vsebuje Britski muzej.i*0 Celo knjiga torej, ta pravzorec smotrnosti, po teh računih lahko nastane slučajno!
Apotogctje, ki se pri tem lahko sklicujejo na marsikaterega lizika," na ta ugovor proti smotrnosti radi odgovarjajo, da je verjetnost takih tvorb neskončno majhna, torej enaka ničli: »Kratek premislek pokaže, pravi eden izmed njih, da je svetovni red, ki bi naj slučajno nastal, neverjeten in nemogoč. Milijoni atomov, ki tvorijo n. pr. živo slanico, niso lahko samo na različen način razporejeni v eni vrsti, kakor črke, in ne samo v neskončnem številu smeri v isti ravnini, marveč lahko razvijejo svoje brezkončne vrste v brezkončnih smereh prostora in imajo pri tem obenem neskončno različnih razdalj in neskončno različnih oblik in hitrosti gibanja. Verjetnost, da bi kdaj stvorili živo stanico ali samo smotrno molekulo, je mnogokrat neskončno majhna, to je, ta slučaj je toliko kakor nemogoč,« imenovalec v ulomku, ki naj Izrazi verjetnost slučajno nastalega reda, je neskončno, števec pa končno število, »vrednost ulomka torej vedno = 0«.**
Ta odgovor pa iz mnogih razlogov ni zadovoljiv. Njegova glavna hiba je v tem, da smatra slučajen red za manj verjeten kakor poljuben določen nered. Toda po verjetnostnem računu je v takih primerih vsako določeno stanje sestava enako verjetno, Slepi nas to, da izmed vseh možnih sestav nehote izberemo eno, ki jo smatramo za red, in jo stavimo v nasprotje z vsemi ostalimi. Ta edini slučaj je res manj verjeten kakor vsi ostali, toda enako verjeten kakor kateri koli posamičen. Cisto določen »nered« je prav tako malo verjeten kakor naš določen red. Ce bi Hasertov odgovor, ki smo ga navedli, bil upravičen, tedaj bi se v takem sestavu sploh nič nc moglo zgoditi, ker je za vsako določeno, pa bodisi še tako »neredno« stanje vrednost ulomka, ki naj izrazi njegovo verjetnost, enaka ničli. Napravimo v duhu sledeči poizkus: Mislimo si posodo iz dolge tanke cevi, ki je na enem koncu razširjena v kroglo. V tej krogli naj se nahaja tisoč belih in tisoč črnih zrnc take
•o Der Welleiiraum und seine Rätsel, 17. Prim. A. S. Eddingtan, Das Weltbild der Physik und ein Versuch seiner philosophischen Deutung (The nalure of the physieol worjdj. Brau nach* ei g 1931, str. 76.
11 Prim. navedeno Siran in sledc£e v E Jdinglonovi knjigi.
« Konstantin Hasert, Das Wunder der Weltordnung*, Graz 193b, str. 127/8,
179
velikosti, da lahko zdrknejo samo drugo za drugim v cevko. Tresimo kroglo, dokler se zrnca dobro ne pomešajo, potem obrnimo posodo, da padejo vsa zrnca drugo za drugim v cevko. Kolika je verjetnost, da se bodo kroglice razvrstile v določenem redu, recimo vseh tisoč belih spodaj. Črne zgoraj? Prav tolika, kakor za poljubno drugo stanje, ki smo si ga vnaprej izbrali, recimo za redno menjavanje črne in bele- Ce bi ta naprava služila za igro in bi vsak igralec slavil na čisto določeno stanje črnih in belih zrflc v cevki, bi tisti, ki hi stavil na red bela spodaj, črna zgoraj, imel prav toliko verjetnosti za dobitek kakor poljuben drug igralec. Vsaka izmed teh verjetnosti je tako nepojmljivo majhna, da jo v vsakdanjem življenju smatramo za nemožnost. In vendar se ob vsakem ponovnem poizkusu z našo napravo brez vse težave in pomisleka obistini ena izmed teh neštetih nemožnostU, Po verjetnostnem računu nastane poljuben določen red enako lahko ali enako težko kakor poljuben določen nered,
Z odgovorom, da je slučajen red nekaj tako neverjetnega, da ga s stališča vsakdanjega življenja moramo smatrati za nemožnega, se ne moremo zadovoljiti, Kaj torej? Morda najlaže bomo rešili težavo, če si predočimo, da je matematični svet različen od dejanskega, matematična možnost drugačna kot stvarna, Res je dalo izkustvo simo pobudo za tvorbo matematičnih bitnosti, toda človek si jih je prikrojil tako, da izsledkov svojih računov ne more brez premisleka naobračati na dejanske pojave. Ena in ena je dve samo v matematiki, v naravi pa nikjer. To pa zato, ker nikjer drugje kakor v matematiki ni enote, ki bi bila samo enota. V stvarnem svetu bivajo ljudje in drevesa, kamenje in voda, skratka predmeti, ki so z določenega stališča tudi enote, pa ne samo enote, kakor v računu. Ena in ena osebo nista samo dve osebi, ampak obenem morda dva prijatelja, morda sovražnika. Ena kapljica vode in ena kapljica vode dasta lahko zopet eno samo kapljico vode, pa večjo. Enote v ročunu ne poznajo ne prijateljstva ne sovraštva, ne privlačnosti ne odbojnosti, niso podvržene ne poedinski ne skupinski psihologiji, se ne razkrajajo in ne tvorijo novih snovi, Ce bi stvarne atome tako množili, kakor množimo enote, bi nam O priliki njihova gmota razrušila sončni sestav. Enote v računu pa ostanejo pohlevne, naj jih še toliko nagro-madirno, in ne zomro, naj jih še tako drobimo- Marsikdo je že izkusil, da je nekaj drugega obrestno-obreslni račun, nekaj drugega dejansko naraščanje in padanje vrednosti/1
Preden torej prenesemo kak račun na dejansko dogajanje, moramo pametno presoditi vse stvarne okoliščine, Kolika je verjetnost, da se bo pest moke, ki jo na slepo srečo vržem po sobi, polegla tako, da bo stvorila moj podpis? Matematik, ki bi upošteval samo število delcev in vse možnosti njihove razporeditve na določeni ploskvi, bo izračunal določeno številko. Toda ugotovljena možnost bo samo
" Neki gospod ie pred mnogimi leti naložil 1060 avstrijskih kron z določenim namenom. Pred kratkim ga je denarni zavod poklical, naj izjavi, Itako naj se denar uporabi. Glavnica je z obrestmi v rnsmch vsem računom narasti» tako, da zadoiča za popravilo enega para čevljev pri skromnem čevljarju.
10*
12 4
matematična, ne dejanska, Dejansko se s tem, da bi metal moko v zrak, ni mogoče podpisati. Zamah roke nI tak, da bi proizvedel vse potrebne krivulje, tudi v tlaku niso začrtane; v zraku se sicer kdaj stvorijo vrtinci, toda isti zračni val, ki bo približno izoblikoval »o«, bo zabrisal zanke pri »k*, Možnost, da se na tak način podpišem, je matematično zelo majhna, stvarno, v razmerah, ki vladajo na naši zemlji, je pa sploh ni. Če bi tako presojali Huxeleyevo možnost, da bo šest opic v primernem Času natipkalo med neštetimi nesmisli tudi londonsko knjižnico, bi takoj videli, da velja zgled samo za matematično možnost. Kakor hitro bi to primero prestavili v dejanske razmere — in fiziki res poizkušajo z njo ponazoriti dogajanje v našem tvarnem vesoljstvu — bi morali rešiti vpraianjn, kakor: Kdo bo izdelal, popravljal in nadomeščal pisalne stroje? Kdo bo živali zalagal s papirjem? Kdo jih bo hranil, vodil in silil k tako nenaravnemu poslu? in tako dalje. Skratka, izkazalo bi se, da se tak slučaj v svetu, kakor je naš, sploh ne more zgoditi, ne da bi ga smotrno pripravili. S tem pa nismo smotrnosti razložili s slučajem, ampak slučaj s smotrnostjo.
Kdor bi torej hotel očitne smotrnosti razložiti s slučajem po verjetnostnem računu, bi moral najprej pokazali, da je v našem dejanskem svetu za smotrnost, ki jo ima v mislih, tak slučaj res možen. Da se gladke črne in bele kroglice v posodi zaradi tresenja lahko na najrazličnejše načine pomešajo, to je možno, ni pa možno, da bi se zložile v prosto stoječ stolp. Da se nahajajo v zemlji najrazličnejše snovi v najrazličnejših oblikah druga poleg druge, to je možno, ni pa možno, da bi na tak način nastala žepna ura. Včasih je težko takoj in točno povedati, zakaj določen pojav ni možen, dasi nam je njegovn nemožnost jasna, Toda ne pozabimo na pravilo; affirmantis est probare. Kdor očitne smotrnosti kot take spozna in prizna, jih ni dolžan še posebej dokazati. Svojo trditev naj dokaže tisti, ki jih proti splošnemu prepričanju razlaga s slučajem. Na dokaz, da je življenjska smotrnost posledica slučaja, pa še vedno čakamo, dočim je že dolgo časa dokazano — kolikor je nekaj negativnega sploh mogoče dokazati — da niti naj smotrnejše človeško prizadevanje ne more izzvali nežive prirodt, da bi slučajno rodila življenje. Čudno, da sodobni znanstveni pozitivizem tega pozitivnega dejstva včasih ne vidi, ali vsaj ne upošteva.
Drugi skušajo razložiti naprave, ki jih splošno smatramo za smotrne, kot posledico navadnih zakonitosti. Darvinisti so radi razlagali razvoj Življenja s slučajnimi spremembami, ki SO bitjem v njihovem boju za obstanek škodljive ali koristne, Žival in rastlina, ki se rodi z ugodno slučajno izpremembo, si laže poišče hrano in se bolj razmnoži, Njeni potomci, ki bodo »brez dvoma« podedovali te nove dobre lastnosti, bodo sčasoma izpodrinili manj srečne tekmece. Tako se zarodi preprostih naravnih zakonov v živi prirodi ohranja le to, kar se je najbolj prilagodilo svoji okolici. Zdi se, kakor da bi umen rejec smotrno in z določenim namenom izboljševal pleme, v resnici po proizvaja enak učinek le slepi naravni zakon. Ta Ugovor
181
Je bil že neštetokrat poljudno razvit in neštetokrat zavrnjen, zato se pri njem ne bomo dolgo mudili.
A ko bi pri razvoju rastlinskih in živalskih vrst odločala samo navedena dva činitelja, slučajne izpremembe in boj za obstanek, in bi ne bila za živo snov značilna težnja, da se ohrani, élan vital, kakor jo naziva Bergson, volja do življenja, ki jo čutimo v sebi, kar so samo drugi nazivi za smotrnost, bi že davno zadnja glivica, ki je od vsega živega morda naj odpornejša, razpadla v prvine, ki so v boju za obstanek najbolje oborožene, saj so sploh neuničljive. La-marckov zgled žiraie, ki se je ohranila v puščavi, ker je z dolgim vratom dosegla drugim nedostopno zelenje, marsikoga zavede v zmoto, da si razvoj preveč preprosto predstavlja. 2e ta zgled je mnogo bolj zamotan, kakor se zdi. Žival ni lesena igrača, ki jj poljubno podaljšamo kak ud. Ce se živo bitje izpremeni, se izprcmeni vse. Zaradi navidezno malih izprememb je treba vse telo » prede lati«. Da se čebela ohrani v boju za obstanek, ni dovolj, da ¡i »srečen slučaj« podari želo. Za želo je potreben strup. Za proizvajanje strupa je treba prikrojiti prebavila. Izpremenjena prebavila zahtevajo določeno hrano. Za uporabo žela je potrebno posebno mišičevje, ki more ukriviti zadek, drugo, ki potisne želo v sovražnika, drugo, ki stiska strup v rano, in posebno živčno središče, ki uravnava gibanje zapletenega orožja, ko je že iztrgano iz čebeljega zadka, S temi napravami obteženo telo mora dobiti primerno močna krila in prsne mišice, ki jih gonijo, K vsem tem in podobnim telesnim izpremembam je treba dodati odgovarjajoče duševne. Kaj bi koristilo čebeii želo, če bi ohranila značaj sitne, pa boječe muhe? Vsaka izprememba zahteva, kakor vidimo, celo vrsto smotrnih koaptacij. Zelo zmotno je tudi mnenje, da se VTSte, ki se jim polagoma, od roda do roda razvijajo koristne naprave, ohranijo zato, ker so v boju za obstanek na boljšem. Ravno narobe je res. Naprava je koristna, ko je dovršena, dokler pa se razvija, je škodljiva, ker ruši dosedanje ravnotežje, odteguje ostalim udom hrano în dela bitje na mestih, kjer se mu razvija, občutljivo in ranljivo. Slepi boj za obstanek, brez smotrnega »življenjskega gona«, bi razvijajoča se bitja izločal. Rastlinske in živalske vrste se razvijajo, pa tako kakor posameznik, nezavestno stremeč za določeno končno popolnostjo, ki jo je treba doseči, kljub temu, da so zaradi tega včasih za daljšo dobo v boju za obstanek na si abšem,
Smotrnost v naravi je dejstvo, ki mu nobeni ugovori ne morejo □o živega. Sicer pa, čemu se boriti proti smotrnosti, ko jo pa ugotavljamo v Sebi. Res je to naša zavestna smotrnost, v naravi pa smo iskali nezavestne. Toda ravno nasprotniki nezavestne naravne smotrnosti, kakor materialisti, uče, da je človek proizvod narave, kakor vse ostalo. Ali ne vidijo, da, ugotavljajoč svoje lastno smotrno delovanje, načelno priznavajo, da se torej vendarle v naravi nahaja smotrnost? Kdor je prepričan, da ima človek net varno dušo, narava pa ne, bi končno lahko brez protislovja ugotavljal svojo zavestno smotrnost, obenem pa zanikal smotrnost v naravi. Toda kakšen smisel naj ima priznati smotrnost gmoti, ki se naziva človek, v drugi gmoti, ki
182
je s ta istovrstna, pa jo tako strastno zanikati? Ravno materialist, ki vidi v človeku samo posebno stanje snovi, priznava s Človeško zavestno smotrnostjo, da jc smotrnost v naravi kot taki. Toda kjer smotrnost, tam spoznanje in hotenje. Te misli vodijo daleč in ven iz materialoma. Zato nekateri rajši ostanejo kar pri prvi, manj vidni nedoslednosti ter zanikajo smotrnost v naravi, dasi jo v Človeku priznavajo.
VI. Zaključki.
Smotrnost je dejstvo. Smotrno in hoteno, nalašč in po premisleku izvršeno je pa isto. Iz smotrnosti, kakor je bila opisana, ne sklepamo šele na razum, smotrnost in umnost ugotavljamo z istim spoznanjem. Dokler ne uvidim, da je skupina pojavov nalašč od umnega bitja izoblikovana v enoto, dotlej ne morem zanesljivo trditi, da je smotrna in ne slučajna,
Priznati smotrnost v pravem pomenu, pa zanikati razum ali vsaj čutno spoznanje, k« jo je zasnovalo, je nesmiselno početje. Smoter je pravi vzrok. Njegov učinek je nekaj izkustveno stvarnega. Poseben odnos, ki dela iz črt pisavo, iz glasov melodijo, je viden in tako stvaren, da ima zopet otipljive Svojskc učinke. Toda smoter, ki deluje S svojo privlačnostjo, je tisto zadnje, po čemer stremi smotrno dogajanje, Dokler učinkuje, ga torej še ni, ko je udejstven, neha vplivati, Čuden vzrok, ki deluje, ko ga nil Kako ju to mogoče? Kar deluje, mora bivati. Da, tudi smoter biva, pa ne kot reč, ampak kot načrt, kot vzor, kot zaželena, udejstvenja vredna dobrina, Smotrni vzrok deluje, pa ne kot stvarno bitje, ampak kot zamisel. Vsaka smotrnost je torej neizpodbitna priča za misleče bitje, ki jo je zasnovalo.
O tem, da je izvesino ugotovljena smotrnost zanesljiv dokaz za delovanje umnega bitja, nikdo ne dvomi, zlasti ne tisti, ki smotrnost zanikajo. Saj jo prav zato zanikajo, kakor sami priznavajo, ker po njihovem mnenju današnja pozitivna znanost vendar ne more pod-stavljati, da se v naravnih pojavih razodeva misleče duhovno počelo. Ce je smotrnost, tedaj biva tudi nadsvetovno umno bitje. Kdor takega bitja iz katerega koli razloga ne prizna, mora dosledno zanikati smotrnost. »Jasno je, na kratko ugotavlja Meyerson, da smotrnost zahteva poznavanje bodočnosti, ta pa neko zavest.«" Priznanje smotrnosti da se upira pameti, ker hi vodilo v teologijo,4* Tudi pozitivist P. Frank piše: »Kdor vidi v končnem stanju iz jajčeca se razvijajočega organizma smoter, ki ga zasleduje neka entelehija, ta mora podstavljati tudi razum, ki si ta smoter zamišlja. Razpravljanje o smotrnosti je samo tedaj znanstveno smiselno, če dopuščamo kako bitje, ki za dotičnim smotrom teži.«*1 Dopuščati tako bitje se pa
" De l'explication dans les sciences, 257î »II est clair, en outre, que finalité suppose prescience, ce qui à sun tour implique conscience.«
11 1st ota m. »Mais que le présent puisse être réglé par l'avenir, . , .cela répugne bien davantage à l'entendement, surtout si l'on entend s abstenir de considérations proprement t lié o logique s,
1B Philipp Frank, Das Kausalgesetz und seine Grenzen, Wien 1932, str. 9fl,
183
pravi nadomestiti znanstveno pojmovanje o nujnih vzročnih zvezah s čisto drugačno zakonitostjo, namreč s psihološkim stanjem nekega višjega razuma, z drugo besedo, nadomestiti znanost s teologijo.'7 Ta nazor dunajskega pozitivista se zdi vse premalo pozitivističen. Prvo je vendar, da ugotovim, ali je smotrnost dejstvo ali ne, naj že sledi kar hoče, pa čeprav teologija. Razen tega že vemo, da je nasprotje med smotrnostjo in tvorno vzročnostjo, ki vodi našega misleca do zaključka, da se je treba odločiti ali za znanost ali za teologijo, samo umišljeno. Pa to so druga vprašanja. Za nas je sedaj važna samo ugotovitev, da je tudi nasprotnikom smotrnosti do izvestnosti jasno, da se v smotrnem dogajanju razodeva umno bitje.
Kakšno je to umno bitje? Ali je samo eno, ali jih je več? Kaj nam ve o božji naravi povedati smotmostni dokaz?
Znano je, da smatra sv. Tomaž svoje dokaze za bivanje božje za enoto. Čeprav zaključi vsak izmed njih, da biva Bog, je vendar ta zaključek sprva kaj nejasen. Sele pozneje in opirajoč se na vse dokaze skuša filozoi točneje določiti, kolikor je to naravni človeški pameti sploh mogoče, kaj je vsebina tega pojma. Tako je n. pr. dokaz, da je Bog edinit, v Teološki sumi razvit šele v tretjem Členu enajstega vprašanja, vtem ko so bili dokazi za bivanje božje podani že v drugem vprašanju. Pri razpravljanju o božjih lastnostih je v ospredju sedaj bolj ta, sedaj oni dokaz.
Premislimo, kaj se da zaključiti o umnem bitju, ki se javlja v naravnih smotrnostih, opirajoč se samo na te smotrnosti.
Najprej moramo ugotoviti, da smotrnih dogajanj, ki smo si jih ogledali, ne obrazloži lastno spoznanje posameznega smotrno urejenega bitja. Nikdo ne bo trdil, da si je čebela sama izdelala načrt za želo- Razum, ki je zasnoval naravne smotrnosti, presega posamična bitja. Povsem jasno je tudi, da je umno bitje, ki je smotrno uredilo naravo, zavestno. Nezavesten duh, ki da prešinja vesoljstvo in se razvija v njem, kakor lebdi pred očmi panteistom, ne obrazloži ničesar. Smoter, ki ga nikdo ne pozna in nikdo po njem ne stremi, ni Smoter. Res je. da kdaj človek nezavestno izvršuje smotrna dejanja, ki se jih je bil zavestno naučil, toda taki slučaji samo dokazujejo, da takrat, ko se veriga smotrno urejenih pojavov razvija, ni vedno potrebna dejanska zavest, potrebna pa je bila kot njeno prvo počelo. Iz možne zavesti sledi tudi le možna smotrnost, dejanska smotrnost pa je priča za dejansko zavestno počelo. Sodobni misleci, ki jim je zavest odločilen znak za osebnost, bi torej brez težave prepoznali v smotrnosti delovanje višjega osebnega bitja.
Ali je to bitje samo eno, ali jih je več? Načrt vesoljstva je izrazilo enoten. Kamor sežejo naši daljnogledi, vsepovsod se nahaja enaka snov in enaki zakoni. V življenju, ki kaže sicer toliko presenetljivih raznolikosti, vidimo uporabljene povsod enake osnovne »izume^* prilikovnnje in izločanje, dihanje in kroženje telesnih tekočin, mno-
" Str. 74: ¡.Damit ist aber nur an Stelle der mechanischen Gesetzmässigkeit eine andere Art von Gesetzmässigkeit getreten, die es anstatt mit Massenpunkten mit psychologischen Zuständen einer höcheren Intelligenz zu tun hat.' Prim. str. 116.
184
žitev in umiranje, središča za dojemanje dražljajev itd. Navidezne ali resnične pomanjkljivosti so tako jasno samo posledica sicer koristnega ustroja, da se zlo nikjer ne javlja kot samostojen učinek, ki bi mu bilo treba iskati samostojnega počela v nekem zlem duhu, kakor so sanjarila vzhodna verstva. Opirajoč se na smotrnost moremo torej zaključiti, da je osebno božanstvo samo eno. Res je, da je pri človeških strojih sodelovalo mnogo izumiteljev, ne da bi se to na izdelku poznalo. Toda že lepo pesem je mnogo teže pripisovati sodelovanju različnih umetnikov, kaj šele čudovito soglasje vesolj-stva, ki je osnovano na najglobljem bistvu stvari,
V smotrnosti se zlasti zrcali modrost, Pred njo pobledi vse, kar je kdaj zamislila človeška bistroumnost. Ali je ta modrost samo izredno velika, aLi je v polnem pomenu neskončna? Ali bi si ne mogli misliti, da bi bilo to in ono še bolje urejeno? Morda pn imajo tudi navidezne pomanjkljivosti svoj pomen, kdo ve? Iz same smotrnosti bi najbrž težko razbrali zanesljiv odgovor na ta vprašanja,
Večina smotrnosti je takih, da očitno služijo stvarem, V smotrnosti se javlja velika dobrota Ln ljubezen. Ali neskončna dobrota? Pa takoj se nam vsiljuje vprašanje, od kod potem ta boj v naravi, ki tako v dno duše pretresa mislečega človeka. Kaj je prijetnejšega od božajočih sončnih žarkov spomladi? Toda to blagodejno in mirno toploto nam pošilja veliko nebesno telo za ceno silovitih krčev, ki mu poganjajo besneče zublje iz osrčja. Kako dobro de človeku pogled na rosno trato. Toda vsaka izmed teh zelenih bilk stori vse, kar more, da izpodrine, izstrada in zaduši svoje sosede, in vsako izmed njih zopet neprestano nad zemljo in v zemlji napada nešteto zajedalcev in ji skuša izpiti življenje, Čudovit ie ptičji pozdrav v majniškem jutru, a koliko malih Življenj je bilo žrtvovanih zanj, Ali dobrota bitja, ki smotrno ureja vesoljstvo, ni dovolj velika, da bi preprečila zlo? Ali se pa naše oko vara? Morda je nasilna, smrt dobrota v primeri s počasnim starostnim hiranjem? Najbrž tudi vnašamo v naravo bolečine in občutke, ki jih živa bitja nimajo? Kdo ve? Tudi na ta vprašanja nam opazovanje smotrnosti ne da izvestnega odgovora. Z Jcansom je treba priznati, da poznamo premajhen kos vcsoljstva in Še tega le povrhu, zato sami brez razodetja ne znamo pravilno vrednotiti porazdelitve svetlobe in senc,
Iz tega se vidi, da bi bil nauk o bogu, ki bi se opiral samo na smotrnost, zelo pomanjkljiv. V smotrnosti se nam na razviden način javlja nekaj, kar najprimerneje izrnzimo z besedami zavestno, misleče, duhovno in osebno bitje, Tudi zaključek, da je ta oseba edinstvena, je zelo blizu izvestnosti. Glede ostalih popolnosti, zlasti glede njihovih stopenj, ki bi nam naj dokončno pokazale, da je smotrno snujoče bitje, ki se javlja v naravi, res to, kar sicer izražamo z besedo £5og, pn nam naš dokaz ne da dovolj dokaznega gradiva, V tem imajo drugi dokazi, zlasti dokaz iz prigodnosti aH dokaz iz stopenj bitja veliko prednost. Pa kljub temu po pravici velja smotrnostni dokaz ne samo za najlepšega, marveč tudi za zelo učinkovitega, Malokdo namreč pričakuje, da bi mu dokazi za bivanje božie do potankosti opisali osnovne božje lastnosti. Pojem o Hogu sprejemamo
IBS
vsi, verniki z neverniki vred brez ugovora od krščanskega bogoslovja. Brezbožec ne dvomi o tem, da je Bog, č e j e, tako bitje, kakor ga kaže vera, čisti duh, večen in nespremenljiv, povsod pričujoč in vseveden, neskončno moder in vsemogočen, neskončno svet, pravičen m dober, O božji naravi v današnjem modroslovju, če izvzamemo panteiste, ni prerekanj, Zato je pa za mnoge tem bolj pereče vprašanje, ali je mogoče svet, kakršen je, umeti samo kot posledico večno se gibajoče snovi, ali nam posebni znaki vesoljstva pričajo, da biva poleg vidne tvari tudi osebno duhovno bitje. Ako se da dokazati, da tiko bitje biva, tedaj za danainjega Človeka ni dvoma, da je to Bog, In ker je smotrnost v svetu najneposrednejša priča za tako bitje, zato je smotrnostni dokaz, dasi nam sam zase premalo pove o božjih lastnostih, izredno uporaben in učinkovit.
186
Slovstvo
Ocene in poročila
G rim m K a r 1 d , D. I., Indukcijo. Prikaz njezinih problema. Zagreb 1941. 8", 96 str, Cena: broš. 14 lir, vez. 20 lir; po poŠti 1 liro več.
Razprava obsega tri dele: logiko, kriteriologijo in metodologijo indukcije.
Prvi del obravnava izvor in naravo ter namen in vrste indukcije. Ker so predmet znanosti splošni pojmi in obče veljavne zakonitosti, naše znanje pa se začenja s čuti, ki dojemajo le poedinske pojave, je indukcija, ki posreduje prehod od poedinskega k splošnemu, nujna posledica človeškega načina spoznavanja. Iz splošne pojme redno dobivamo s tem, da zaznamo več poedincev, ki spadajo v njihov obseg. Vendar to še ni prava indukcija. Za indukcijo v ožjem pomenu je značilno troje: da je posebno sklepanje, da obstoji iz več kot treh sodb (ker vsebuje ena izmed njih opažena dejstva), da prehaja od poedinega k splošnemu (str, 21). Ta zadnji znak je obenem vrstna razlika, ki loči indukcijsko sklepanje od dedukcije. Po Aristotelu indukcija nima srednjaka {terminius medius]. Toda Spoznanje, ki ga nič ne posreduje, ni sklep, ampak intuicija, Aristotelovo izjavo je treba razumeti tako, da srednjak indukcije ni različen od subjekta v zaključku, ampak ga tvorijo posamezni pojavi, ki so logični deli subjektovega obsega. Bistvo indukcije je v tem, da ugotovi, da je določen vidik na teh pojavih značilen za vso vrsto, ki ji pripadajo in ki jo izraža subjekt kot nadrejeni pojem- Že iz te opredelbe je razvidno, da tako imenovana »popolna« indukcija ni prava indukcija. Ce se mi posreči spoznati vse člene kake vrste, samo iz tega ne sledi, da je lastnost, ki jim je skupna, v resnici svojstvo Vrste in ne le slučajna prilika. Ali je mogoča matematična in metafizična indukcija? Vprašanje je dvoumno. Tudi matematika in metafizika črpata svoje pojme iz izkustva, torej po indukciji v širšem pomenu, ter se o priliki poslužujeta tudi pravih indukcij. Toda za obe vedi so značilne analitične sodbe, do teh pa indukcija ne vodi. Res je, da začenja z analizo vsebinsko bogatega izkustva, toda z namenom, da ugotovi lastnost, ki jo je treba pripisati bistvu, ki ga izraža vsebinsko revnejši nadrejeni pojem. Zato je zaključek indukcije vedno sintetična sodba,
Kriteriologija indukcije odgovarja na osnovno vprašanje, kako je mogoče i z. vestno zaključiti, da določen znak nli svojstvo nižje metafizične stopnje pripada višji« [str. 48), izkustvo, ki se nanj opira indukcija, je prigodno, njen zaključek pa mora biti splošen in nujen. Od kod ta več v sintetičnem zaključku? Ker razum ne more in ne sme sam vnašati Splošnosti in nujnosti v izkustvo, more indukcija dobiti te znake edinole, če je v zvezi s kako analitično sodbo, ki jih vsebuje in ki omogoča tudi deduktivno sklepanje, Taka sodba, ki daje indukciji absolutno veljavo, je načelo zadostnega razloga. »Načelo zadostnega razloga podpira indukcijo tako, da vnaša v njo neko dedukcijo, oziroma, da veže obe v eno (str. 58).« Ustroj indukcije je
187
torej sledeč: Opazovani členi, ki jih obsega določen splošen pojem, imajo vsi svojstvo P, Vse pa ima zadosten razlog. Ker se pa zadosten razlog za svojstvo P ne nahaja izven opazovanih členov, ne v teh členih kolikor so poedini, Ostane kot edini možen zadosten razlog skupna narava dottčnih členov. Skupna narava se pa ne nahaja samo v opazovanih členih, ampak v vseh, ki spadajo v obseg istega splošnega pojma. Torej moramo deduktivno sklepati, da se nahaja v vseh tudi svojstvo P (str, 59 in 79). Indukcija fe potemtakem nujno navezana na dedukcijo, v njej se prepletajo izkustvene in analitične sodbe, ^Indukcija kot indukcija nima formalne dokazne moči, ampak potrebuje v ta namen dedukcijo in njeno pomoč (str 66).«
Indukcijska metoda je iskanje resnice, pri katerem prevladuje indukcijski dokaz. Imenuje se neposredna (izravna), kadar nas sama vodi do zaključka. Pri tem se poslužuje raznih načinov, ki jih je SL Mili opisal v svojih četverih induktivnih metodah. Posredno (neizravno) pa nazivamo indukcijsko metodo takrat, kadar sicer začne Z induktivnim dokazom, pa ne pride do izvestnega zaključka, marveč do hipoteze. Iz te deduciramo posledice in opazujemo, kako se strinjajo z dejstvi.
Avtor se zaveda, da sta prva dva dela nekoliko abstraktna (str. 76, op. 119}, In res, neizkušen črnec, ki bi sklepal, da so vsi ljudje črni, bi po tej knjigi morda lahko upraviči! svojo napačno indukcijo. Izkustvo ga uči, da je Črna polt stalen pojav, da razlog za lo ni izven človeka, ker koža ni umetno pobarvana, da tudi poedinec kot poedinec ni vzrok, da je črn; preostane le ie človeška narava kot zadosten razlog za črno polt. Torej, bo zaključil, so nujno vsi ljudje črni. Toda, bi dejal kdo, črnec se je zmotil, ker je sklepal, ne da bi uvide!, da je črna polt svojstvo človeške narave- Res je. Vendar če smatramo — kar se nam zdi edino pravilno — da je pravi namen indukcije voditi nas do ^uvidenja«, tedaj je sklicevanje na načelo zadostnega razloga, ki ga uporabljamo, da razložimo ponavljanje določenega pojava, popolnoma odveč. Uvideti namreč, da je kaka lastnost svojstvo določene narave, je načelno mogoče ob enem samem zgledu. Razen tega pa način, kako uvidim načelo zadostnega razloga, ni bistveno različen od načina, kako uvidim, da spada kaj k bistvu določene vrste bitij. Če se torej pri drugem sklicujem na prvega, zaidem v zmotni kolobar.
Grimmova knjiga spada med tiste, ki naravnost izzivajo k nadaljnjemu razglabljanju in ki so zmožne zbuditi zanimive in plodne znanstvene debate.	J. Janžekovič.
UieniČnik Aleš, Izbrani spisi- VII. zvezek: Filozofija I. O spoznanju. 316 strani. — VIII. zvezek; Filozofija II. O Svetu in duševnosti. 292 strani. — IX. zvezek; Filozofija III. O duSi in Bogu. 3Č4 strani. Ljubljana 1941, Ljudska knjigarna. Cena vezanemu zvezku L 38.
S tremi zvezki Filozofije smo dobili med izbranimi spisi Uie-ničnikovo najzrelejše delo, ki nas sosedje zanj upravičeno zavidajo. Nova izdaja se razlikuje od prejSnje iz l. 1921—24, že po naslovu.
188
Iz Uvoda V filozoltjo je postala. Filozofija, in pO pravici. Že V prvi izdaji je bilo na uvodnih straneh poudarjeno, da novo delo ne namerava bralca na splošno uvajati v niodraslovno mišljenje, kakor je to storil Lampe, tudi ne usmerjati proti določenemu sestavu, kakor Paulsenov Uvod, ampak hoče obravnavati filozofska vprašanja sama: »Tak uvod je že filozofija« (Uvod 1, 8], Novi naslov se torej popolnoma sklada z vsebino. Skoda samo, da se ni dala se ontologija uvrstiti v te tri zvezke, da bi bil naslov povsem upravičen-
U.ie nič ni kova Filozofija noče biti druga, predelana izdaja Uvoda, marveč je samo del filozofovih izbranih spisov. Posebna odlika Uvoda, ki ga je dvigala daleč nad podobna inozemska dela, je bilo izčrpno poznavanje in uporaba najboljšega strokovnega slovstva večjih kulturnih narodov, vse do leta, ko so bili posamični zvezki natiskani, Te prednosti v izbranih spisih seveda ni več, le tu pa tam so v opombah ali na dodanih straneh navedena dela zadnjih let. Sicer pa mora bralca Filozofije zanimati predvsem to, do kakšnih zaključkov je prišel avtor, ne kaj vse so že o teh vprašanjih povedali drugi.
Če primerjamo Uvod s Filozofijo, takoj opazimo, da je sedanja izdaja za kakih 3G0 sedanjih strani krajša. Če pa pobliže pogledamo, kakšne so te okrajšave, se izkaže r da je načrt za podajanje po-edinih filozofskih panog znova premišljen in da je staro besedilo razporejeno po novem zasnutku. Povsod se vidi težnja po čim večji preglednosti. Uvod je često podal o kakem vprašanju po vrsti razne nazore, nato jih drugega za drugim presodil, Filozofija prikaže in oceni vsak nazor posebej. Prej je razprave o podstatnosti duše in o njeni nesmrtnosti ločila cela teodiceja, sedaj je nauk o duši združen. Mesto, kjer je Uvod navajal kakega misleca, ki je od takrat znatno izpremenil svoj sestav, Filozofija često izpušča. Tako je izginilo več strani, ki so govorile o Vebrovi filozofiji.. S predelavo je postala Ušeničnikova filozofija, ki se je že prej odlikovala po nenavadni jasnosti, še preglednejša, njeni zaključki so še izrazitejši, Največ je pridobila knjiga O spoznanju, ki je sploh najbolj predelana in skrajšana.
Našega filozofa, ki tako skrbno pazi na svoj slog, stane očividno vsak stavek, vsak odstavek mnogo truda, preden je z njim toliko zadovoljen, da ga izroči iavnosti. Zato pa starega besedila ne zavrže rad, ampak izreže sedaj kako važno stran, sedaj kak odstavek, stavek ali opombo iz poglavja, ki se mu 7,di odveč, pa ga vstavi v novo zvezo, Kdor primerja odstavek za odstavkom staro in sedanjo izdajo, često naleti na dozdevne dodatke, ki se pa v resnici skoraj vedno nahajajo kje v Uvodu, morda nekaj sto strani prej ali pozneje. Kljub temu so tolike izpremembe i-n krajšanja zahtevala večkrat nove prehode ali posnetke izpuščenih strani, včasih je kaj dodano iz predavanj.
Tak dodatek je razprava o spominu na koncu prvega dela psihologije, ki je v marsikaterem oziru zelo zanimiv. Ka$ vse najde tilozot med svojimi dijaškimi spomintl Človeka obide misel, de bi bilo poučno primerjati, kaj je ostalo izobražencem raznih dob iz dijaških
189
let najbolj v spominu. Starejši rod bi se postavil s klasiki, srednji bi prednašal Zupančiča, in najmlajši? Ti bi najlaže našteli filmske zvezde, športne klube in avtomobilske znamke. Samo to? Morda bi pa našli v dušah najmlajših tudi silno težnjo po jasnosti v načelih, po rešitvi vprašanja o smislu življenja, po najboljši ureditvi človeške družbe. Ne vem, če ne bo ravno med najmlajšimi največ zanimanja za Ušeničnikovo filozofijo in sociologijo, pa naj Že vse zaključke sprejmejo ali ne-
Izpremembe, ki smo jih navedli, imajo edini namen, podati osnovne nauke zdrave realistične filozofije Se pregledneje, kakor je to storil Uvod, nazora samega ni filozof po dvajsetih letih v ničemer spremenil. Kar je bil zapisal 1. 1921, velja povsem ludi o Filozofiji: *V vsem delu sem se oziral posebno na nauk sv. Tomaža Akvinskega,., Sv, Toma* je svetoven pojav in njegova filozofija je vsaj po svojih vodilnih idejah najčistejši izraz večne, občečloveške filozofije« (Uvod I, Predgovor), Tomaževo filozofijo pa je mogoče podati na dva načina; izluščiti iz obširnih del njegov filozofski nazor in ga kvečjemu še nekoliko logično razporediti, ali prisvojiti si osnove njegovega sestava in v isti smeri dalje razglabljati- Prvo delajo danes samo še zgodovinarji filozofije, pravi Tomaževi učenci, tomisti, ne izvzemii »najstrožjih« in »najčistejših«, se v marsičem oddaljujejo od svojega učitelja in se ravno v tem najbolje skladajo z njim, ki je zapisal: »Studium philosophiac non est ad hoc, quod sciatur, quid homines senserint, sed qualiter se habeat Veritas re-rum.« Kaltšna je s tega stališča Ušeničnikova filozofija? V marsičem je »strogo* tomistična. Če le mogoče, se ozko naslanja na Tomaževo besedilo, ki ga v opombah obširno navaja, s strogimi tomisti uči, da so »drugotne« kakovosti na predmetih samih in v glavnem takšne, kakor jih s čuti zaznavamo, ter sploh dejansko sprejema vseh 24 tomistifmih tez. V Uvodu je bil še za bralca dvom, kako je z enotnostjo ¡podstetnih likov, Filozof je nekoliko neodločno zaključil: »Teorija nasprotnikov SV, TomaŽa (o latentnih likih) je preprostejša in umljivejša, teorija SV. Tomaža je metafizično globlja in dosledncjia* (Uvod II, 123]. Danes SO taka mesta iz kozmologije in biologije izpuščena, da o enoterosli podstatnega lika ni več dvoma. Pa vendar bi tudi strogi tomisti Ušeničnika ne šteli za svojega. Očitali bi mu, da se je preveč oddaljil od sholastične metode, da pri razporeditvi filozofskih panog ni odkazal ontologiji mesta, ki ji gre, da je svoj nauk o spoznanju naslonil na Descartesov cogito, ki vodi v filozofski idealizem, da je «ploh dal kritiki in noetiki prevelik poudarek, da se v teodiceji ne drži strogo peterih Tomaževih poti. Skratka, Ušeniinikovega dela ni mogoče vtakniti v že pripravljene predale: strog tomizem, neotomizem. Noš filozof, ki je po duhu tako soroden sv. Tomažu, se je z ljubeznijo poglobil v njegovo misel, pretehtal njegove dokaze, sprejel, kar je klenega in večno veljavnega — In tega je na svoje veselje našel mnogo — opustil, kar je bilo časovno pogojenega, skušal dopolniti, kar je smatral za nedovršeno, s tem, kar je sam dognal ali kar jc videl dobrega pri sodobnikih, ki jih v tako nedosegljivi meri pozna,
190
Pri današnji akademski mladini se je pokazalo veliko zanimanje za sholastično filozofijo. Po mnogih zablodah pozitivizma je začutila, da na nobenem področju ni mogoča trdna znanstvena zgradba, če ne počiva na varnih filozofskih temeljih. Ravno sholastičria filozofija pa se lahko ponaša s tem, da so njene osnove veren izraz podatkov iskajoče zdrave pameti, Zato bo mladina in z njo vsa slovenska inteligenca z veseljem segla po Ušeničnikovi Filozofiji. V njej bo našla pristno tomistična misel, pa ne okorelo, ampak živo, rastočo, ki je zmožna priličitl si vse, kar je od Tomaža naprej resničnega odkril človeški duh.	J. Janžekovič.
Ušeničnik Aleš, Izbrani spisi. X. zvezek. Knjiga a življenju, Ontologija, Fifozolija sv. Tomaža, Filozofski slovar, Ljubljana 1941-XIX, Ljudska knjigarna. 8", 355 str. Cena vezanemu zveku 38 lir.
Knjiga o življenju je v Izbranih spisih doživela že svojo tretjo izdajo. Izšla je pa tudi že v češčini v dveh izdajah in v hrvaščini. Žalostno naključje je hotelo, da je zopet na mestu vodilo, ki je spremljalo prvo izdajo 1, 1916: Potegnil je veter usode, zaplamenela je svetovna vojna in duše SO Živo začutile tista prastara vprašanja; kaj je življenje? čemu živimo? ali je življenje vredno življenja?« —■ Knjiga o življenju je brez dvoma najlepša Ušeničnikova knjiga. V njej so se v čudovitem skladju mogle uveljaviti vse vrline našega misleca: iz nje nam govori kot duhovnik in fiiozof, kot učenjak in umetnik. Delo je bilo že prej do potankosti opiljeno, zato ni dopustila znatnih izprememb, dasi se mu pozna, da je bilo znava temeljito pregledano. Uveden je sedanji pravopis, kakšna navedba, ki je bila prej posneta po drugi knjigi, je sedaj navedena po izvirniku, izpuščeni sta dve daljši opombi (one o izpreobrnjencih je škoda). Izmed važnejših iz-prememb je treba omeniti, da je bila prejšnja opomba o sodobni znanosti sprejeta v besedilo (str. 22) in da sta prejšnje peto in šesto poglavje iz prvega dela sedaj združeni, zato je pa iz prejšnjega tretjega dela vnešen odlomek o Faustu v prvi del in razširjen v deseto poglavje z naslovom Tragedija modernega človeka, Knjigo o življenju bi naj odslej prebral in premislil vsak slovenski osmošolec.
Ontologija je bila označena v prvi izdaji 1. 1924 kot učbenik in po pravici, V njej je kratko, jasno, jedrnato in točno podan sholastični nauk o bitju. Najvažnejše izpremembe v novi izdaji so na strani 197, kjer je dopolnjen Vebrov nauk o vrednotah in vstavljen Dodatek o hierarhiji vrednot, ter na straneh 217—20, kjer so na novo razloženi pojmi: razlog, pogoj, priložnost, povod, slučaj, usoda; isto Učni vzrok, nalični vzrok (na strani 223 je v razprtem tisku pomotoma z u n a -nji mesto zadnji smoter). Za haecceitas je sprejet izraz totost (183), ki ga je uvedel dr, Josip Turk. Tudi v opombah je mnogo manjših izprememb (opomba 7? se pomotoma sklicuje na staro Številko 49, sedaj 48), Strogi tomisti bi se morda spotikali nad tem, da osnovni tezi o omejitvi deja po možnosti in o stvarni razliki med bistvom in bitjo nista dovolj odločno podani. (Prim. na str. 179: *Ako je Suarezova podstava o omejitvi dejev mogoča, je njegovo pojmovanje o bistvu in biti vsek&ko preprostješe in umlivejše.*} V primeru
191
£ Kovačičevo Ontologijo (Maribor, 1930), ki je dvakrat obširnejša in ima zaradi tega nekatere prednosti, je UšeniČnikova točnejša, globlja in bolj dosledno tomistična.
Razprava Filozofija sv. Tomaža in novodobne filozofske smeri, ki je bila namenjena za Zbornik Filozofskega društva, je tukaj prvič natisnjena. Ko najprej označi glavne sholastlčne struje, avguštinizem, tomizem in jezuitsko Šolo, ki ji je početnik Suarez, poda v prvem delu tri osnovne točke, ki so skupne vsem sli ol as ti č ni m smerem: objekti-vizem in realizem, nauk, da je vse naše znanje osnovano na spoznanju a posterior!, ter nauk o deju in možnosti. Drugi del obravnava razlike med tomizinom in med ostalo sbolastiko, ki predvsem izvirajo iz posebnega pojmovanja deja in možnosti. Tretji del govori o novejših filozofih, zlasti o Descartes», o fenomenološki šoli, o Kreischmerju, Bergsonu, Heideggerju in Vebru ter o njihovem odnosu do sholastike in tomizma. Ni treba posebej omenjati, kolike vrednosti so taki pregledi, podani od tako razgledanega filozofa,
Posebna privlačnost tega zvezka je 100 strani obsegajoči (ilo-zofski slovar, ki smo ga doslej tako pogrešati. Tudi ta je skoraj docela novo delo, prejšnji Slovarček filozofskih izrazov je obsegal malih 20 strani. Poleg najvažnejših mednarodnih in slovenskih filozofskih izTazov, ki jih podaja, označuje kratko tudi najvplivnejše mislece. Izmed Slovencev so navedeni Gogala, Kovačič, Mahnič, Ozvald, Sodnikova, Sanc, Ušeničnik, Vcber, Predvsem je upoštevana seveda sholaslika. Pravi užitek je brati nekatere izmed teh jedrnatih opre-delb, ki se jim takoj vidi, da niso posnete iz podobnih del v drugih jezikih, ampak so plod mnogoletnega osebnega dela. Za marsikateri naziv so bile potrebne temeljite razprave, preden je dobil svojo sedanjo jasno vsebino, pomislimo samo na izraze kakor refleksija (čuditi se je le, da razvidnost ni opredeljena, marveč se navaja samo kot slovenski naziv za evidenco; in vendar bi bilo zanimivo izvedeti iz opredelbe, kakšen je po Ušeničniku odnos med popolno refleksijo in razvidnostjo). Ako bo filozofski slovar izšel tudi kot samostojna knjiga, ho med slovenskim izobraženstvom našel mnogo hvaležnih odjemalcev.	J. Janžekovič.
Timotheus Z a p e 1 e n a S. J., De Ecclesia Christi. Pars apologética. VHI-H33. Roma 1940.
Liber pondere non mediocris in partihus gravioribus maniieste prodit, non esse Compilatione aliorum tractatuum et eompendiorum, sed proprio labore ac ingenio exaratum. In praefatione (V ss] proprio modo vivide triplicem methoduin apologeticam tractatus de Ecclesia illustrat; viam primatus, viam notarum, viam empirícam, Ipse partem apologeticam a dogmática parte seiungit. Partem dogmaticam eodem a, 1940 íolum ad usum auditorum edidit (pg. 164). Tamen etiam partí apologética«, in praesente volumine editae, multas observationes dogmáticas adiunxit; nam fere ómnibus thesibus scholia dogmatica addidit. Ita partem apologeticam convenientcr dogmatice ¡llustravit eamque cum parte dogmática coniunxit ac partem dogmaticam npte abbreviavit.
192
Primis quattuor thesibua de Regno Dei disserit hocce ordine: 1. Regnum Dei non est mere eschatologicum (2—30]; 2, Regnum Dei non est mere internum, sed simul externum et sociale [31—41);
3,	Regnum Dei express a Christi volúntate est universale (41—65);
4.	Regnum Dei, a Christo unnuntiatum est vera societas, quam Christus immediate instituit Ecclesiam suam (66—84), In hac parte uberrime exponuntur ac solvuntur quaestiones et diilieultates exf* geticae. Thesi quarta iam ipsa Ecclesiae visibilis institutio probatur. Utilia de voce EccU'.iin ac de habitudine Ecclesiae ad Regnum Dei explicantur. Scholion tertium (pg. 82], de tempore institutionis Ecclesiae, non sat exactum esse mihi videtur. Triplex enim distinguit stadium; 1. Ecclesiam inch Oat am ante mortem Christi; 2. formaliter constitutam post resurrectionem; 3. vivificatam die Pentecostés. Stadium secundum potius est fundamentals (iuridica) Ecclesiae institutio morte Christi; ita ss. Patres, s. Thomas Aq. ac concilium Vien-nense docent- Quod accuratius exponendum. Redemptione in cruce demum A, T. nbrogatum est; inde patet, cur Christus antea Ecclesiam nnndum instituent nec fidem suam gentibus praedicaverit,
Post haec sequuntur theses de vis ib il i täte ac pe rp etui täte Ecclesiae. Quae utique convenienter iam in hac parte tractuntur, ast aptius post thesim sextam, nempe de hierarchicae Ecclesiae insti-tutione, ponenda sunt. Thesis sexta solum de collegio apostoiörum tractat; quaestio de successoribus spostolorum in partem alteram (dogmaticam) translata est, Methodice aptior esset coniunctio huius quaestionis cum parte apologética; res enim in thesi de apostolicitate Ecclesiae iam Supponitur ac a quaestione de charismatica nut democrática Ecclesiae primaevac constitutione seiungi vix potest. Hunc tractandi ordinem etiam theses de prîmatu commendant. Sicut enim quaestio de primatu Romani pontificis a prîmatu Petri non seiun-gitur, ita etiam quaestio de successoribus alionim apostolorum minime a quaestione de collegio apostolorum separanda nec in partem dogmaticam transferenda est.
Thesis de primatu s. Petri (148—200) exponitur ratione habita obiectîonum protestanticae theofogiae recentioris de genuitate litte-raria et histórica Mt 16, 18 s. Difficuitates ex doctrina s. Augustini non sat exacte exponuntur (pg, 183—185 ac 196 et 198), In hac quaestione ratio habenda est libri F. Hofmann, Kirchenbegriif des hl. Augustinus (1933). M. D, Köster (Ekklesiologie im Werden 1940, 64) autem cum K, Adam dicit, imperfectum conccptum Ecclesiae (et primatus) E. Augustini demum in concilio Vaticano victum esse.
In thesi de primatu Romani pontificis plura argumenta proprio labore scientific« ¡Ilústrala proferí. fia scite ac accurate refellit (222—227) singularem opínionem doctoris R. van Cauwclaert O. S. B. (in Rev. Hist. Eccl. 1935, 267—305), qui Contendit, epistolam démentis Romani ad Corinthios nequáquam primatum episcopi Romani testari, sed ex intimis relationibiis inter utramque civitatem in ordine civili explicari posse; Corinthum enim quandam coloniam Romanam fuisse. Ast hic non praetermittenda sunt illa, quibus historiographus J. Zeiler in eodem folio (1935, 762—764) illam opinionem refutavit;
193
nec Corinthum coloniam Romsnam fuisse, neq Romangm ecclesiam co tempore Intinam, sed potius graecam fuisse,
Testimonium s. Cypriani pro primatu multis propriis arguments illustravit [250—27S). Optime observavit, Cyprianum potíus -id potestatem s ac r amen tal em quam iurisdictianis attendisse (264 sj. Opinionem de patriarchal] potestate episcopi Roman) accural ius rc-lellere oportet (273). In conclusions (277) addendum est, Cyprianum iam duas praemissas primatus statuisse: 1- Petrus est princípium uni-tatis Ecclesiae; 2, Roma est cathedra Petri. Non praelermittenda sunt, quae K. Adam (Theol. Revue 1931, 193—200) et Th. Spáiil (Or. Christ, n. 95, 1934, 73—98) de hac quaestione scripserunt.
Quacstionem de nexu primatus cum sede Romana brevissíme tractat (315—317). In ista quaestione omnes protessores theologiae ac scriptores compendiorum hucusque neglexerunt ilia, quae membra com mission is dogmaticae concilii Vatic ani auth entice exposuerunt, In definitione dc Romano pontífice, snccessore 5. Petri in primatu, verba ñire divino omiserunt, addita declaratione: »Distinguendum esse inter ius, quo Petrus habet generatím successores, quodque est ex institulionc divina; et inter ius, quo Petrus habet successores nominatim ¡n sede Romana, quodque ex facto Petri repetitur! quare dicitur illud esse iuris divini, hoc autem satius ex divina o r d i -natiflní. (Mansi 52, 10). Redeamus ad illam explicationem, quae JO concilio Vaticano authentice proposita est [Mansi 52, 10 ac 51, 600) 1 multae Locutiones minus clarae (quits etiam Z. repetit] iani cedan t dilucidae ac exactae expositioni Vaticanae.
Post haec pars apologética concluditur tractatu de proprietatibus et notis Ecclesiae (324—422). ratione habita controversiae de not is, quam G, Thils {1937) cxcitavit. De hac controversia Z. scite ac sobrie in folio Gregorian um a. 1938 disseruit [v. supra pg, 5, n. 12), Uni-tatem dividit: a) fidei, b) regiminis, c) communionis (326). Loko minus usitatae u. communionis alii auctores de unitate cult us (u. litúrgica) loquuntur, In capite de catholicitate multa ex theologia oriental! secundum Jugie prolert: e. gr. de voce sobornaja (341), así non sat exacte. Slrenue contendit methodum notarum (praeprimis unitatis) cum primatu coniungendam esse; ad separationem primatus a notis tendentiae gallicanae aliquid contulerunt (402 s et 421). Viam primatus esse breviorem viam notarum (404), Ast hac melhodo iam reditur ad viam historicae argumentationis ex institutione et constitutione Ecclesiae. Z. sobrie coniunctionem variarum methodorum (primatus, via notarum ac methodi empiricae) comendat, sicut in tractatu de vera religione revelatio christiana variis criteriis (internis et externis) demonstrar! solet (420). Nec singulae notae ab in-vicem separandae sunt; banc separationem notarum inter se atquc a primatu cruentam vivisectionem dicit (pg. 421).
Methodum empiricam, a concilio Vaticano Í au da tarn (Denz. 1794}, iuenndam dicit (417). Deinde tarnen addit: »Sunt qui magno-pere delectantur via empírica. Horum dux ... iure habeatur Cardinalis Dechamps; cuius mérito [actum ,., ut Patres Vaticani hanc prae ceteris viam extollerent. Sed admiratione simul et meditatione di-
Viflit
13
194
g h um est, quod ecclesiologi ul plurimum, non obstante cxemplo et auctoritate concihari, morosiores exstiterint in frequentanda hac via, cui practice praetulerunt classicam viam notarum. Nec desunt qui viam primatus maxime cfficacem et opportunam potent in contro» versia potissimum cum Orientalibus. Sic prae ceteris Urbanu (420). Hie addendus est M. J u g i e , sane vir magnac auctoritatis, in Diet, theo], cathul. 14, 1466 s (1939), ctsi antea in libro de Theol, dogm. Or- viam notnwm laudasset. Eeclesiologi autem ob methodum empi-ricam neglectam non admirandi sunt, sed potius dolendum. est. R. Schuttes severe damnat hanc theologorum moram, aestimans, hoc factum ease propter »der mechanischen und unreflektierten Beibehaltung der traditionellen Methode- und Nichtbeachtung der veränderten Verhältnisse« (Divus Thomas 1914, 82). Concedendum est, methodum notarum aptiorem esse systematicae tractationi, m. empi-ricam autem mag is practicam,
Opus doctissimi Z, gravi ac propria doclrina eminet nec pauca nova ac laudanda continet,	F. Grivec,
Dr. Alfonso čuk La chiesa russa cd il cullo del Sacro Ctiore. Tesi di laurea alia Facolfcä teol. detla P. Univ. Gregoriana. 8°, 120 Str. Gürizia. 1941.
V	zadnjih letih si doktorski kandidati na Gregorijanski univerzi v Rimu kaj radi izbirajo disertacijo iz vzhodnega, posebej iz ruskega bogoslovja. V vrsto teh spada tudi pričujoča disertacija dr. A, čuka O Tuskih ugovorih proti česčenju Srca Jezusovega. Razdeljena je v dva dela; 1, Mišljenje A, A. Lebedeva o češčenju Srca Jezusovega. To je polemični del (str, 23—56). 2. Presveto Srce v ruski po-božnosti; sledovi nekega češčenja Srca Jezusovega pri ruskih nabožnih pisateljih.
V	uvodu je naveden pregled ruske literature o tem predmetu. Omenjeni so tudi krajši članki iz raznih knjig in iz velike ruske enciklopedije (Enciklopedičeškij Slovar, Ptb 1900, zv, 58, 666 s), Ni pa omenjen pregleden informativen članek Pravoslavne bogoslovske enciklopedije, 6. zv. (1905), 679—688; članek skuša biti objektiven in na koncu poudarja veliko življenjsko moč tega češčenja, ki je združeno z vnetim apostolskim delom za širjenje in utrjevanje katoliške Cerkve, Prezrt je tudi članek VySeslavceva v časopisu Putj 1935, 79—98.
Glavni del knjige je obrnjen proti knjigi A. A. Lebedeva o tem predmetu. O Lebedevu daje nekoliko zanimivih življenjepisnih podatkov. Aleksander Aleksejevič L, (r, 1633) se je polemično proti katoliški Cerkvi izobraževal v Pragi kot dušni pastir češke pravoslavne cerkvene občine, ki so jo ustanovili prenapeti češki narodnjaki, V tej skupini pri cerkvi sv. Nikolaja je bil nameščen oseni let, namreč od ustanovitve občine f 187-4) do 1. 1882, Pisec zmotno piše, da je bil L. v Pragi do !. 1887, Pravilne podatke bi lahko našel v predgovoru knjige Lebedeva o Brezmadežnem spočetju (2, izd, 1903); ta knjiga je važna tudi zato, ker je L, z njo dosegel stopnjo
195
magistra bogoslovja na Duhovni akademiji v Moskvi (1882). Poleg tega je v Pragi napisal Se knjigo o papeževem poglavarstvu, Tako imajo češki svobodomiselni narodnjaki svojevrstno zaslugo, da so dali priložnost in deloma tudi gradivo za tri skrbno sistematično spisane ruske knjige proti katoliški Cerkvi. A kljub vsemu prizadevanju teh nacionalistov se pravoslavje v Pragi ni moglo ukoreninitii prav malenkostno je bilo število tistih, ki so imeli voljo in pogum prestopiti v pravoslavje. Zaradi malenkostnega števila se češka pravoslavna skupina ni mogla organizirati kot samostojna občina, Životarila je kot podružnica dunajske srbske pravoslavne župnije, ki je bila podrejena zadrski srbski nadškofiji. Na to zgodovino je srbska cerkev po svetovni vojni opirala svojo pravico, da si je prisvojila neko vodstvo Češkega pravoslavje, ki se je razvilo v zmernejšem krilu češke narodne cerkve. 0 tem natančneje piše dr. F. Cinek v Acla Acad, Velehr, 1940/41.
Tako je glavna ruska knjiga proti čeStenju Srca Jezusovega tudi po svoji zgodovini načelno važna in zanimiva. Kratek pTegled in označbo te knjige je podal že M, Jugie, Theologia dogmatica chri-stianorum orientalium II (1933), 706—710, Dr, Čuk najprej razlaga glavne ugovore Lebedeva, češ da je to češčenje načelno napačen proizvod latinskega duha in da po svojem duhu obnavlja nestoriansko zmoto o človeški osebi v Kristusu i. dr. Lebcdcv je bil pač prenapet polemik in je VSO bogoslovno izobrazbo uporabljal za pristransko zavijanje katoliškega nauka; pozna se tudi kvarni duh zahodnoevropskega svobodomiselstva, ki je imelo v Pragi mnogo strupenih predstavnikov. V četrtem poglavju (42—56) je C. te ugovore polemično zavrnil, Zanimivejši je drugi del knjige [57—111} z novimi podatki jz ruske nabožne književnosti, ki ima nekaj lepih misli o božji ljubezni in o Kristusovem srcu ter se nekoliko približuje katoliški pobožnosti. Najlepše misli o tem ima Dimitrij Kostovski; pisec mu je po pravici posvetil posebno poglavje (str. 101—111).
V pregledu literature navaja tudi spise S. Salavillea o tem predmetu, med drugimi tudi njegovo predavanje na kongresu za vzhodno bogoslovje v Ljubljani {1925; BV 1926, 54—70). Skoda, da ni tega gradiva iz srednjeveške bizantinske književnosti in iz vzhodnega bogoslužja bolj vplel v svoje razpravljanje ter skušal dognali zvezo ruskih nabožnih pisateljev s temi viri, A kljub nekaterim ne-dostatkom je disertacija mladega doktorja važen prispevek k novejši zgodovini ruske verske misli in pobožnosti. Naj bi svoje raziskave na tem področju Se nadaljeval in spopolnjeval. Ko že govori o možnosti prilagoditve češčenja Srca Jezusovega vzhodnemu duhu in obredu, bi mogel omeniti prelepi cerkvenosiovanski akathist Srcu Jezusovemu, ki ga je sestavil Dolnicki (spiritual ukrajinskega semenišča v Lvovu); latinski prevod je izdal N. Nilles S. J., cerkveno-slovansko besedilo je bilo večkrat izdano v ukrajinskih zbirkah obrednih knjig, slovenski prevod pa je v Apostolskem molitveniku,
F. Grivec.
13'
196
Dr. VilkoFajdiga, Moralni čudeži in njihova kriteriološka vrednost. Ljubljana 1942. Str, 100,
Pričujoča knjiga razpravlja o zelo sodobnem in doslej preveč zanemarjenem predmetu. Razdeljena je v tri dele; 1. Zgodovinski in načelni pregled vprašanja. 2. Dokazni postopek za čudežni značaj posameznih moralnih čudežev. 3. Mesto moralnih čudežev v sestavu apologetike. V prvem delu je poleg zgodovinskega pregleda In literature pojasnjen pojem moralnega čudeža in dokazna vrednost za resničnost razodetja; tu posebej razpravlja o pojmu in razdelitvi kriterijev (znakov) razodetja. Na podlagi teh pojmov in iz zgodovine apo-logetike ugotavlja deset velikih zgodovinskih dejstev, ki se ne dajo naravno razložiti in so torej moralni čudeži: Pojav judovskih prerokov, razširjanje krščanstva, svetost Cerkve, mučeništvo, neizčrpna plodovitost, vesoljna edinost, nepremagljivost Cerkve, Cerkev v celoti kot znamenje nad narodi, vprašanje človeškega življenja, zveza judovstva, krščanstva in Cerkve. Vdrugem delu posebej dokazuje moralno čudežnost teh dejstev in na koncu poudarja notranjo zvezo teh kriterijev med seboj in z drugimi kriteriji. Tretji del pojasnjuje odnos moralnih čudežev do ostalih kriterijev, zlasti do fizičnih čudežev, določa njihovo vrednost in relativno prednost glede na moderno miselnost, posebno pa njih pomen za pripravljanje pravega notranjega razpoloženja, da postane človek dovzetnejii za apologetično dokazovanje.
Iz tega pregleda vidimo, da pisec načenja in pojasnjuje dolgo vrsto še premalo razbistrenih vprašanj. Pri tem obširno Uporablja novejšo apologetično literaturo, jo samostojno presoja in utira pot k napredku apologetike v naznačeni smeri.
Umevno je, da je v toliki množici novih vprašanj ostalo ic nekaj vrzeli, nejasnosti in dvomov. Ker knjigo, razpravlja o kriterioloiki vrednosti moralnih Čudežev, pojasnjuje najprej pojem in razdelitev kriterijev. A prav o tem je v knjigi nekaj netočnosti in nejasnosti. Takoj v prvem stavku uvoda je netočno OiinaČen pnjem negativnih kriterijev; ta netočnost se razločneje ponavlja na str. 22 in vpliva 6e pozneje. Negativni kriteriji so mu le naravni (str. 22) in dokazujejo možnost razodetja (str. 5). Toda negativni kriteriji imajo ime od tod, ker jih negativne uporabljamo; odsotnost kriterija je dokaj:, da zadevna vera ni prava ; posest kriterija pa Se ni dokaz pravilnosti. Ker pisec pojmuje kriterije v najširšem pomenu (tudi kot znake prave Cerkve, sir. 7) in imajo moralni čudeži res tako ïirok ubseg. je treba upoštevati, da morejo biti včasih tudi nadnaravna svojstva [znamenja) le negativni kri-teri), n. pr, materialno apostolstvo, svetost nauka in sredstev, kak posamezen pojav svetosti in kak posamezen čudež, KazlikovaLi moramo namreč vprašanje o razodetju vohče in vprašanje, kje je razodetje pravilno ohranjeno, t. j. vpraianje o razodeti religiji vohic in vpraSanje o pravi Cerkvi. pO teh dveh vprašanjih se apolegetika (osnovno bogoslovje) običajno deli v dva dela. Moralne čudeže uporabljamo v obeli delih apologetike, v drugem delu le bolj kakor v prvem; v drugem delu [o Cerkvi) pa ravno preiskujemo, kje je kričansko razodetje pravilno ohranjene. V apologe ličnem razpravljanju o Cerkvi morejo imeti posamezna nadnaravna svojstva (znamenja, znaki) včasih vrednost Jamo negativnega kriterija. Torej je v okviru pričujoče knjige še posebno očitno, da je pojem negativnega kriterija, kakor se ponavlja na str. 5 In 22 ter v naslednjih poglavjih, glede na obravnavano tvarino napačen.	^
Tudi nadaljnja ocena kriterijev je pomanjkljiva (str, 21—23 i. dr ). No-vejii apologeti (Vacant, Garrigou-Lagrange, Tromp. Hervé i. dr, skuiajo
197
kriterije nekoliko natančneje delili, nego smo bili doslej vajeni. Notranje kriterije dele v tiste, ki so, notranji nauku (krščanstvu, Cerkvi}, nam pa vnanji, in v take, ki so tudi nam notranji. Tu so v zadregi za izraze [terminologijo) in rabijo ntkmil nenavadno izražanje: criteria extema-intrinseea (t, j. nobis externa, sed religion« intrinseca); criteria in t ema- i .ti tri n se ca (religkmi ac nobis intrinseca); criteria cxlerna-extrinseca (religioni ac nobis exlrinsee&l. Takšno rabo in spajanje soznačnih izrazov bi v slovenskem jeziku posnemali; vnanji-znotranji znak (nam vnanji, nauku pa znotranji); notranji-/notranji (nam in nauku z notranji) i vnunji-zunallji {0am in nauku Zunanji), Ker tega izražanja Se nismo vajeni, se nam na prvi pogled zdi neenotno ali celo Zmedeno, kar pisec večkrat poudarja. A poudarjanje zmede in neenotnosti ni upravičeno. Dejansko je namreč tO razlikovanje s t v a T n o zelo natančno (precizno) in pravilno. Stvarne zmede ali netočnosti pri samostojnih bogoslovnih znanstvenikih tukaj ni; le nesamostojni kompilatOrji So manj jasni in včasih povzročajo kak&no zmedo. Zato bi piscc moral priznane znanstvenike dobro ločiti od manj samostojnih. zlasti od začetnikov. Na začetnike (str. 21, op, 52) se V takih vpra» šanjili ne bi sme! sklicevati- Upoiteval naj bi tudi časovno zaporednost raznih knjig in izdaj, pa bi videl, da bo ta razdelitev brez dvoma obveljala, Prav lahko je razvidno, zakaj nekateri teologi po manj natančni starejši razdelitvi šttjtjo moralne čudeže med notranje kriterije, drugi po natančnejši razdelitvi pa tudi med vnaaje. Natančnejša razdelitev namreč razlikuje, da so ti Čudeži verstvu (Cerkvi) notranji, nam pa vnanji; starejša razdelitev pa tega v izražanju ne loči in jih imenuje notranje [seveda verstvu, a ne nam). Zelo neprijetno je, da pisec tega ni opazil in da se tako neupravičeno pohujšuje nad zmedo (str, 21), ki je ni, Očividno je, da je bila natančnejša razdelitev potrebna glede na zmedo modernizma in francoskega imanentizma (BlondelJ: zato so se je zlasti francoski in rimski teologi tako odločno oprijeli. Dejansko pomeni novarazdeiitev pomenljiv napredek apologelike v psihološki smeri Ker se piscu omenjena natančnejša razdelitev zdi zmedena, bi (imel manj običajno delitev v primarne in sekundarne kriterije kar opusliLi. Ce pa že o tem gDvorj, naj bi pojem jasneje razložil in vsaj strnil, kar o tem omenja na str, 22 in 86; to naj bi dosledneje uvrstil v sestav svojega dokazovanja.
Na str, 10 je v definiciji moralnega čudeža latinski izraz inter-v en t us preveden: posredovanje. V dani besedni Zvezi je pravilno: poseg. Ta slovenski izTaz pisec v Samostojnih trditvah večkrat rabi (str. 39 i. dr,). Definicijo je doslovno prevel po Dorschu. Opozarjam, da je ta marljivi teolog bolj kompilator kakor samostojen znanstvenik, čeprav ima tudi marsikaj samostojnega. V težjih vprašanjih so zanesljivejši Garrigou-La-grange, Dieckmann, Tromp i. dr. Upoštevati je treba tudi J. M, Hervi-ta, ki je napisal najrazširjenejši novejši učbenik [Manuale iheol. dogmaticae 1; 1924—1936 14 izdaj), razširjen je daleč po katoliškem svetu. Sprejel je novo natančnejšo razdelitev kriterijev in prav pregledno razpravlja posebej O moralnih čudežih.
Pisec iz vrste značilne j šib moralnih čudežev pravilno izključuje vzvišenost nauka, a to bi moral £e natančneje utemeljiti (str. 23). Ker moralne čudeže obravnava po vrsti, kakor spadajo v sistematično zgradbo apologelike, bi moral na prvem mestu skupno s pojavom judovskih prerokov kratko metodično obdelati pojav judovske religije, dejstva judovskega monoteiztila; v tem okviru naj bi posebej poudaril preroke, ki dajejo judovskemu mono-tcizmu očiten pečat čudežnosti. I* istega razloga ne bi smel izpustiti Jezusove osebnosti In Kristusovega pojava v zgodovini člove-Sfva (omenjen je mimogrede na str. 74). Pravilno poudarja, da je čudežnost Kristusove osebnosti nesporna in da s te strani ni potrebno obiirno razpravljanje (str, 23). A prav zato je tem bolj potrebno, da se ta pojav z metodičnimi pojasnili uvrsti v apologelični sestav moralnih čudežev Ta občutna vrzel v srediiču apologetike moti celotni sestav dokazovanja in ima za posledico šc druge metodične pomanjkljivosti, n. pr. da ni dovolj poudarjena niti lesna stvarna zveza krščanstva in Cerkve niti metodična razlika, pa tudi zveza med dokazovanjem prvega in drugega dela apoio-
198
getike, — V tej zvezi in celoti bi se dalo jasneje določiti razmerje med fizičnimi in moralnimi Čudeži. To razmerje obojih čudežev pisec večkrat omenja, (str. 5; 15; 8T i. dr.). Ce bi bolj poudarjal zvezo obeh delov apolo-getike in dejstvo, da se v Cerkvi nadaljujejo Kristusovi čudeži, bi mogel razmerje med fizičnimi in moralnimi cndeii točneje opredeliti ter natančneje določiti, kako naj umevamo terminologijo vatikanskega zbora: ali namreč ta zbor i izrazom čudeži zaznamuje samo fizične čudeže fkor pisec kot nesporno trdil ali pa so v tem izrazu vsaj v širšem smislu obseženi tudi moralni čudeži. Kontekst, opombe vatikanskega odbora za sestavo besedila (Mansi-Pelil 50, 92 s) in debate cerkvenega zbora kažejo, da so v pojmu čudežev v neki splošnosti obseženi tudi moralni Čudeži, ali da vsaj niso izključeni, Nekateri teologi pojem čudeža tako opredeljujejo, da izrečno obsega fizične, umske in moralne čudeže (van Laak, Tromp, llervč i. dr.) Pisec bi moral pogledati tudi akte vatikanskega cerkvenega zbora in mnenje važnejših bogoslovnih znanstvenikov.
Vprašanje O priznavanju osebnega Boga kot pogoju za razgovor o možnosti čudežev (str. 33) bi bilo treba ravno glede na moralne čudeže dopolniti Se z druge strani, namreč o vplivu moralnih čudežev na bogotaj-ce. Bistroumni apologeti (Newman, Pesch, L. Koaters, Giercns) poudarjajo, da so moralni čudeii učinkovit dokaz za bivanje božje (mimogrede omenjen na str, 73), Pričojoča knjiga poudarja, da morajo moralni čudeži vplivati tudi na brezverce in jih notranje pripravljati na druge dokaze (»pred-apolugetika- , str. 92 i. dr,); v knjigo bi torej spadalo tudi načelno pojasnilo vpraianja o Bogu, Po tej metodi so v Nemčiji ie uredili srednješolski pouk: po Cerkvi kol moralnem čudežu h Kristusu in Bogu, Treba je namreč razlikovali filoznfsko-leoretsko razpravljanje o možnosti čudežev in praktično Uporabo. Za strogo teoretsko razpravljanje je potrebno priznavanje božjega bivanja. Za praktično uporabo pn to ni tako Strogo potrebno. Čudežni dogodki zbujajo tudi pozornost bugotajcev, posebno moralni Čudeži, ki so vedno navzoči. Sicer se pa tudi možnost čudežev med drugim dokazuje z dejstvom, da se res godi, V tej metodični zvezi bi bilo treba poudariti, da so moralni čudeži V zgodovino razločneje zasidrani nego fizični, v nasprotju z davnimi ali prostorno oddaljenimi fizičnimi čudeii pa ludi vedno navzoči (to je nekoliko omenjeno na sir, 89}, prepleteni s preteklostjo in sedanjostjo, povrh tega zvezani z mnogimi fizičnimi čudeži. Zato so po mnenju prvih apologetov podlaga in pot priznavanju fizičnih čudežev. To bi bilo treba v knjigi posebej poudarili. Glede zanemarjanja moralnih čudežev v apologeliki je pisec nekoliko preveč črnogled. V dokazovanju resničnosti krščanskega razodetja so jih vedno upoštevali. A premalo so se zavedali tesne vsebinske in metodične zveze obeh delov apologetike. Uporabo moralnih čudežev so zanemarjali v drugem delu apologetike, namreč v dokazu za pravo Cerkev. V tem oddelku je po zaslugi vatikanskega Cerkvenega zbora polagoma nastal preobrat, ki ga pisec večkrat poudarja.
Metodična stran razpravljanja, poudarjena v naslovu knjige, je po vsem tem vsebinsko nekoliko pomanjkljiva, a tudi po sestavu tu in tam neenotna. Iste misli se ponavljajo v prvem in Lreljem, deloma ludi v drugem delu. a so premalo strnjene v celoto. Večina poglavja o prerokih (38—51) obsega sploina načelna in melodična pojasnila; torej spada pod drug naslov in v drugo zvezo.
Knjiga sega v osrednja, najtežja in večkrat ludi sporna .i polog etična vpraSanja, Zato je umevno, da so v posameznostih tnožna različna mnenja in da je v knjigi tudi nekaj nedostatkov in senčnih strani. A kljub nedo-slalkom je živahna in samostojna razprava prispevek k napredku apologetike.	F, Grive c,
Karel VI, TruhUr, Der Vergolllichungsprozcss bei Vladimir Solovjev. Teildruck einer Dissertation. Roma 1941, Str. 51,
To je zelo skrajšan izvleček iz doktorske disertacije na rimski Gre-gorijanski univerzi. Jedro disertacije je Kristus kot središče pobnienjn in mistično Kristusovo telo. A glavni del ni objavljen. Iz objavljenih odlomkov

al- vidi. du se j« kandidat poglobil v filozofijo in teologijo geniatnega Rusa. Disertacija je pravilno zasnovana ter je lep prispevek k globljemu spozna' vanju Solovjcva in k razbistritvi osrednjih vpraSanj katoliške teologije. Zato bi bila âkoda, če bi glavni del ostal v rokopisu.	F. G.
Stanislaiis K o s S. S., De auctorc ex p os i lion is verae Eidei S. Constant iuo Cyrîllo adscriptae (Napisanie o pravi} vSrêj. Dissertatio ad lauream Universitatis Gregorlanae. Ljubljana 1942. Str. 223.
Doktorska disertacija salezijanca S, Kosa je nenavadno obsežna, pa tudi vaina. Prav je, da je tiskana v vsem obsegu, Vendar bi se nekatera poglavja mogla skrajšati, zlasti že drugje obdelana zgodovinska in bogoslovna vprašanja o sv. Cirilu in Metodu (o razmerju do Fotija in Rima, o priznanju 7. vesoljnega cerkvenega zbora i. dr.). S tem. se pač nekoliko olajšuje proučevanje predmeta, da ni treba podatkov drugje iskati, a ne ujema se popolnoma z običajno znanstveno metodo in z okvirom disertacije, 7.a znanstveno presojo je navzlic temu treba pogledati dela, po katerih je pisec ta.ka poglavja povzel; za druge bralce pa bi bilo brez dvoma ugodneje, če bi pisec v takih poglavjih podal ie krajši pregled sedanjega stanja zadevnih vprašanj.
Predmet disertacije spada med najtežja zgodovinska in bogoslovna vprašanja, obenem pa sega tudi v jezikoslovje in književno zgodovino. O vprašanju se je izreklo Že toliko različnih sodb, da se ne more kar kratko predstaviti in reiitl, Napisanie o pravi j viré se namreč v naslovu predstavlja kot spis, ki ga je narekoval smrtno bolni Ciril kot nekako duhovno oporoko, sporočeno učencem kot vodilo prave vere. Â spis po vsebini in obliki ne more biti v celoti Cirilov. Obenem so v vsebini ohranjeni sledovi Cirilove teologije, v jeziku pa so kljub zelo pozni in pomanjkljivi rokopisni tradiciji ohranjene nekatere oblike in besede iz najstarejše dobe csl, književnosti, n. pr. značilni panonizem rčsnota (resnica}, potem pospeinik i. dr. A v vsebini je tudi marsikaj sumljivega, kar ne more biti Cirilovo, n- pr. poudarjanje, da Sv, Duh izhaja samo iz Oieta, in nekatere bogoslovne netočnosti.
Pisec je vse to najnatančneje preiskal z izredno obsežno in skrbno uporabo vse dosedanje znanstvene literature: njegova disertacija je doslej najobširnejše delo o tem predmetu. V glavnem se pri reševanju znanstvenega vprašanja drži smeri, ki sem jo nakazal v oceni zadevnega spisa Trifonova v J, istor, čas. 1937, 362 do 367, A to oceno prav za prav precenjuje in od nje preveč zahteva, Zato so nastala nekatera nesporazumljenja. Na podlagi one moje ocene pa pravilno sklepa, da je Napisanie spisal kateri izmed Cirilovih učencev, bržda Kliment Bolgarski.
Precej samostojnega znanstvenega truda je Že v latinskem prevodu in v natančni analizi vsebine. Preiskovanje virov je natančno tn temeljito. S. Kos ima zaslugo, da je zanesljivo ugotovil vpliv Pseudo-Dionlzija (Areopagita) in nekaj drugih virov. A csl. književnost premalo pozna.
Umevno je, da je v razpravljanju tako težavnega vprašanja razen nekaterih netočnosti ie marsikatera slabo podprta domneva ali misel. V pre-

300
vodu jc o&tala očitna pomota str, 27, v. 3 [22): razmesna pomeni zine* šana, it pa raíl itn a; zato je tekstna korektura pod črto dvakrat zmotna. Odločno napačen je tudi prevod si>ličLa:=:siniilitudines (v. 47); pravilno jc liypútlasis, kakor imata zabeleženo Sreznevski in Nahligal (Euch. Sin, t!, 133). Ta napaka je Se usodnejša, ker jo odločno ponavlja na str. 146 in na njo naslanja očitek netočnosti. — Na več mestih se kažejo običajne začetniške slabosti in pomanjkljivosti. V navajanju mnenj drugih pisateljev se včasih premalo ozira na celotno zvezo in na smisel; tako nastajajo nesporazumljenja in nepotrebne polemike. Brez potrebe graja trditev, da Murko, Jagič in Weingart odklanjajo pristnost Napisani j a (str. 51). C t bi bil spis res v tem smielu Cirilov, kakor trdi nadpis, bi se namreč morali ti slavisti nanj bolj ozirati. 2e dejstvo, da ga ali sploh nc omenjajo aH ga natančneje ne raziskujejo, dokazuje, da je njihov dvom dejansko istoveten z odklanjanjem. V vprašanju o izhajanju Sv. Duha je obširno uporabil ¡noje razprave. Vendar tu ne morein z njim povsem soglašati; n. pr. dn so Metodovi učenci glede Blioqnt očitali Frankom herezijo V tem smislu, da ni v soglasju s cerkveno disciplino (117). Op. 6. na str. 117 je vzeta do&lovno iz moje razprave v BV 1921, a bolje bi bilo, če bi se držal natančnejših podatkov v ÁAV 1941, 120. Podobnost z efeškim koncilom, omenjena na str. 73, je razvidna iz izraza Emanuel. Vprašanje o priznavanju II. nikejskega koncila (7371 pretirava in ga preobsežno obravnava (119—136), Ciril in Metod gotovo nista bila proti temu koncilu, ker so ga v Carigradu razen nekaterih menihov splošno priznavali; a glede na vzhodne meniSke in izvenbizanlinske tradicije slu se v Rimu mogla prilagoditi zahodnemu mnenju, ki je stvarno soglašalo s stališčem vzhodnih menihov, Mnenje o koncilih, ki naj bi bili potrdili II. nikejski koncil, je zelo slabo podprto (136—139), Saj so calo v Rimu Se L 880 v veroizpovedih priznavali le šest vesoljnih zborov; torej 8 zbora (Carigrad 869) še niso štetl-Glede priznavanja cerkvenih zborov so bili Grki zelo natančni; ni verjetno, da bi vesoljne cerkvene zbore slavljali na isto stopnjo s sinodami.
Nekolikokrat je smisel majih razprav in reieratov, ki jih obširno uporablja, netočno razumel, Tako sem v J, istor, časopisu 1937, 605 pisal, dn je prof. M, Gardillo v predavanju (na Velehradu 1936) O rimski teologiji v dobi sv. Cirila in Metoda podal ključ za rešitev teiav. ki jih je sv, Metod doživljal v Rimu. Zadostna rešitev- pa ni v temi dn je bila rimska teologija pod grškim vplivom (104), temveč v tem, da jc bila zaradi žalostnih razmer tako šibka, da je bila dovzetna nc le za grške vplive, ampak tudi za pritisk močnejše (rankovske teologije, ki ni imela smisla ta grško bogoslovno miselnost in je bila pod vplivom politike, Zato sta sv. C. in M. zmagovala le tedaj, kadar sta bila osebno navzoča in sla svoj ugled podprla s sodelovanjem grških menihov v Rimu. — Vobče je v reševanju težkih in dvomljivih vprašanj potrebna večja opreznost. Bolje je pustiti vprašanje neodločeno nego postavljati nedokazane prenagljene trditve, — Nekatere druge razlike mojega stališča so razvidne iz AAV 1941, kjer je objavljena moja razprava o tem predmetu (231—244), — Jezik in slug ni dovolj uglajen; v latinščini preočllno proseva slovenski slog.
S temi pripombami hočem poudariti, da je disertacija S. Kosa navzlic nekaterim začetniškim pomanjkljivostim resno znanstveno delo, vredno pozornosti teologov in slavistov, Z objavo izvirnega teksta, latinskega prevoda in mnogih pojasnil na podlagi ohširno uporabljene literature bo knjiga porabna tudi za znanstvene seminarske vaje.	F. Grivec.
G r i v c c dr- Fr„ Vitae Constantini ct Methodii versio latina, nolis d issertul ioni busque de fontibus ac de theologia s s, C y rili i et Methodii illuslrata, Acta acndemiae Velehradcnsis, ann, XVII, 1 —127; 161—277. Olomucii J 941-
201
Prelat dr. Grivec se havi več kol 20 let z vprašanji o sv. Cirilu ¡11 Metodu. Izsledke svojega plodonosnega raziskovanja, ki jih je v tem času priobčeval v raznih časopisih in knjigah, je v pričujočem delu zbral in jih bistveno izpopolnil. Razprava ima dva dela. V prvem delu objavlja vse vire, ki se nanašajo na zgodovino svetih bratov, v drugem delu pa obravnava vprašanja, ki so v zvezi z njihovim delom in življenjem. Prvi del (zvez. 1-2) obsega sledeča poglavja: slovanski viri o življenju svetih bratov (nov latinski prevod Zitja Konstantina in 2itja Metodija, pohvalni govori o sv, bratih, krajša žitja, liturgični teksti itd.); grški viri (2itje Klimenta Bolgarskega, Zitje Nauma); latinski viri (italska legenda, poročilo Anastazija knjižničarja, pisma papežev; Conversio Bagoariorum et Carantha-norum, češka in moravska legenda itd,). Vsi viri so opremljeni s kritičnimi novimi razlagami in potrebnimi zgodovinskimi podatki. Posebno je treba pohvaliti nov latinski prevod obeh Žiti j, ki se v mnogih točkah prijetno loči od dosedanjih prevodov. Drugi del (zvez. 3) obravnava vprašanja, ki so v zvezi s sv, bratoma: o teologiji sv, bratov, o razmerju sv, Cirila do Fotija, o slovanski litur-giji, o lilozoliji in a-skezi sv, Cirila, nauk sv, Cirila in Metoda o izhajanju Sv, Duha, o verodostojnosti poslanice papeža Hadrijana II, itd. Grivec podaja zgodovinski pregled o vsem, kar se je doslej o kakem vprašanju pisalo, in zavzema povsod svoje stališče do vprašanj in jih kritično osvetljuje. Mnogo teh vprašanj (zlasti o virih teologije sv. bratov) je dr. Grivec prvi zastavil in jih pravilno rešil, več drugih vprašanj, ki že nad 100 let zanimajo slaviste, pa je dokončno rešil.
Delo dr. Grivca je živa enciklopedija za literaturo, ki obravnava vprašanje o sv. Cirilu in Metodu, in je pravi vademecum za slaviste in teologe, ki se bavijo s temi vprašanji. Hvalevredno je, da je napisal dr. Grivec to delo v latinskem jeziku, da seznani teološki svet z izsledki slovanskih teologov o sv, Cirilu in Metodu,
A, Breznik,
ArcbUccturu perennis, — Pod tem naslovom je izdala Mestna občina ljubljanska prekrasno knjigo z umetninami arhitekta Plečnika in besedilom dr. Fr. Stcleta in dr, Ani. Trstenjaka. Umetnine bodo presojali drugi, naj tu izpregovorimo o besedilu!
Dr. Fr. S t e l e je priobčil veliko razpravo o arhitekturi, če bi razpravo sistematično razdelili, bi dobili ta glavna vprašanja: L Kaj je arhitektura. —■ II. Trije momenti v arhitekturi: oblika, prostor in smoter; njih pomen. — lil. Kateremu teh momentov pristoji prvenstvo? — IV, Ali je arhitektura umetnost? nje mesto v likovni umetnosti; nje razmerje do Umetne obrti. — V, Razmerje arhitekture do življenjske Filozofije in do svetovnega nazora. Vendar ta Splošna shema, ki se je Štele niti ne drži, ne more pokazati vsega obilja podrobnih vprašanj, ki jih razprava obravnava. Dr. Štele se razodeva v tej razpravi kot filozol, umetnostni Zgodovinar in poet. Kot filozof obravnava filozofska vprašanja o umetnosti, o postanku umetnin, o njih prvinah, o razmerju umetnosti do življenja. Kot
202
umetnostni znanstvenik osvetljuje z bogatimi zgledi iz zgodovine razvoj umetnosti, posebej arhitekture, nje tipov in slogov, nje vraščanja v življenje. Kot živo čuteč človek pa da tu in tam filozofski in znanstveni vsebini izraz, ki mu je treba priznati kar pesniško lepoto.
Arhitektura je Steletu na splošno »z gmotno lupino omejen prostor, ki služi različnim življenjskim potrebam in namenom* (65). Mislimo na hišo, tempelj, grob. Tempelj je bivališče božanstva, v krščanstvu pa obenem zbirališče vernikov, Zato je, pravi Štele, krščanstvo -genialno* izbralo baziliko za osnovo krščanske cerkvc (34). Štele jasno opisuje razvoj in pomen zapovrstnih slogov, posebno hvalo daje v nasprotju z mnogimi baročnemu slogu, ki ie rešil tudi vprašanje zvoka za propovedi, petje in glasbo (38), Sodobnosti je vzor »liturgična« cerkev (42),
Ze v definiciji arhitekture se skrivajo trije momenti: snovna oblika (Štele je imenuje »lupino«), prostor, ki ga oblika omejuje, pa smoter, ki določa zgradbi namen. Štele obširno razpravlja zlasti o lupini (51 si,) in nje funkcijah. Važna je pripomba, da ima lupina poleg prvotne funkcije, oblikovati prostor, ie drugotno funkcijo, ki se da od on£ ločiti in ustvarja neko samostojno življenje, to je, dekorativno okrasje (66), Ce je do neke meje upravičeno, prezirati to drugotno funkcijo, hoče pa moderna ieleznobetonska arhitektura sploh lupino »nevtralizirati« kot neko zlo. To teženje, pravi Štele, je »pretirano« {74) in tzgrešeno« (76). Po vnanjosti lupin se oblikuje obenem vnanji življenjski prostor (pomen urbanistike), družijo stavbe lepotno z naravo (vrtna arhitektura), da, oblikujejo cela ozemlja (»Raumplanung", prim. 46—52).
Dasi je pa pomen lupine v arhitekturi nedvomno izredno velik, je pa vendar posebno vprašanje, ali med tremi momenti pristoji prvenstvo vprav lupini? Štele misli, da ne. Znanost je bila pozorna res najprej na lupino (pri poganskem templju je prostor dejansko zelo neznaten), toda prvenstvo je treba priznati prostoru. 2e starokrščan-ska bazilika, pravi Štele, je nakazala prvenstveni pomen prostoru, sodobna stvarnost pa to misel celo pretirava, ko lupino kar prezira. Pomena lupine ni prezirati, nima pa lupina v razvoju arhitekture tiste konslantnosti, ki bi ji dajala prvenstvo. 2e pestra različnost slogov jasno kaže na to (10, 100}.
Važno je vprašanje, ali je arhitektura umetnost ali ni marveč le obrt? Nekateri tako mislijo. Štele loči. Ni vsaka tvorbo arhitekture umetnina, k arhitekturi spada tudi umetna obrt, toda mnoga dela arhitekture so prave umetnine in arhitektura, ki jih ustvarja, pr&va umetnost (130), v zgodovini likovne umetnosti ji med drugimi pristoji cel d prvenstvo (198). Dr. Štele navaja celo vrsto momentov, ki dokazujejo umetnostni značaj arhitekture (136—194). Najznačilnejša je tudi za arhitekturo Umetniška inspiracija in stvariteljska intuicija (136, 149 si.). Ločiti mornmo pri delih arhitekture graditelja, ki snovno gradi, inženirja, ki je preračunal vse razmere, in arhitekta, ki je po stvariteljni intuiciji umetnino zamislil, da je nekaj celostnega, osebnega, enkratnega, nova danost, ki se V njej na nov
203
način razodeva lepota. Štele navaja za primer takega razodetja Plečnikove »Žale«, ki niso ustvarjene samo za mrliče, temveč tudi za ljudi [192). Štele lepo psihološko razlaga, kako arhitekturne umetnine tudi nastajajo kakor druga dela, ki jim nihče ne odreka značaja umetnin; vse je isto: spočetje ideje [156) z vizijo celote (178)1« umetniški proces in načrt (156, 159) in ostvaritev umetnine (159). Značilne so ji tudi kakor drugi likovni umetnosti razvojne oblike, posebni tipi pri raznih narodih po različnem razpoloženju in časovna zaporednost na zapadu (178, 182).
K-akor vsaka umetnost, tako in Se bolj je tudi arhitektura izraz življenja (46), »dej&njska po neživi gmoti izražena filozofija« (214 si.), izraz svetovnega nazora (108 si., 206 si.). Že v oblikovanju groba se razodeva neka četrta dimenzija (Štele jo imenuje »imaginarno«), ki se izraža v njej življenjski in svetovni nazor. Se bolj vidna je ta dimenzija pri kultnih stavbah, templjih in cerkvah. Sega pa tudi v stanovanjske hiše, kjer je ilovek »zarotil« prostor in ogenj na ognjišču in okrasil morda celo stene s svetimi podobami, Zato ima arhitektura tudi »etičen značaj« in je »odgovoren posel« (216). Dr. Štele dokazuje vse to zgodovinsko in psihološko kakor tudi z izreki priznanih umetnostnih znanstvenikov. Lepo tudi ponazoruje, kako se v arhitekturi lahko razodeva razumska filozofija ali filozofija srca, recimo sholastika in mistika, v gotski katedrali pa obenem obe kakor v filozofiji sv- Tomaža in Bonaventura (212).
Cc pa je arhitektura izraz »svetovnega nazora svojega ustva-ritelja in svojega časa, potem je tudi izraz tistih večnostnih filozofskih teženj, katere, ne da bi zavestno postal filozof, vsak človek upošteva v svojem življenju in delovanju, torej tudi v arhitekturi« (216), Kakor torej filozofi ( za Leibnizom) govore o t philosophie pe-reiinis< , tako se je dr. Štele odločil za izraz: »architeetura perennis« (216).
V zvezi S temi vprašanji ali vsaj ob njih razjasnjuje dr. Štele še mnogo drugih vprašanj. Tako pojasnjuje ob vprašanju «lupine«, kako je arhitektura ali tektonska ali stereotomna, grajena ali izdolbena »raščena« (58, 60); kako »puritnnska« arhitektura ne umeva, da ima lupina tudi svoje lastno življenje (62), poleg življenja resničnosti življenje okrasa (84); kako je nje življenje laliko celo trojno: tektonsko, plastično in slikovito (86 si.); kako je trojna tudi nje vloga; notranja, vnanja (izraz v fasadi) in v *>veduti« (90); kako se lupina izpreminja po gradivu, tehniki in okusu (92—98), kako zaradi tega nastajajo različni, včasih celo nasprotni si slogi (98, 100). Ob razvoju arhitekture razlaga, kako niso vsi narodi enako tvorni, najpomembnejša da je pač zapadnoevropska kultura (104), Slovenija pa da do 20. stoletja ni imela svoje monumentalne arhitekture z vso njeno globoko problematiko; naše skromne stavbe, zlasti eerkvjce po gričih, da označuje domačnostna lirična muzikalnost narodne popevke in barvitost ljudske umetnosti (107 si.), Dr. Štele obravnava tudi pogoje za razvoj arhitekture. Arhitektura je izraz konstruktivnih razpoloženj kake dobe, v anarhiji da zanjo ni prostora, zato se javi v naši prevratni dobi teženje po novem (200 si J.
204
Kakor smo dejali, pa dr. Štele v tem delu ni samo filozof in znanstvenik, temveč se dvigne včasih do zares pesniškega izraza. Takšno je n- pr. mesto o bistvu umetnosti in arhitekture (219 si.j. S tem smo kajpada samo nakazali bogato vsebino tega izrednega dela. Kdor hoče to bogastvo izčrpati, mora pač knjigo sam preučiti!
Da bi dr. Štele preskusil svoje misli o razmerju umetnosti do filozofije, je naprosil dr, A. Trstenjaka, naj bi kot filozof s svoje strani strokovno očrtal to razmerje. Dr. Trstenjak je to storil v ne veliki, a zato tem bolj jedrni razpravi; Philosopbiaperen-nis — ars perennis.
Dr. Trstenjak ugotavlja med filozofijo in umetnostjo razmerje analogije, to je razmerje Osnovne podobnosti z razlikami. Raziskava mu je odkrila 11 znakov podobnosti. Nekateri so prav izraziti. Filozofija in umetnost izvirata iz istih globin, tz neutešnega hrepenenja po resnici in lepoti, filozofija iz hrepenenja po resnici, umetnost iz hrepenenja po lepoti (246). Filozofija in umetnost urejata «kaos*, filozofija v obliki idej, umetnost v obliki vrednot (246). Filozofija in umetnost vodita končno do misterija, filozofija do misterija resnice, umetnost do misterija lepote; razlika pa je v tem, da sega filozofija tako daleč, kakor gre človeška beseda, logos, razum, umetnost pa gre tudi preko besede, najvišja umetnost se šele tam prav začenja, kjer jezik človeški umolkne, kjer razum in njegova sodba ostrmi" (236).
Dr, Trstenjak bistroumno podaja Še osem drugih podobnosti in razlik. Lepa je misel, da filozofija umuje, a umetnost zre, na višku pa da moremo govoriti o intuiciji tudi v filozofiji, ki pa ni več filozofija — znanost, marveč filozofija — modrost (244), Tako druži najvišjo umetnost in najvišjo filozofijo modrost.
Dodajmo vsaj nekaj pripombi
Beseda »lupina« (povzeta po jajčni lupini, 56] za snovno podobo, ki oblikuje prostor, se ?.a terminu« technicus ne zdi prav primerna, ker nekam odbija. Res ni lahko najti primernega izraza, Štele sam jih v razpravi navaja več i okvir, oblika, ostenjc, gradbeno telo. posoda, morda bi bil najprimer* nejši izraz »oblika«. — Četrto dimenzijo, ki kaže v nadčutni svet, imenuje dr. Ste!« »imaginarno«. Izraz ni dober, ker je imaginarno to, kar je neresnično. a ta dimenzija meri na najvišjo resničnost. Štele sam imenuje nekje (224) to dimenzijo »transcendentalno četrto mero«, in ta izra2 jo pravi, ki naj bi ga strokovno ohranil. — Obred imenuje Slele »skupnost magičnih kretenj in oblik« (208). Beseda magičen je manj primerna, ker je v zvezi z magijo (čarovništvom), torej s praznoverjem, in pomeni pTazno-verne kretnje in oblike, a ne gre tu vedno za praznoverje, temveč, kakor sam pravilno pravi, za «nudčutno poglobljeni moment«. — Težave dela govorjenje o treh »momentih« v arhitekturi in s tem v zvezi o prvenstvenem momentu. Beseda »moment" je preveč nedoločena, da bi mogla dobro služiti takim vprašanjem. Moment pomeni tu ali sestavine ali »ploSneje vzroke. Vzrokov je, kakor pravi filozofija, pet: tvorec, smoter, snov, oblika, pa (vzorna) ideja, ki po njej umetnik umetnino ustvari. Med vzroki gre prvenstvo smotru, ki je po mnenju prvi vzrok (fini® causa causarum), Kolikor se pa smoter objektivno krije z vzorno idejo (idea archelvpa), bi ilo prvenstvo umetnitki ideji. Ce naj pa beseda »moment" pomeni notranje sestavine, tedaj govorimo na Splošno o snovi in obliki, pri arhitekturi pa ztiradi njene posehnosti o prostoru kot nekakšni »snovi«, ki jo umetnik oblikuje; o obliki ali »lupini«, ki prostor oblikuje; pa £e o snovi ali gmoti le lupine same
205
(gradivo). Vprašanje bi torej bilo, komu pristoji tu prvenstvo, obliki ali prostoru? Da ne gradivu, je dosti jasno, saj je n. pr. cerkev lahko grajena s kamnom, opeko, betonom ali tudi z lesom, pa je lahko prvovrstna umetnina. Odločuje torej ali prostor ali oblika. Filozof bi takoj rekel, oblika, Češ oblikujoč emu počelu pristoji prvenstvo pred oblikovano snovjo. Navadni Človek tudi, saj je, bi rekel, umetnost vprav oblikovanje, umetnik oblikovalec, Kljub temu utegne dr. Štele imeti svoj prav, ko se je s stali&ča umetnostne zgodovine in kritike odlofil za prostor. Saj je lahko kaj, kar pod enim vidikom ni prvenstveno, pod drugim, posebnim vidikom prvenstveno. Tudi filozof bo temu pritrdil, £e so za to zadostni razlogi in dr. Štele mišji, da so. Po tem, da arhitektura oblikuje prostor, se arhitektura specifično toči od drugih likovnih umetnosti. Slikarstvo upodablja samo dozdeven prostor, kiparstvo ustvarja sicer kipe, ki 30 v prostoru, a ne oblikuje prostora, le arhitektura oblikuje prostor. Tudi ni v arhitekturi nič konstantnega v razvoju razen prostora, Slogi se sicer vrste eden za drugim, a med njimi ni notranje zveze, temveč kdaj celo nasprotja. Podobni so modi brez globlje Zveze 2 življenjem. Ves razvoj arhitekture kaie na to. da je arhitektura oblikovanje prostora. Ti razlogi so gotovo zadostni za dokaz, da je arhitektura res oblikovanje prostora. Ali so tudi zadostni za to, da je v arhitekturi poglavitno prostor? Ali ni konstantno tudi oblikovanje? In ali ni vprav po oblikovanju arhitektura umetnost? Tudi ni vidno, zakaj bi morala biti med raznimi tipi arhitekture razvojna kontinuiteta. Če spozna arhitekt nove konstruktivne sile in na nov način oblikuje prostor, zakaj bi to oblikovanje ne zna čil o pravega napredka v razvoju arhitekture, če tudi ni vzročno zvezano s prejšnjimi oblikami? Po Iiaiem mnenju so tudi slogi talclne nove oblike, ne pa. kakor se zdi. d» misli Štele, le nekakSni pojavi lupinske, sekundarne funkcije. Če so pa to, bi dr. Štele ne smel z njimi dokazovati, zakaj veljaven dokaz more biti povzel le iz primarne funkcije, ki pa je vprav oblikovanje kot taksno. Toda razsojati to pravdo ni več naia naloga, tu pristoji zadnja beseda umetnostnim strokovnjakov. — Ako pravi dr. Štele, da je umetnost filozofija, in se zdi, da včasih ie Več, ko ubogati celo filozofijo (222). je to treba pač prav umetL Ce gre za spoznanja — in samo za tO gre filozofiji — more umetnik izraziti takšno resnico, a le tedaj, če jo je prej zrl v intuiciji, torej zrl kol modrec, kot filozof- Ali so dejansko takšne resnice, ki bi se bile razodele umetnilenm, bi bilo treba pokazat: na zgledih, Da pa umetnost obogati filozofa-človeka, to je jasno, zakaj, kakor pravi Trstenjak, filozofija po svoji s vojski naravi »bistri um«, a umetnost »u£i£čuje srce« (246}, filozofija odkriva resnice, umetnost razodeva vrednote. Se IdJ Zaradi bogate vsebina bi bil potreben na koncu seznam sestavkov. Seveda bi sc pokazalo, da se vprašanja tu in lam prepletajo in snov ni povsod logično razporejena. — Glede Trstenjakove razprave bi bilo pripomniti, da bi bila primerjava filozofije z umetnostjo morda bolj prozorna, če ne bi bila tako razdrobljena, — Tiskovna hiba: kupola, nam. kopnla (246).	A. Ušcničnife.
Mnnuule theologiae dogmaticao. Auctoribus Anselmo Stolz OSB ct Hcrmanno Keller OSB. Faaciculus II: De Sanctissima T rini ■ tate. Auctore Anselmo Stolz. Friburgi Brlsgoviae MCMXXX1X, Herdcr & Co.; 141 str, — Fasciculus IV: Anthr opologi a theolo-gi ca. Auctore Anselmo Stolz MCiMXL; 19? str.
Kadar izide nov dogmatični priročnik, smo vedno radovedni, ali bo le nekoliko predelana in z novo literaturo dopolnjena izdaja katerega izmed dosedanjih dobrih učbenikov ene alt druge šole, ali pa pomeni v resnici vsebinsko in metodične samostojno delo in napredek v teologiji. Za pričujoči priročnik moremo reči, ako sodimo po doslej objavljenih zvezkih, da je svoj nastanek upraviči! v vsebinskem in metodičnem pogledu.
206
Stolz-Kellerjev dogmatični priročnik je zasnovan na 9 zvezkov z okrog 1280 stranmi v veliki osmerki. Tvanna je razdeljena takole: 1. Introductio in S. Theologiam; 2. De Sanclissima Trinitate; 3. De natura Dei. de creatione et de angelis; 4. Anthropologias de horoinis creatione, elcvationc, lapsu, de gratia; 5. De Christo; 6- De Satra-mentis; 7. De Ecclesia: 8. Mariologia; 9. De Novissimis.
V naznanilu je napovedano, da bo delo poleg spekuiativne dogmatike obravnavalo tudi pozitivno, a tako, da ne bo upoštevalo le zgodovine posameznih dogem, marveč bo razlagalo teoloike misli in poglede, ki so svojski grškim in latinskim cerkvenim očetom. S tem, da je avtor prevzel zgodovinako-rozvojno načelo za obravnavanje snovi, sicer strogo logično-sistematična razdelitev Irpi, dobimo pa jasno podobo dogmaličnih idej v posameznih dobah in vidimo tudi zvezo ter prehode med načini mišljenja in izražanja v eni dobi in zaporednih razvojnih stopnjah. S tega zgodovinsko razvojnega vidika razumemo tudi, zakaj avtor snovi ne obravnava tetično, marveč namesto tez postavlja »conclusiones«. To pa seveda ne pomeni, da bi pisatelj ne upošteval nauka cerkve kot od zgodovinskega razvoja načelno neodvisne samostojne avtoritativno določene norme. Drugo značilnost tega dela, ki tudi izvira iz zgodovinsko razvojne metode, bi iznačil z izrazom eksistencialnost, večji poudarek na stvari po besedi sv. Tomaža: »Actus credentis non tcrmi-natur ad enuntiabile, sed a d rem« (2 II, q. 1, a. 2 ad 2). Avtor v prvem zvezku prave dogmatike podaja teologijo o sv. Trojici, ne o enem Bo£u, kakor po zgledu sv, Tomaža navadno večina učbenikov (le Schmaus obravnava tudi nauk o sv. Trojici na prvem mestu). Poseben zvezek ima teološka antropologija, temu priključi tudi nauk o milosti. Mariologijo obravnava posebej, ne več v kristo-logiji in soteriologiji. Kot sedmi zvezek uvrsti dogmatični del o Cerkvi (brez apologetičnega),
1, V prvem zvezku obravnava Stolz teologijo o sv, Trojici. Zakaj ni začel prave dogmatike po zgledu sv, Tomaža s traktatom de Dco uno7 V uvodu (str, 1—4) omenja, da je v načinu obravnavanja sv. Trojice razlika med grškimi in latinskimi cerkvenimi očeti. Latinski očetje na splošno gledarjo na skrivnost sv. Trojice iz enotnosti narave; vzhodni očetje pa večinoma »in reeto* govore najprej o osebah in za tem o skupnem božjem bistvu, Časovno je pojmovanje vzhodnih očetov prej, saj je po Tertuliami (Adv. PraJteam 35) substanca nove zaveze, vera v sv. Trojico; sv, pismo nove zaveze nam govori predvsem o treh božjih osebah, ne o nekem skupnem božanstvu. Enostnost božje narave so začeli bolj poudarjati, ko je nastala arijanska zmota, torej predvsem iz apologetičnih ali polemičnih razlogov, iz tega gledanja in teh potreb se je nato razvila špekulacija o izhajanjih in relacijah. Vse to pa je treba dopolniti $ pozitivno dogmatičnim aspektom, po katerem je mogoče holje spoznati vrednost posameznih delov nauka o sv. Trojici za celotni katoliški nauk. Novejši nvtonji po mnenju Stolza grški in dogmatični pogled na to skrivnost nekoliko zanemarjajo (3). Dalje se zdi Stolzu, da je dogma o enotnosti božje narave v današnji teologiji in verskem
207
življenju nekako absorbirala dogmo o sv. Trojici {3). Nekaterim teologom se zdi, da traktat o sv. Trojici le nekako dopolnjuje nauk o enem. Bogu. V teologiji in pobožnosti prvih stoletij pa stoji vera O sv. Trojici v ospredju (4).
Po teh svojih spoznanjih se je avtor tudi ravnal v obravnavanju nauka o sv. Trojici; povsod se pozna, da je upošteval tudi pojmovanje grških cerkvenih očetov (glej n. pr. nauk o perihorezt na str. 94). Ali pa je zgoraj omenjeni razlog zadosten, da se v teološkem priročniku postavi traktat »De Deo uno« na drugo mesto? Sv, Tomaž razpravlja najprej o enem Bogu in nato o sv. Trojici. Gotovo med tema dvema traktatoma ne more biti take ločitve, kakor n, pr, med njima in med kristologijo ali antropologijo, A zdi se nam, da je iz logično-sistemaličnih ozirov bolje, če ostanemo pri stari razdelitvi, upoštevajoč naravno spoznavanje Boga in celotno razodetje Stare in Nove zaveze.
Pisatelj pravi (str. 4J: Essentia Novae Legis in adoptione filiali consistit. To je sicer resnično glede na razodetje le resnice in na učlovečenje Besede, po kateri postanemo otroci božji, a dejansko, čeprav ne tako popolno, so bili že pravični Stare zaveze otroci božji po posvečujoči milosti, ki so jo prejeli seveda zaradi prihodnjega Odrešenika,
Traktat o sv, Trojici razdeli avtor v dva dela: 1. Explicatio fidei 1 rinitatis usque ad definitionem divinitatis Spiritus Sancti (str, 7—48); 2, Intellects fidei Trinitatis [str. 49—136). V prvem delu najprej preiskuje »trinitarične« misli izven krščanskega okolja, predvsem različne filozofske špekulacije o »besedi« in »duhu« (logos, pneumnj posebno pri Aleksandrijcu Philonu. S tem pokaže, da je bil svet, ki mu je bila oznanjena skrivnost sv. Trojice, nekako pripravljen na to skrivnost in da so potem, ko so z vero sprejeli novo skrivnost, mogli uporabljati te filozofske pojme za razmišljanje n sv. Trojici, ne da bi s tem prenesli tudi vsebino teh pojmov v krščansko skrivnost. V drugem delu avtor verno sledi sv. Tomažu Akv., vendar pa se ne zadovolji le z razlago njegovega nauka, marveč poleg praemitlenda ex revelatione« dodaja še nazore cerkvenih očetov, ki razlagajo skrivnost sv. Trojice. Tako zvesto upošteva načelo okrožnice "Fascendi*; »Maior profecto quam antehac positivae theologiae ratio est habenda: id tamen sic fiftt ut nihil scholaatica detriment; capiat,«
2. V četrtem zvezku obravnava Stolz teološko antropologijo, nauk o naravi človeka, stvarjenju, nadnaravnem dvigu, padcu in milosti. Teološka antropologija je mogoča, ker ima človek že po naravi razmerje k Bogu, je podoba božja. Ta odnos k Bogu se najbolj kaže v naravnem hrepenenju človeka, da bi videl Boga po njegovem bistvu. Zato je nauk o gledanju Boga po njegovem bistvu, ali »potentia obedientialis* za dvig v nadnaravni red zadnji temelj teoloike antropologije [I). Tudi v tem dogmatičnem delu pisatelj obravnava celotni nauk sv, Tomaža, ki pa na različnih mestih Summe razpravlja o človeku ll, qq. 65—102: o naravi in stvarjenju Človeka; I H, qq. 31—83; 2 II, qq. 163—165: o grehu človeka; 1 II,
208
qq. 109—114: o milosti), Ker pa pisatelj podaja teološki nauk o človeku zgodovinsko razvojno, zato dopolnjuje nauk sv, Tomaža tudi z drugimi pogledi. Nauk o predestinaciji in vsezveličavni božji volji se je zgodovinsko obravnaval posebno v zvezi s pelagijansko pravdo, zato ga avtor obravnava v poglavju o milosti, ne pa o traktatu de Deo uno, kakor sv. Tomaž.
Vsa snov teološke antropologije je razvrščena v Miri dele: l, O stvarjenju in padcu prvega človeka (5—47); 2. o posveienju in izvirnem grehu (48—101); 3, o milosti kot pomoči za življenje (102 do i TO) i 4. o opravičenju grešnika in zasluienju (171—190).
Prvi del obsega antropologijo Stare zaveze; nauk o stvarjenju človeka, o njegovi naravi in o grehu prvega človeka, kakor ga povzamemo predvsem iz razodetja SZ, ki ga je Cerkev natančneje Opredelila in obrazložila. V drugem poglavju tega dela razpravlja avtor o temeljnem vprašanju, kakšno je razmerje narave do milosti. Sv. Tomaž vidi možmost zveze med naravo in nadnaravno milostjo v tem, da je v človeku naravno hrepenenje po spoznanju vzroka, ko vidi učinek, zato tudi hrepenenje po gledanju božjega bistva fl, q. 12, a. 3). Njegove besede pa različno razlagajo, Tudi v zadnjih letih so teologi precej razpravljali o tem vpraSanju (glej literaturo na strani 23'24). Stolz se po analizi Tomaževega nazirnnja pridruži v glavnem mnenju, ki so ga že nekateri starejši teologi zagovarjali (n. pr, Joannes a S, Thoma), v zadnjem času pa ga je branil de Broglie, V človeški naravi je hrepenenje (appetitus tum innatus tum elicitus) po gledanju božjega bistva kot dobrine umske zmožnosti. Iz razmolrivanja o naravi uma moremo dokazati možnost po-vzdignjenja do vizije. To mnenje sicer dobro razloži sposobnost narave za darove milosti, teže pa je pri tem braniti strogo nadna-ravnost vizije. Avtor o tem očitku tudi razpravlja ter ga zavrača in pokaže razliko med tem nazorom in med zmotnimi uaziranji Baja in Frosčhammerja. — Na poseben način razlaga Stolz greh prvih staršev. Prva dva človeka sta se pregrešila, ker sta proti božji prepovedi želela dobiti praktično spoznanje dobrega in hudega, To spoznanje dobrega in hudega je bilo v tem, da sta ielela biti Bogu podobna s tem, da bi kljub božji prepovedi takoj rodila otroke, torej ustvarjala novo življenje. Ta razlaga, ki jo Stolz sicer le kot verjetna postavlja, nima po našem mnenju podlage v svetopisemskem poročilu.
Drugi del, o posveienju človeka in izvirnem grehu, imenuje pisatelj antropologijo najstarejše cerkve. Ta se razlikuje od antropologije SZ, ker je sedaj človeštvo dejansko deležno zveličanja po .lezusu Kristusu. Iz razodetja NZ se tudi globlje spozna stanje svetosti prvega človeka in posledic njegovega greha. Od poznejše antropologije (od SV. Avguština dalje) pa se razlikuje v tem, da v prvih stoletjih bolj razmišljajo o ontološki deležnosti božje narave v posvefenju človeka, dočim se pozneje pozornost bolj obrne na dejavnost posameznih ljudi in potrebo milosti za to dejavnost (itr. 48), In zato tretje poglavje obsega antropologijo sv, Avguština in škola-stike. Tu razpravlja pisatelj obširno o razmerju med milostjo in
209
svobodno voljo, pri čemer zagovarja tomistično razlago. Prav tako tudi v vprašanju predestinacije in zveličavne božje volje brani torn i stično tezo.
Četrti del obsega nauk o opravičenju grešnika in o zasluženju. Za naukom sv. Tomaža razpravlja predvsem o protestantskih nazorih in o odlokih liideiiliiiskega. cerkvenega zbora, ki je katoliški nauk v teh vprašanjih opredelil.
Oba zvezka imata na koncu stvarno in imensko kazalo. Odlika knjig je tudi lepa latinščina, predvsem pa še enkrat poudarimo, da je težko dobiti učbenik, ki bi v tako majhnem obsegu podal precizno in jasno toliko snovi in tako osvetlil različne dogmatične ideje, kakor prav ta učbenik. Zato ni odveč, marveč je priporočljiv zlasti tistim, ki ne morejo zasledovati zgodovinskega razvoja posameznih dogem ali dogmatičnih idej, pa vendar želijo spoznati vsaj glavne črte in poteze v tem razvoju.	J. Fabijan,
S c h e r e r Robert, Christliche WeUverantworiung. Freiburg i- Br. (Herder) 1940. Mala 8", str. 197.
Knjiga obravnava aktualno vprašanje, kako naj se obnaša kristjan v sredi velikih odločitev sedanjih dni. Srednji vek je bil sinteza krščanske vere, novi sinteza znanosti, današnji čas pa se tiam javlja kot sinteza »dejanja«. To je »življenjsko občutje* »brezpogojnega izstopa« in »notranje odločitve«, ki »strastno veruje v eksistencialni svet v nasprotju do svetobežnih idealizmov . Človek se ne more polastiti sveta V Znanju, marveč v dejanju, v osebni predanosti, ker le po njej dosežemo resni-čno enoto med svetom in človeškim življenjem« (avtor rabi Heideggerjev izraz .Dasein'). »Le po osebni izpostavljenosti celega človeka v konkretni zgodovinski situaciji nam postane celota sveta živo pričujoča v oaiem življenju, ker le v popolni predanosti zjbrane osebnosti nam postane svet s svojo prostornostjo in časovnostjo pričujoč v enkratno doživljeni situaciji« ('1® si). Tej eksistencialno filozofski miselnosti, ki jo dobesedno srečujemo pri Jaspersu, Heideggerjti in drugih, pri nas pa pri E. Kocbeku v Dejanju, skuša dati Scherer v drugem in tretjem poglavju krščanski značaj: Kristus je tudi prinesel novi red v svet, tudi on ima svoj »življenjski prostor«! kristjan pa mora paziti, da ne zaide v ekstrem Svetobežnosti (resignacije) niti v skrajno predanost temu svetu. Težko je govorili O pravilnosti ali nepravilnosti Schererjeve rešitve vprašanja, ker se konkretnim odgovorom namenoma izmika, tako da miselno povsem zvodeni in zaide mestoma celo v retoričnost. Eno pa je gotovo: danes ga razmere silijo, da tako misli.	A. Trstenjak.
Egen ter Richard, Von der Freiheit der Kinder Gottes. Freiburg L Br. (Herder) 1941. Mala 8°, str. 345.
Riharda Egentcrja poznamo že iz njegovih prejšnjih del kot pisatelja, ki ima ostro priostren čut za najbolj pereča vprašanja sodobnega časa. Tako je tudi vprašanje krščanskega pojmovanja svobode in razmerja kristjanov do sveta zagrabil pri pravem koncu. Najprej Z neverjetno pogumnostjo in odkritosrčnostjo graja naše do-
Bcimlcioi Veilnik
M
210
sedanju zoženo pojmovanje svobode in brezobzirno ugotovi, da je prav v tej zožitvi krščanskega človeka iskati glavni vzrok, da smo bili katoličani V zadnjih stoletjih vedno bolj izrinjeni iz kulturnega središča sveta, v katerem se oblikuje obličje zemlje. Po razjasnitvi pojmov, kaj je svoboda vobče, kakšna je svoboda zemeljskega in večnega življenja, preide na prednosti svobode otrok božjih, ki so prosti »slepote«, wgrcha«, »smrti«, »zakona« [v smislu starega testamenta) in svobodni v borbi in napadih s strani sveta, Zaključna razmišljanja pa so posvečena >zreli svobodi kristjana-, ki jo vidi v ascetični in nravni svobodi, najbolj pa v ljubezni do človeka (med-osebna svoboda) in do Boga (religiozna svoboda). Knjiga je pisana v istem duhu, kakor smo tega vajeni pri Romanu Guardiniju, na katerega se tudi pogosto sklicuje. Med najboljša poglavja spadata gotovo razmišljanji o avtoriteti in svobodi ter o »kristjanu v svetu*. Dasi je opremil delo z znanstvenim aparatom, vendar mu v prvi vrsti ne gre za samostojna dognanja, marveč v glavnem le za to, da bi v današnjem kristjanu vzbudil čut za neodpustljivo odgovornost, ki jo ima tudi on ob novi koreniti preureditvi sveta. Pri tem se opira na temelje krščanske miselnosti, na cerkvene očete in na sveto pismo, ki ga spretno vpleta v svoja prijetno pisana filozofsko-teološka razmišljanja, Zato je knjiga vsega upoštevanja vredno religiozno čtivo z bogatim zakladom za premišljevanje, A. Trstenjak.
Przywara Erich, Dens Semper msior. Theologie der Exerzitien, I—II, Freiburg i. Br. 1938/39, Str. 256 + 355.
Przywaro poznamo že iz neštetih njegovih del kot enega izmed najsamotnejših in najizvirnejših sodobnih katoliških filozofsko-teoloških mislecev. V tem nas prav posebno potrdi pričujoče njegovo delo, kjer se je na čisto svojevrsten način lotil eksegeze slo-večih Exercitia Spiritualia sv. Ignacija de Loyola. Naslov je vzel po Avguštinovem stavku: »Bog je vedno večji, tudi če mi še tako rastemo,« Na podlagi eksegeze španskega izvirnika (kjer upošteva tudi variante dveh različnih izdaj) skuša prikazati ignacijeve eksercicij« kot govorico »božje Besede« iz stare in nove zaveze svetega pisma, Gre mu za notranjo logiko ali teologijo božje Besede v besedilu Ignacijevih ckscercicij. Skoda je le, da je ta »izbeseditev* (Ausgewortetsein) eksercicij, kakor jo sam imenuje, slogovno in jezikovno res le preveč nedostopna beseditev, tako da je nevarnost, da bodo ljudje tudi to njegovo delo manj brali, nego bi stvar po svoji zamisli in miselnem bogastvu zaslužila, Treba je namreč z vsem poudarkom ugotoviti, da predstavlja Przywarova teologija eksercicij s svojo izbeseditvijo (in kljub njej) naravnost genialno sintezo tomi-stične iilozolije in teologije s svetim pismom na eni strani, na drugi pa z moderno filozofijo in njenimi zdravimi miselnimi tokovi, Tudi sam izrečno pravi, da je ta teologija eksercicij neke vrste nadaljevanje njegove Analogia entis (KSsel-Pustet 1932). To se najbolje vidi v prvem zvezku, kjer govori o fundamentu in o prvem tednu duhovnih vaj. Tu je v ospredju vprašanje temeljnega človekovega razmerja do Boga, ki je hkrati osrednji problem analogije bitja. Človeka
211
poslavlja kot sredino, križanje in razklanost med nasprotji: telo — duh, mož — žena in poedino — skupno ter kot ustvarjenost iz nič, od Boga, k Bogu in to v redu narave, nadnarave in odrešenja. Temeljne smeri ustvarjenosti so: resnicoljubnost, ponižnost in svobod-nost, da se tako obrača k Bogu kot podoba božja v hvali, češcenju in službi in k Bogu kot svojemu smotru (v hvali, češčenju in službi), in to zopet v redu narave, nadnarave in odrešenja (v hvali, češčenju in službi) ter zveliča svojo dušo. Zato je tudi razmerje do stvari razmerje nihanja mod: Bog — druge stvari, kar zahteva do njih distanco (objektivno) in indirefenco (subjektivno) v splošnem, v konkretnem in dinamičnem pogledu. Tako se mu po premišljevanju o treh grehih (čisti duh, človeški duh in ošabni duh) in o ločitvi duhov (konec prvega tedna) prikaže vse versko življenje v drugem tednu eksercicij [drugi zvezek) kot dinamično konkretiziranje fundamenta. Ta del, ki obravnava pot razsvetljenja, razvija podobno kakor prvega v tezah in antitezah, kjer pa je zlasti pomenljivo to, da se tu v povsem katoliški, d¿, tomistični luči odraža miselnost in izražanje, ki ga srečavamo v sodobni dinamsko-eksisteneialni filozofiji Martina Heideggerja in nekaterih protestantskih teologov. Tako n, pr. ko govori o ljubezni kot »skoku v nič«, o tveganju hoje za Kristusom, o klicu v noč in nihanju med nočjo Boga In nočjo sveta (Gott-Nacht in Welt-Nacht) in podobno.
Značilnost za način Pizywarovega mišljenja je v tem, da po razčlenitvi fundamenta dobljene miselne prvine tako rekoč avtomatično, večkrat z¿olj zaradi simetrije prenaša in veže z naslednjimi poglavji. Tako poenostavljanje mišljenja na zgolj mehanične enote opažamo pri mnogih velikih nemških mislecih (n, pr. zelo izrazito tudi pri E. Kantu), kar seveda močno zmanjša navidezno tnoč genialnosti mišljenja.	A- Trstenjak.
R i c c i O t t i Giuseppe, Vita di Gcsü Cristo. Con introduzione critica e illustrazioni4. Milano-Roma 1942, Rizzoli & C, Editori, 4®, S06 str. Cena 100 lir,
Pisatelj te knjige je v znanstvenem svetu že dalj časa znan po svojih zgodovinskih delih, zlasti po »Zgodovini Izraelcev« [Storia d'Israele) in po kritični izdaji Flavijeve »Judovske vojne« (Flavio Giuseppe, La guerra giudaica). Vprav te dve deli sta mu omogočili vpogled v zgodovino nove zaveze, v njeno versko in politično ozadje, ter ga odlično usposobila za kritičen opis Jezusovega življenja.
To svoje delo o Jezusovem življenju avtor sam označuje kot zgodovinsko, oprto samo na stare vire (»opera eaclusivamente sto-rico-documentaría«, str, 8), Ta označba je pravilna, kajti v nobenem novejšem opisu Kristusovega življenja ni zgodovinsko ozadje Jezusovih časov tako izčrpno in tako mojstrsko obdelano kot V Riccio-tijevem.
Knjiga sestoji IZ dveh delov, iz razmeroma dolgega zgodovinskega uvoda (13—246) in iz življenja Jezusa Kristusa, t, j. podrobnejšega opisa posameznih dogodkov Jezusovega življenja (249—-779].
14*
312
Na koncu so dodani trije zemljevidi, pregled vsebine in osebno ter stvarno kazalo (783—806).
Uvod sani se deli v pet poglavij, v katerih pisatelj razpravlja o zemljepisni legi Palestine, o političnih in verskih razmerah v deželi ob času Kristusovega rojstva (13—100), dalje o virih (101—-181) in o kronologiji Jezusovega življenja (182—202), o Jezusovi (izični podobi [203—206) in naposled o raci on al i s ličnih razlagah Jezusovega življenja (207—246). V poglavju o virih zlasti ob Sir no obravnava evangelije, bolj celo kot je to navada v introduktoričnih učbenikihi posebno posrečen je zgodovinski dokaz za pristnost evangelijev.
V prvem in drugem delu je pisatelj spretno uporabil tudi vse novejše arheološke in papiro loške izsledke.
Ker je delo razmeroma na široko zasnovano, se je skušal avtor dotakniti vseh važnejših problemov, ki prihajajo v pošte v pri opisu Jezusovega življenja, enih bolj izčrpno, drugih vsaj mimogrede.
Glede pričevanja Jožefu Flavija o Jezusa pisatelj ne zanikava možnosti, da bi bilo besedilo, kakor je danes ohranjeno, inlerpolirano od krščanske roke, čeprav je ozadje poročila gotovo zgodovinsko, vendar se mu zdi enako možno in še bolj verjetno, da je Flavijevo pričevanje v celoti pristno [1D5). — Kronologiji Jezusovega Življenja je pisatelj posvetil posebno poglavje (182—202). Po njegovih računih je bil Jezus rojen leta 6 pred začetkom sedaj veljavnega letoitelja (748 a, U. c.). Javno delovanje je trajalo dve leti, Umrl je 14, nizana (7, apr.) leta 30 (783 U, c.), star 34 in pol do 35 in pol let. —■ Čudež v Kani je kratko in zelo naravno razložen. Avtor vidi v Jezusovem odgovoru Mariji; »Kaj je meni in tebi, i ena? Moja ura iv ni prišla« (Jan 2, 4) paralelo k besedam, ki jih je govoril dvanajstletni Jezus Moriji v templju: »Kuj sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega 0četa?< (Lk 2, 49). Obakrat je Jezusov odgovor Mariji negativen, vendar Gospod obakrat ustreže svoji materi; prvič odide s starii v Nazaret, drugič stori čudež in spremeni vodo v vino (329). — O Mariji Magdaleni (Lk 8, 2) ni v evangeljskih poročilih najmanjše podlage za trditev, da je kdaj slabo živela ali da bi ona utegnila biti neimenovana greznica v hi£j farizeja Simona (405). - - V zvezi z vpralanjem, kako dolgo je Jezus javno deloval, zagovarja R. z Lagrangem in Tillmannom mnenje, aa je v Janezovem evangeliju treba staviti iesto poglavje pred peto. Paralitik v Bczeti (sic!) je bil ozdravljen najbrž o binkošlih (Jan 5, ] nsl.j, vse kako po čudežni pomnoži t vi kruha (Jan 6, 1 nsl.) in Jezusovem ev h o ristič nem govoru v kafarnaumski sbodnici [456), — Tempelj je Jezus očistil samo enkrat, v začetku svojega javnega delovanja, kakor poroča Janez 2, 14—22 [334). — Prilika o minah (Lk 19, 11—37} ie istovetna s priliko o talentih (Mt 25. H—30), Lukovo poročilo je prvotnejie; Matejevo je že okrajiano, ali pa ima Luka v priliki dodatke iz kake druge prilike [599—600]. — Pilatova sodna hiia (Litostrotos) je nekdanji Antoniiev grad, na severni strani tempeljskega trga (710—12), Nasprotnih mnenj, ki imajo tudi močne zagovornike, avtor niti ne omenja. — Pri vprašanju, kje je bil biblični Emaus (Lk 24, 13—35), se pisatelj pridružuje novejšim arheologom, ki v soglasju s starimi viri iičejo Emaus v dana&njem kraju Anitvas (stari Nleopolis), 160 tečajev (pribl, 30 km) zahodno od Jeruzalema, in nc v bolj znanem el-Quebeibeh, iti je od Jeruzalema oddaljen okrog 60 tečajev, t. j. pribl. 13 km (str. 759, op. 1, pod črto).
Knjiga, ki je tiskana na najfinejšem umetniškem papirju, je sestavljena pregledno, z mnogimi naslovi in podnaslovi. Namenjena je inteligenci, a je pisnna poljudno, brez obtežilnega znanstvenega aparata, zelo jasno ter živahno. Tekst pojasnjuje 131 slik, po večini
213
pokrajinskih, ki so prav srečno odbrane. Manj ugaja samo gora Tabor (str, 477); (idilični okvir« slike bi namreč utegnil v bralcu zbuditi napačno predstavo o gori, ki je podobna veliki, osamljeni kopi sredi vzhodnega dela Kzdrelonskc planjave,
Pri obilici vprašanj, ki se jih je morn l avtor v knjigi dotakniti, je naravno, do jc katero ¡¿med njih manj popolno obdelal in da bi se dala kaka stvar bolje In jasneje podati. Predvsem se opaža, da j« pisatelj posvečal manj painje govorom Ji ot dogodkom in čudežem, Tako je predgovor Janezovega evangelija docela izpuščen, ilavosptva »Magnificat« in »Benediclus^ z začetnimi besedami omenjena, lepe in vsebinsko bogate prilike o božjem kraljestvu prav kratko razložene, govor Kristusov o poslednji sodbi t evangelistovimi besedami in brez ravage naveden: tudi Jezusov poslovilni govor na veliki Četrtek jc razmeroma zelo kratko obdelan (674-—6J8). —- Vprašanje o Jezusovem rodovniku pri Mateju in Luktt bi se dalo lepie obdelati v tekstu kot v opombi pod črto (269—70). — Nekatera daljša poglavja bi zaradi jasnosti kazalo razdeliti v dva ali več samostojnih odstavkov, Tako n. pr. poglavje, ki nosi naslov »Nase i ta d i Giovanni Bat tista« (263). Tu ie pod enim naslovom obdelano Lukovo poročilo o Marijinem obiskanju in o rojstvu Janeza Krstnika. Pod naslovom »Nazareth- {str,297) obravnava pisatelj vse skrito življenje sv. Družine v Nazaretu, pojasnjuje Lk 2, 40 (»Dete pa je rastla in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in milost božja jc bila z njim«), dalje zgodbo o dvanajstletnem Jezusu v templju ter vprašanje o Jezusovih »bratih* in »sestrah«. Ali ne bi kazalo vsaj zgodbo o dvanajstletnem Jezusu ubdelati v posebnem odstavku? Isto tako bi bilo treba Tazdeliti dolgi odstavek »La crocifissione e la mor te« (str, 727—49], kjer je obdelana cela vrsta eksegetičnih. arheololkih, filo* loških, zgodovinskih vprašanj, — Pri tekstnokritično spornem me slu Jan 5, 31*. 4 pisatelj v opombi pod črto problem samo nakaže, potem pa napoti bralca na kritične izdaje SV, pisma, da sam pretehta razloge za jn proti pristnosti: a tako delo zmore samo strokovnjak v tekstni kritiki. — Naj omenim končno še lo, da bi bil gotovo marsikateri bralec avtorju hvaležen, če bi mu pri raznih problemih nudil vsaj pod črto nekaj kratkih bibliografij rt i h podatkov, kot je to storil n, pr, pri astronomskem dokazu za dan Jezusove smrti (str. 191).
Te in podobne malenkostne nepopolnosti, ki bi se ie dale navesti, nikakor ne zmanjšujejo vrednosti knjige, ki je pisana z veliko znanstveno temeljitostjo in občudovanja vredno ljubeznijo do resnice. Prav to slednje ji je tudi pripomoglo do uspeha, ki je pri teološko-ZnanstvCni knjigi nedvomno velika redkost: doživela je v teku prvega leta kar Štiri izdaje. 2e samo to dejstvo zadostno potrjuje njeno porabnost in jo najbolj priporoča.	A. Snoj.
Turk, dr. Josip, Prvotna Charts caritatis. Ljubljana 1942. Akademija znanosti in umetnosii v Ljubljani, Filozofsko-iilološko-historični razred, Historična sekcija. Leks. 8", 57 str.
Habent sua fata libelli. Prav čudno usodo je imela Charta caritatis, osnovni statut cistereijanskega reda. Prvotna Charta caritatis jc bila kvečjemu okoli trideset let v veljavi, nato se je morala umakniti drugi, mlajši, ker ni več ustrezala novim potrebam bujno rastočega reda. Prvotna Charta se pa ni samo umaknila med častitljive spomenike iz začetkov cistereijanskega reda, marveč jc popolnoma izginila iz spomina, tako da je mlajša Charta skoz dolga stoletja veljala za edino, Šele v najnovejšem času je prišel na dan posnetek iz Charle, narejen, kakor so raziskovalci (Trilhe, Ducour-
214
nemi, Iltimpiner) takoj opazili, ne po znani Charti, ampak po neki takrat še neznani starejši. Leta 1932, in 1933, je Revne MabiUon iz zapuščine trap i S ta Ducourneauja objavila razpravo »Les origines cisterciennes*, v kateri je UČeni trapist po omenjenem ekscerptu ugotovil, da jo meti prvotno Charto caritatis in znanim tekstom moralo biti precej razlik, in dostavil, kako zelo je želeti, da se najde prvotni tekst. Preden se je seznanil z omenjenim ekscerptom ter Ducourneaujcvo ugotovitvijo in željo, je pa proL Turk v februarju 1938 na osnovi notranje analize besedila ugotovil, da je Charta caritatis v pergamenastem rokopisu 3! Iz 12. stoletja (fol. 8' — 13), ki ga brani univerzitetna knjižnica v Ljubljani (prim. M, Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, Ljubljana 1931, str, 56), tisti dotlej neznani, ali bolje pozabljeni dokument, prvotna Charta caritatis. Prej omenjeni ekscerpt je prejšnja dognanja prof. Turka samo potrdil. Pozneje je prof. Turk prvotno Cliarto zasledil še v rokopisu Car. C. 175 centralne knjižnice v Ztirichu. Ljubljanski rokopis je bil napisan pred letom 1191, ziirichški pa je iz leta 1273. Redovni statut, ki je nastal v začetku 12, stoletja na francoskih tleh, se je torej našel pri nas in naša mlada Akademija znanosti in umetnosti ga je zdaj spravila v svet.
V uvodni razpravi (str. 5—43) omenja proi, Turk najprej pomen Charte caritatis za cistercijanski red in poroča, kako je prvotno Charto odkril. Težišče razprave je v M. oddelku (str. 12—37), v katerem pisatelj ugotavlja, kakšna je bila prvotna Charta in kako se je po obliki in vsebini spremenila, zakaj in kdaj se je spremenila, kdaj je nastala in kdo je njen avtor, Nn vsa ta vprašanja daje določne in dobro utemeljene odgovore. Prvotna Charta caritatis je nastala leta 1118. in se spremenila v letih 113-1—1152, verjetno ne dolgo pred 1. avgustom 1152. Vzroki sprememb so bile časovne okoliščine, ki so izvirale iz razvoja cislcrcijanskega reda in iz izvestnih teženj primarnih opatov po večji oblasti njih samih in generalnih kapitljev, Avtorstvo sv, Štefana Hardinga, tretjega cistercijanskega opata (1109 do 1133), je pri prvotni Charti čisto jasno razvidno. Pri poznejši so sodelovali d.ugi opati v tolikšni meri, da je Štefanovo avtorstvo potisnjeno nekoliko v ozadje; v poznejši Charti je razlikovati dve plasti: poleg prvotne je Se poznejša, iz katere se dč. sklepati tudi na avtorstvo drugih opatov. Prvotna Charta je gotovo zakon sv, Štefana, ne pa pogodba, Formalno tudi mlajša Charta ni pogodba med opati, stvarno je pa sodelovanje drugih opatov pri njeni sestavi očitno. Oblast generalnega kapitlja in primarnih opatov po prvotni Charti ni bila tako velika kakor po mlajSi; avtoriteta samostana Citcaux in njegovega opata pa je bila veija. V zadnjih dveh kratkih odstavkih pojasnjuje pisatelj pomen prvotne Charte za zgodovino cistercijanskega reda in v 10 točkah povzema izsledke svojih študij o prvotni Charti.
Na str. 45—48 sledi tekst prvotne Charte po ljubljanskem tO' kopisu z inačicami ziirichškega rokopisa v kritičnem aparatu, na str. 49—53 pa tekst poznejše Charte na podlagi Guignardjevc izdaje iz I. 1878. (po rokopisu 601 mestne knjižnice v Dijonu) z upošteva-
2 1S
njem dvojnega teksta poznejše Charte v rokopisu 30 ljubljanske univerzitetne knjižnice. V tisku je razviden odnos obeh dokumentov med seboj: z večjimi črkami (garmond) je natisnjeno besedilo, ki ga ima ali samo prvotna ali samo poznejša Charta; navadni drobni tisk (petit) podaja besedilo, ki je obema Chartama skupno: razprti drobni tisk pa kaže, kaj je obema Chartama skupno po smislu, dasi je v poznejši drugače formulirano. Pred tekstom prvotne Charte je tablica s snimkom fol. 10 rokopisa 31 ljubljanske univerzitetne knjižnice; na njem je tekst prvotne Charte od besed iPraesentis abbatis« (lili, 6) do besed *et penitentia non venientium« (VIII), to je, od J 3. do 38. vrste na str. 46.
Na str. 54—56 je prof, Turk v latinskem jeziku povzel vsebino uvodne razprave.
Prvotna Charta caritatis je važen dokument za monastično zgodovino visokega srednjega veka. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je prav storila, da jo je v odlični prireditvi prof. Turka spravila v svet,	F. K, Lukman.
Dr, Rajko N a h t i g a 1 , Euchologium Sinaiticum. Starocerkveno-slovanski glagolski spomenik. I. del, Fotografski posnetek, Ljubljana 1941. XXVI+ 215 str. posnetkov. — II, de). Tekst (v cirilici) s komentarjem. Ljubljana 1942. LXXII + 423 -j- 2 fol. posnetka.
Ogromno znanstveno delo, ne samo po obsegu, temveč tudi po vsebini, pomembnosti in trudu. O njem bom obširneje poročal na drugem mestu. Tukaj omenjam le nekaj važnejših izsledkov, ki se dotikajo bogoslovnih in jezikoslovnih vprašanj o II. frisinškem spomeniku ter o starosl. Žitjih Konstantina in Metodija kot dopolnilo k str. 35—57 pričujočega BV.
Za nas najvažnejši oddelek evhologija je spovedni red (čin) v sinajikem rokopisu na str, 66 b do 80 a, v Nahtigalovi cirilski transkripciji pa objavljen v II. delu str. 177—244, Ta oddelek je nojskrbnije pojasnil z obširnimi opombami velike znanstvene vrednosti, ki nekatera težka in doslej skoraj nerešljiva vprašanja dokončno rešujejo, Dogmatično zelo točne in vzorno oblikovane uvodne besede spoved nega nagovora odločilno pojasnjujejo uvod II. frisinškega spomenika in njemu sorodnega Klimentovega govora ter ju veieta z uvodom Klimentovcga pohvalnega govora v čast sv. Cirilu (Konstantinu). Zgoraj (str, 48) sem že pojasnil, da je v uvodu Klimentovega govora ohranjen prvotni uvod okrnjenega II. Iris. odlomka, Ta uvod je kratko obsežen tudi v uvodnem nagovoru stsl. sinajskega spovednega reda, kakor N, indirektno omenja na str. 178. K temu in k moji razlagi glagola pristopiti (zgoraj str, 48) nai dodenem še, da sin. spovedni red ta glagol nazorno pojasnjuje, ko v uvodu opominja, da je grešnik od božjega očetovstva odstopil s pri slppUniem {prestopkom, grehom). Klimenl pa opominja, nai s čistim srcem pristopimo k Bogu (od katerega smo z grehom odstop ¡lil- Sin. evh. Cirilovo idejo pradedskih časti tu značilno pojasnjuje z opominom, naj se obnovimo in iščemo prvotno božje očetovstvo, da po-
216
slanemo deležni njegovega sinovsiva. To se po smislu in deloma dobesedno ponavlja v uvodu Klimentovega pohvalnega govora v Čast sv. Cirilu. Očetovstvo se v sin. evli. še enkrat ponavlja (102 a i0); tam očitno pomeni domovino kakor v ruščini, Tu in v pohvalnem govoru pa po jasnem kontekstu brez dvoma pomeni očetovstvo (rusko! otčesIvo = očetovo ime, očetovstvo), ker se obenem poudarja sinovstvo, Tega pomena in te zveze N. ne omenja, Pohvalni govor sv. Cirilu vrh tega osvetljuje zvezo božje Modrosti (Cirilo ve zaročenke), Cirilo ve filozofije in pradedskih časti z milostjo božjo [izrečno se omenja milost po Ef 4, 7} in z božjim sinovstvom, ki ga proizvaja milost. V sin. cvh. sledi za tem svojstveno značilna veroizpoved, ki jo N. pravilno tolmači kol csl. para-frazo vzhodne cerkvene veroizpovedi. Grafenauerjev poskus razlage na podlagi latinskih vzorcev z neovrženimi dokazi odklanja in dopušča le manjše »vplivanje zahodne veroizpovedi*; a veroizpoved sama sloni na csl. ¡n grški osnovi (str, 186), S iem je dokončno omajan temelj Grafenauerjevega dokazovanja o fem predmetu [zgoraj str. 54), Posebno važna je opomba (str. 181), da je ta veroizpoved verjetno vzeta iz »deloma samostojne katehetske koncepcije« svetega Cirila in Metoda, kakor je tudi prvo poglavje ŽM kos takega katehetskega pouka. S tem se je N, na podlagi ogromnega znanstvenega gradiva pridružil trditvi, ki jo že nad 20 let dokazujem in ki je naposled dovedla k pravilni rešitvi II. fris, spomenika. Po vsem tem je neovržno dognano, da so tudi v H, fris. ohranjeni dragoceni sledovi Cirilo ve in Metodove teologije.
Neprecenljivo znanstvena delo prof, H, Nahtigala, predsednika noše Akademije znanosti, ki je ti dve knjigi izdala, je torej odločilnega pomena za rešitev zapletenih vprašanj o začetkih in o najstarejših spomenikih na£c književnosti. Akademiji znanosti in njenemu predsedniku iskreno Čestitam. O knjigi bom natančneje poročal na drugem mestu-	F. Grivec.
P i e s Otto, Im Herrn. Gebete im Geist des königlichen Prie-slertums, Freiburg im ßreisgau 1941. Herder, Strani 600.
Naslov je primeren za bogato vsebino molitvenika, ki je razdeljena v osem poglavij z naslednjimi naslovi: Svet je Gospod; vera in božje češčenje; Gospodu posvečen: krst, birma, poklic, hoja za Kristusom, duhovništvo; življenje v Gospodu; rast v Kristusu, spoved, maša, obhajilo, vera, upanje, ljubezen dq Boga in do bližnjega, ponižnost, čistost, potrpežljivosti sveto mazil enjenje; V Gospodovi službi: vsakdanje molitve; V Gospodovem letu: cerkveno leto in Gospodovi prazniki; Gospodova Mati: Marijini prazniki in litanije; Gospodovi svetniki; angeli, sv. Mihael, angei varuh, 13 svetnikov, med njimi trije zavetniki mladine; V skrbi za Gospoda: sveta Cerkev, za duhovnike, domovina, za edinost v veri, misijoni. Pred vsakim poglavjem, včasih tudi vmes, je na celi strani napisan primeren izrek za uvod, n. pr. pred Ireljim poglavjem: Oblecimo si novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti, Ef 4, 24.
217
Püuka in razlage je v molitveniku prav malo. Molitve so vzete iz svetega pisma, liturgije, duhovnih vaj sv, Ignacija Lojolskega in cerkvenih pisateljev- Psalmov je navedenih 50, večinoma v celoti. Pri daljših molitvah, sestavljenih iz različnih mest svetega pisma, posamezna mesta niso navedena, ampak samo na koncu sploSno, n. pr- Iz apostolskih listov, Križev pot je sestavljen iz svetopisemskega besedila. Veliko je navedenih pobožnih vzklikov, obdarovanih z odpustki. Pri maši so navedene le stalne molitve, in sicer vse v latinščini in nemlkem prevodu. Za spremenljive molitve opozarja na Schottov Messbuch. Tudi pri praznikih ni prazniških niaSnih molitev. V latinščini in nemščini so tiskane trojne litanije. jutranja in večerna molitev po brevirju, Marijine antiione in prošnje, psalm Usmili se in več cerkvenih slavospevov, kakor: Sacrîs solemniis, Pange lingua, t.auda Sion, Stabal Mater, Dies irae. Za zasebno rabo so navedene litanije božje previdnosti, Deteta Jezusa, Svetega Duha in nemških svetnikov. V teh je imenoma naštetih 11 nemških apostolov, 7 mučencev, 16 škofov, med njimi papež Leon IX., 11 duhovnikov in redovnikov, 4 laiki, 14 devic, vdov in žen.
Tisk je dvobarven. Molitve sn tiskane zelo pregledno, večkrat vsaka nova misel v novi vrsti, da se lahko uporabljajo za premišljevanje.
O Piesovem molitveniku smo spregovorili malo obširneje, ker ga smemo imeti za tip molitveniko, ki skuša ustreči sodobnim religioznim potrebam in težnjam.	Jr Pavlin.
Vandenabeele A., Le divin Semeur- Petites Homélies pour les dimanches et les principales fêtes de l'année. Desclée, De Brou-wer. (S, a.) S", str. 216.
Knjiga je namenjena pridigarjem. Obsega 59 kratkih homilij, vsaka po 3, 4 strani, za nedelje in nekatere največje praznike. Jasno, preprosto komentira evangelij in doda nekaj praktičnih misli, ki naj bi poslušalca spremljale med tednom. Želja sv. Cerkve je, naj bi ob nedeljah vse sv. m aie imele vsaj kratke pridige, Vandenabeelova knjiga Le divin Semeur je prirejena za take kratke, pet-, desetminutne govore.	C. Potočnik.
L o 11 i n , dom Odon, Considérations sur l'État religieux ei la Vie bénédictine, Desclée. De Brou wer. Paris 1941. S", str. 100.
Avtor, profesor moralne teologije, je zbral v knjižici nekaj konferenc o redovniStvu, ki jih je imel v raznih redovnih hiSah, Namenjene so predvsem onim, ki se pripravljajo na redovniški poklic. Tvarina je razdeljena v pet poglavij: Duša redovne osebe; redovniški stan; monastični slan; cenobitski stan; benediktinski duh po pravilih sv. Benedikta. Namen pisateljev je, da bi oni, ki se pripravljajo na redovništvo, imeli jasen pojem o dolžnostih, ki jih prevzamejo, Prve štiri konference so malo težje, abstraktne; zadnja pa na zgledu svetega Benedikta dopolni ¡n ilustrira premišljevanja prejšnjih poglavij. Knjižica lepo dopolnjuje slovstvo, ki se nanaša na redovništvo,
C, Potočnik.
218
t DR. LAMBERT EHRLICH,
V- F.
Dne 25. maja 1942 so komunisti zavratno ustrelili univ. prof. dr. L, Ehrlich a, Z njim jc izgubila Cerkev izredno zvestega duhovnika in apostola, teološka znanost pa visoko nadarjenega apologeta in misijologa,
Lambert Ehrlich se je rodil 18, septembra 1878 v Žabnicah na Koroškem, Po dovršeni gimnaziji v Celovcu je odšel študirat filozofijo in teologijo na Canisianum v Innsbruck, in sicer od 1897 do 1903, Zadnje leto je nadaljeval študije v Rimu, potem je bil promoviran v Innsbrucku za doktorja bogoslovja. Po kratkem službovanju kot kaplan v Beljaku je bil imenovan za stolnega vikarja v Cclovcu do 1907, nato pa je bil do 1910 škofijski tajnik v Celovcu, Od 1910 do 1919 je predaval filozofijo in apologetiko na bogoslovnem učilišču v Celovcu, V času 1920/21 se specializira za primerjalno veroslovje in etnologijo pri R. Marettu na univerzi v Oxfordu in postane 1922 profesor primerjalnega veroslovja in apologet i ke na mladi slovenski univerzi v Ljubljani, ki ji je darovat izredno veliko ljubezni in žrtev, Med prvoboritelji za razvoj teološke fakultete in za pravice ter veličino slovenske univerze bo ostalo ime dr. L. Ebrlicha vedno zapisano z zlatimi črkami.
Življenje pokojnega dr, Ehrlicha je tako bogato, da smemo že sedaj izraziti željo, naj bi bilo čimprej popisano v obširnem življenjepisu, V njem naj bo razkrita globina in nadnaravno bogastvo njegove človeške in duhovniške osebnosti. V tem življenjepisu naj bo dano priznanje njegovi brezmejni apostolski aktivnosti, katere obsega in nesebičnosti danes Še ne moremo izmeriti. Biografija naj bi prikazala tudi Ehrlich a kot neomadeževanega ljubitelja našega naroda in kot neutrudnega delavca za njegovo večjo in srefnejio bodočnost. Na tem mestu se spomnimo le njegove teološko-znanstve-ne dejavnosti, ki jo je vedno imel za svojo prvo dolžnost.
Svojo filozofsko in apologetično dejavnost je Ehrlich pokazal že za časa predavani v celovškem bogoslovju. V mariborskem Voditelju jc l. 1910 objavil razpravo Kantova kritika naših dokazov za bivanje božje. Nekaj let nato stopi v ospredje kot apologet, ki s p. Galtererjem SJ in dr. Someggerjem zavrača dr, Aigner-jeve napade na lurške čudeže. Ehrlich o tem izda posebno publikacijo Dr. Aigner und Lourdes (Klagenfurt 1914; 176 Sir.), ki je dobra in važna razprava o možnosti in Spoznatnosti čudežev.
Vendar pa je njegov univerzalni duh našel točnejšo in ljubo mu znanstveno stroko, ko se je seznanil s katoliškimi zastopniki tako imenovane - kld t ur no-historične šole« v etnologiji in primerjalnem verosiovju, ki jih je zbiral okrog sebe genialni p. dr. Schmidt SVD. Od tedaj je Ehrlicha vezalo znanstveno in osebno prijateljstvo s Kop-persom, Pinardom de la Boullaye, Schebestom, Gusindejcm, Gahsom, Lebzcltcrjem, Mengbinom in dr. V njihovi družbi se je navdušil za Študij prazgodovine in primitivnih narodov, primerjalnega veroslovja in misijologije, kar mu je vse kot apologetu obetalo mnogo napredka
219
in koristi pri spoznavanju in dokazovanju edino prave Kristusove vere. S tega vidika nam postane razumljiva smer in rezultati njegovega poznejšega znanstvenega delovanja.
Prazgodovini je prof, Ehrlich vedno posvečal mnogo pozornosti, posebno odkar je v 0. Menghinovi dunajski šoli zaslutil, kako veliko pomoč bo spoznanje prazgodovine dobilo v študiju primitivnih narodov, Prazgodovinskim prizadevanjem na domaČih tleh (dr. Brodar, dr. Ložar) je skrbno naklonjen. Sam je spisal poleg manjših sestavkov v »Slovencu* in »Straži v viharju« o tem daljše razprave, kakor Prazgodovinski človek (Cas XVI/1922), Starost človeškega rodu v luči prazgodovine (Cas XVI/1922) in Prazgodovinski grobovi [Cas XV1I/1923). Rdeča nit teh razprav je razgaljanje nesmiselnega evolucionjzma, ko use empirija norčuje iz filozofskih apriorizmov*. Ko v zadnjih letih s skrbjo zapazi, koliko je Še evolucionizma glede na nastanek in razvoj človeka v srednji Šoli in na univerzi, se z mladeniško vnemo loti še tega vprašanja v razpravi Razvojna teorija (Cas XXXIII in XXXIV), kjer na podlagi najnovejših virov dokazuje, da do danes niti biologija, niti paleontologija niti morlologija niso zmožne dokazati pravilnosti evolucionističnih trditev.
Vendar pa se je dr. Ehrlich najbolje počutil med primitivnimi narodi, katerih kulturi, posebno pa verstvu posveča mnogo svojih razprav, vedno še z istim namenom: razgaliti neutemeljenost evolucionističnih šol- Najbolj je doma pri primitivnih Avstralcih, o katerih verstvu je spisal v angleščini delo Aborigin of A u ' s t r a 1 i a n Beliefs (St. Gabriel 1922; SD str,]. Ko opiše njihovo starostno in kulturno razčlenjenost, odločno in trdno zavrne z etnološkimi dejstvi teorije o prvotnem ateizmu najstarejših narodov, kakor so jih učili Tylor, Frazer, Smith, King, Marett, Dürkheim, Mauss in drugi. O teh narodih je predaval tudi na ill. versko-etnološkem tednu 1. 1924 v Milanu: Tribal initiation and secret society in Australia. Isto tvarino jemlje za podlago velike razprave Bogovi» ki jo je priobčeval v Bogoslovnem vestniku (IV/1924 in V/1925). Jasno mu je, da hitri razvoj etnologije in primerjalnega veroslovja bistveno zavrača evolucionistične apriorizme o prvotnem ^religioznem in amoralnem stanju Človeštva, zato Se tudi v slovenskem znanstvenem svetu bori za priznanje prave metode verskega in etnološkega raziskovanja najstarejših narodov, O tem pričata razpravi Predmet in metoda primerjalnega v e t o s 1 o v j a ¡BV II/1922) in Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih lEtnolog 1929). Na podlagi teh novih metod in načel kulturnozgodovinske šole dela Ehrlich sam dalje, o čemer pričajo važne razprave v poznejših letnikih Bogoslovnega vestnika. Ob uporabi posebno ruskih virov in dognanj profesorja Cahsn iz Zagreba v razpravi Sama nize m (1X/1929) ugotovi, da je to pojav, ki ga najstarejši azijski narodi ne poznajo, marveč ga je prinesla magistična malriarhalna kultura, ki stoji v ostrem boju s prvotnim monoteizmom. V isto vrsto važnih odkritij spada razprava Magija primitivnih narodov (XIV/1934), ki jo kot
220
iracionalno, amoralno in areligiozno točno ločuje od religije in pokaže kot izraz mlajše solarne in Se mlajie lunarne mitologije. Ehrlich je imel v načrtu še celo vrsto teh razprav, nekatere je že naravnost napovedal. Tudi se je trudil za to, da bi v slovenščini izšla zbirka nižjih in višjih verstev, prirejena na podlagi zdravih načel najnovejše etnologije in primerjalnega veroslovja,
Študij omenjenih panog mu je zelo koristil pri izrazito a p o I o -getičnem delu, kar se pokaže v razpravah S p i r i t i z e m (BV VlfI/1928) in Okultizem v grških orakljih in miste ri jih [BV isti letnik). Njegova teza je, da je treba pojave spi-ritizma in okultizma preiskovati v zvezi s celotnim pojavom teh neurejenosti človeškega duha v teku zgodovine. Pokazalo bi se, da korenine in zato razlage teh pojavov segajo že daleč v primitivne kulture, v tem slučaju posebno v matriarhalno kulturno miselnost, Skoda, da tudi v tem oziru obljubljenih nadaljevanj ni mogel podati. Čisto apologetična je krasna razprava Osebni značaj Kristusov [BV XV/1935), v kateri ga čudežnost Jezusove osebne popolnosti vodi do vrednotenja njegovih izjav o sebi kot Mesiji in božjem Sinu, 2e v traktat o Cerkvi posega članek Notranje razmere v anglikanski cerkvi (BV Vil/1927), posebno pa veliko delo Katoliška Cerkev (Mohorjeva družba 1919, 1927, 1928; 316 strani), ki bo zaradi svoje živahnosti in bogate dokumentacije ohranilo trajno vrednost in more služiti za zgled poljudno-znanstvenega dela.
Pol od teh panog do Študija in dela prt misijonskem prizadevanju katoliške Cerkve je bila kaj naravna. Zato res najdemo proi. Hhrliclia takoj po njegovem prihodu v Ljubljano polnega načrtov in iniciativ za Čim bogatejši razvoj misijonske misli med Slovenci. Ni tu prostora za opisovanje in ocenjevanje ogromnih zaslug profesorja Ehrlicha za napredek misijonskih prizadevanj slovenskih katoličanov, opozoriti je treba predvsem na to, da je hotel prof, Ehrlich misijonsko delo tudi resno in znanstveno utemeljiti, česar se je naučil pri svojem prijatelju prof. Schmidlinu iz Miinstra, Zato kmalu po prihodu v Ljubljano začne predavati na teološki fakulteti mistjoligijo in oskrbi fakultetni knjižnici bogato misijonsko literaturo. Njegovi članki v Katoliških misijonih in drugih misijonskih publikacijah se odlikujejo po visokem znanstvenem ozadju, ki se za tako delo zahteva. Vendar se prav pri Ehrlichu kot misijologu še posebno lepo pokaže, kako je znal vedno družiti teorijo in prakso, knjigo in življenje, saj je njegovo zadnje misijonsko prizadevanje šlo za tem, da pripravi za tisk svojo Misijologijo in »M i s i j o n * ske šmarnie c«, za katere so mu zbrali material njegovi akademiki ,. ■
Dr. Lambert Ehrlich je umrl sredi dela in sredi načrtov. Vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom, bo zelo težko izpolniti,
R. L P.
III, Cerkvenih očetov izbrana dela.
Ubrani spisi svetega Cecilija Cipriauu. Pivi deh Pisma. Knjižica »0 podlih«. Poslovenil, uvod in pripombe napisftl dr. F. K. Luk man. V Celju 1938. Založila Družba sv. Mohorja. Maia B,h, 214 strani.
Apostolski očetje, Poslovenil F. P, O m e r z a , uvod in opombe napisal dr. F. K. L u k m an. V Celju 19M. Založila Druiba sv. Mohorja. Mala S*. 256 strani.
Svetega Hiferonima izbrana pisma. Prvi del. Poslovenil, uvod in opombe napisal dr,. F. K. Lukman, V Celju 1940, Založba Družbe sv. Mohorja. Mala S". 312 strani.
Svetega Hiferonima izbrana pisma. Drugi del. Poslovenil, uvod in opombe napisal dr. F. K, Lukman. Ljubljana 19-11-X1X. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani,
»Bogoslovni Vcstnik«, publikacija Bogoslovne Akademije v Ljubljani, izhaja Štirikrat na leto v celotnem obsegu do 20 tiskovnih pol,
Naročnina: 40 lir na leto,
Urednika: prof, dr. franc Knave r Lukman, Ljubljana, Frančiškani a ulica 2j'1, in prof. dr. Alojzij O d a r, Ljubljana, Vidovdanska cesta 9. — Njima naj se pošilja vse, kar je uredništvu namenjeno.
Uprava: Prodajalna Kal. tisk. društva (prej H. Ntčman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica i. Njej naj se pošiljajo naročila, reklamacije in podobno.
Čekovni račun pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice, lastnice Bogoslovna Akademija, Ljubljana, ima it 11903,
Oblastem odgovorna sla proi, dr. F. K. L u k m a n za uredniitvo in izdajateljico, ravnatelj Jofc K r a m a r i £ za Ljudsko tiskarno.
Ponatisniti se smejo razprave in njih deli, ocene in drugi prispevki, ako se prej dobi dovoljenje uredništva in ako se v ponatisu navede vir.
»Bogotlovni Vestnik« qualtr per annum in luccm «ditur.
Pretium subnotatioals est Lir 40,
Script a quae siv? ad directionem sive ad administrations m coinniontarii nostrl spcctant, inecribaiitur: "Bogoslovni Vestmi«, Ljubljana, Faculty dc Thtoiogic.