Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
PRODAJALI
POHORJE SI RESORT
www.pohorje.org
Več na oglasnih straneh.
Aktualno	Po naših občinah
Ptuj • V bolnišnici	Kidričevo • Zaradi
se napoveduje še	šikaniranja odstopil
ostrejša sanacija	svetnik A. Habjanič O Stran 2 O Stran 5
NAGRADNA IGRA
Štajerski Llbunin leincr uciuuim; POi ščite navodila za sodelovanje na oglasnih straneh v časopisu.
Ptuj, torek, 17. septembra 2013
letnik LXVI • št. 73 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Petek, 13., srečen za Zavrč
O Stran 11
Tenis • Rola odlično odigral dvoboj Davisovega pokala proti JAR
O Stran 15
Rokomet •
Ormožani nemočni proti Mariboru, Ptujčanke proti Zagorju
O Stran 12
Štajerski
m digitalni knjižnici:
www.dliK).si
Štajerski 'E3
Slovenija • Zadolževanje občin
Slovenske občine zadolžene do vratu
Slovenske občine so imele ob koncu lanskega leta skupno za 900 milijonov evrov dolga, po podatkih finančnega ministrstva bo letos številka še višja.
Številni župani iz vse Slovenije v dneh, odkar je minister Virant »zagrozil« z reorganizacijo občin, glasno in vztrajno upravičujejo obstoj svojih občin z argumentom, da so se v letih, odkar so nastale, razvile na račun mnogih investicij. Pri tem so pozabili dodati še dejstvo, da so se z isto hitrostjo, kot so se razvijale, tudi zadolževale. Konec lanskega leta je skupni dolg vseh slovenskih občin znašal skoraj 900 milijonov evrov, po podatkih Ministrstva za finance pa bo v letošnjem letu številka še višja, saj se dnevno povečuje število zahtev za izdajo soglasja k začetku postopka zadolževanja. Občine Spodnjega Podravja, razen dveh izjem, pri tem niso nobena izjema, njihovi dolgovi znašajo od dobrih 60 tisočakov pa vse do 15 milijonov Res pa je, da dolg vseh občin komaj dosega finančno luknjo, ki sta jo povzročili le dve zasebni banki...
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Pomembno je, kaj otroci v vrtcih jedo
Ptui • Vrtec Ptuj obiskuje letos okoli tisoč otrok. Preverili smo, kaj malčki tam jedo, kako je hrana pripravljena, kaj se zgodi z ostanki in kolikšen je sploh strošek prehrane. Podatki so nadvse zanimivi.
O Stran 9
Kazen, ker so obrezovali drevje brez dovoljenja
Ptuj • Po neurjih v letih 2008 in 2011, ki so prizadela zaščiteno drevje v kompleksu turniškega gradu, so krajani ČS Breg-Turnišče na lastno pest odstranili nevarno vejevje in dve lipi. Zdaj trem grozi tožba na ptujskem Okrožnem sodišču.
O Stran 4
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 17. septembra 2013
Ptuj • Svet ptujske bolnišnice z novim predsednikom
Sanacija se ostrejsa
Dvanajstega septembra se je na prvi seji v novi sestavi sestal svet ptujske bolnišnice, na kateri so tudi imenovali novega predsednika sveta. Neuradno je bil kandidat za predsednika sveta Ptujčan Metod Grah. Ker je sedmi član sveta Miran Kerin manjkal, je prvo javno glasovanje prineslo neodločen rezultat, po tri glasove podpore Metodu Grahu in Dušanu Jošarju. Metod Grah je pri tem izidu kandidaturo umaknil z obrazložitvijo, da drugi kandidat (Dušan Jošar) delovanje zavoda bolje pozna in da se vsem članom sveta mandat tako ali tako izteče novembra letos.
Pod vodstvom Dušana Jo-šarja, ki vodi sektor za ekonomiko javnega zdravja v Direktoratu za zdravstveno ekonomiko ministrstva za zdravje, bo svet v najkrajšem času, najkasneje pa v roku enega meseca, izvedel razpis za novega direktorja, saj dosedanjemu v. d. direktorja decembra letos poteče drugi enoletni mandat. Glavnina razprave na septembrski seji
se je dotikala poslovanja ptujske bolnišnice v prvem polletju letos, ki izkazuje primanjkljaj v višini dobrih 424 tisoč evrov, ki pa ga ne bi bilo, če država ne bi zmanjšala rednih prilivov, odločbe Dursa in najema kredita iz enotnega zakladnega računa. Tudi v tem obdobju bolnišnica ni uspela realizirati dogovorjenega programa dela. Narediti bo treba vse, da se bo pro-
Uvodnik
Mali oglas:
menjam politika za košarkarja
V zadnjih dneh smo Slovenci ponovno združeni. Tokrat zasluge za to gredo našim košarkarjem, ki nas navdušujejo s svojo odlično igro in uvrstitvijo. Slovenske zastave, ki plapolajo na vsakem koraku v podporo našim fantom, ljudje že dolgo niso vihteli s takšnim ponosom kot te dni, Pozitivno vzdušje, ki spremlja tako tiste, ki se na košarko spoznajo, kot nas, popolne nevedneže, bi moralo trajati še dolgo časa. Toliko, da si opomoremo od vseh težav, ki nas pestijo že nekaj let. Politiki, ki delajo le zase in za svoj žep, ustrahovanje ljudi, korupcija, propadi podjetij, bank, bla bla bla. Zgodbe, ki smo jih izpeli že tolikokrat, da nam vsem že presedajo, bi se lahko vendarle končale. Leta negotovosti, ki so v Sloveniji še posebej izrazita, so bila izčrpavajoča za vse, izobražence, upokojence, študente, dijake, podjetnike ... Prav zato je lepo spet čutiti navdušenje. Sploh ni pomembno, zakaj se veselimo, pomembno je, da se. Naj bo košarka, rokomet, nogomet ali karkoli drugega. Meni je povsem vseeno. Pomembno je le, da so ljudje združeni v želji, da pokažemo, da smo se naveličali negativizma in sporočil, ki nam jih pošiljajo tisti, ki vladajo tej naši mali deželici. Če bi naši politiki imeli v sebi vsaj delček tega, kar premorejo naši športniki, bi jim gotovo bilo veliko lažje. A ne, oni čas raje tratijo z metanjem polen pod noge vsem drugače mislečim. Vsi, ki spremljamo politično dogajanje na lokalni in državni ravni, vemo, da so med politiki številni zakomple-ksani posamezniki, ki jih veseli le dejstvo, da se vidijo na televiziji ali v časopisu, ne glede na to, ali so povedali kaj pametnega ali ne. Zato pobuda, da poslancem plačo znižamo na minimalca, mogoče niti ni tako slaba. Vsaj dokler se ne spametujejo in začnejo delati kaj koristnega. Čas bo, da tudi politiki bolj odločno stopijo na parket in žogo vržejo v pravi koš. Avtogolov na tem igrišču je namreč bilo že preveč.
Dženana Kmetec
gram izvedel v pogodbeno dogovorjenem obsegu, so poudarili člani sveta zavoda. Rezultati kažejo, da bo treba sanacijski program dopolniti in zagotoviti njegovo sprotno spremljanje. Vprašanje pa je, do kod bodo rezi še mogoči brez posledic za kakovost zdravljenja in varnost bolnikov.
Za zdaj ptujski bolnišnici
davčnih obveznosti v višini 550 tisoč evrov zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilih zdravnikom v letu 2011, ki so z njo sodelovali kot samostojni podjetniki, ni treba plačati. Po pritožbi in prošnji bolnišnice je bilo plačilo odloženo do odločitve na drugi stopnji, zato bo svet zavoda z odločitvijo o usmeritvah vodstvu bolnišnice o tej odločbi Dursa počakal.
Za premostitev kratkoročnih likvidnostnih težav, za plačilo dobaviteljev zdravstvenega materiala in zdravil pa je ptujska bolnišnica v dogovoru z ministrstvom za zdravje zaprosila za najem kratkoročnega kredita iz enotnega zakladnega računa, ki deluje v okviru ministrstva za finance, v višini 1,8 milijona evrov, ki ga bo morala odplačati v enem letu.
Člani sveta zavoda stanje v ptujski bolnišnici ocenjujejo kot zelo resno, še posebej pa skrbi nedoseganje planov in pri tem po svoje tudi izplačila za nadurno delo, skupaj z dežurstvi so ta izplačila dosegla 770 tisoč evrov, programi pa niso realizirani. Po Mariji Magdalenc so razmere več kot kritične, zaradi neplačevanja računov bolnišnici gro-
Tehnične težave z mamografom, vzrok neznan
„Ob zagonu samega aparata za mamografijo je prišlo do tehničnih težav: mamograf nekaj časa deluje brezhibno, potem pa javi napako, vzrok ni znan. Med izvajanjem mamografij je bila ves čas zraven našega osebja prisotna tudi aplikatorka proizvajalca mamografa, tako da težave niso povezane z osebjem, kot to skušajo predstaviti nekateri. O težavah je bil takoj obveščen dobavitelj mamografa podjetje Marc Medical, ki je v aktivno reševanje vključil tudi samega proizvajalca, saj se doslej še pri nobenem njihovem mamografu (GE Health Care) niso pojavile takšne težave. Proizvajalec zagotavlja, da bo mamograf usposobljen za normalno delo v tem tednu, tudi zato nismo želeli vznemirjati javnosti. Pacientke sproti obveščamo in usklajujemo nadaljnje termine za slikanje. Prosimo za razumevanje, saj gre za resnično nepredvidene zaplete," je na vprašanja o zapletih pri izvajanju ma-mografij z novim sodobnim digitalnim mamografom, ki so te dni zaokrožile po Ptuju in okolici ter o prenaročanju pacientk, odgovorila v. d. direktorice Mirjana Bušljeta.
zijo tudi izvršbe, brez rezov rešitve ne bo. Skupaj z Metodom Grahom pa sta poudarila, da bi sprejeti sanacijski program moral temeljiti na dobri volji vseh zaposlenih v ptujski bolnišnici, ki pa je, vsaj za zdaj, ni zaznati. Svet zavoda je tudi pozval ministrstvo za zdravje, naj se aktivneje vključi v reševanje finančnih težav ptujske bolnišnice, še posebej pa plačila več
kot 550 tisoč evrov visokega davčnega dolga za leto 2011. V primeru plačila dolga bo bolnišnica vložila tožbo na sodišča (Upravno sodišče RS in Evropsko sodišče), ob tem pa tudi odškodninsko tožbo za tiste, ki so bili leta 2011 in prej odgovorni za poslovanje bolnišnice. Možna pa je tudi kazenska ovadba za takratno vodstvo zaradi oškodovanja javnih sredstev.
MG
Slovenija • S primanjkljajem v prvem polletju 18 bolnišnic
Ob koncu leta pričakujejo skupaj 11,5 milijona evrov minusa
V prvem polletju je pozitivno poslovalo osem bolnišnic, 18 bolnišnic pa negativno. Poslovanje bolnišnic se po besedah Elde Gregorič Rogelj z ministrstva poslabšuje zaradi negativnega denarnega toka, prav tako se neplačane obveznosti z daljšimi zapadlimi roki povečujejo. Ob koncu leta bodo bolnišnice beležile predvidoma 11,5 milijona evrov minusa.
Bolnišnice so v prvem polletju skupaj zabeležile skoraj 11 milijonov evrov minusa, kar je 1,7 odstotka vseh prihodkov bolnišnic. Zapadle obveznosti bolnišnic so 15. avgusta znašale več kot 86 milijonov evrov, od tega je višina zapadlih obveznosti do dobaviteljev več kot 58 milijonov evrov. Ocenjujejo, da bo skupni primanjkljaj ob koncu leta znašal približno 11,5 milijonov evrov. Izrazito visoke primanjkljaje so v prvem polletju zabeležile bolnišnice Sežana, Vojnik, Brežice, Ptuj, Trbovlje, Izola in Jesenice. Bolnišnice so tudi zniževale odhodke, v povprečju za 4,3 odstotka.
Ministrstvo je prejelo prošnje devetih bolnišnic za enoletno zadolževanje v državni zakladnici, medtem ko štiri (Splošna bolnišnica Brežice, Murska Sobota, Vojnik in Slovenj Gradec) posojilo že pre-
jemajo. Tako so zaprosile za likvidnostno posojilo v višini 19 milijonov evrov. Ob tem so bolnišnice morale priložiti sanacijske načrte. Minister za zdravje Tomaž Gantar je opozoril, da bodo tisti direktorji, ki ne bodo izpolnjevali sanacijskega načrta in bodo črpali
sredstva iz zakladnice, trpeli posledice, po potrebi »tudi leteli«. Direktor bolnišnice, ki ne ve, kako bo vračal posojilo, pa ga niti ne bo dobil. Poleg tega Gantar opozarja, da bolnišnicam, ki se ne bodo držale sanacijskega načrta, ne more zagotavljati, da ne bodo ostali
brez plač. »Škoda je pričakovati, da bi lahko z državnim proračunom sanirali dolgove bolnišnic. Država denarja nima,« je dejal. Minister ima sicer občutek, da se direktorji nekaterih bolnišnic ne zavedajo dovolj, kako resen je položaj v zdravstvu. (sta)
Spoštovane občanke in občani!
Ob slovesnem odprtju Kongresno-kulturnega središča v dominikanskem samostanu, ki bo za povabljene goste potekalo v petek, 20. septembra, je v režiji in po scenariju Petra Srpčiča v koprodukciji z Gangl production nastala glasbeno-gledališka predstava s 3D-video projekcijo Obrazi časa. Zaradi omejenega števila sedežev vas Mestna občina Ptuj vljudno vabi na ogled ponovitve spektakla v soboto, 21. septembra, ob 20. uri. Vstopnice lahko prevzamete v Turistično-informativnem centru Ptuj od srede, 17. 9., do sobote, 21. 9., med 9. in 20. uro.
I
I
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 17. septembra 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Slovenija • Zadolženost slovenskih občin
Za (uspesnimi) občinami se skrivajo milijoni dolgov
Zadolženost občin se iz leta v leto povečuje, po podatkih Ministrstva za finance so bile konec lanskega leta občine zadolžene za skoraj 900 milijonov, bolj natančno za 836.866.173,19 evrov, kar je za 200 milijonov več kot leto poprej. Na drugi strani pa se število nezadolženih zmanjšuje, v lanskem letu jih je bilo manj kot 10 %, od 211 je nezadolženih le 20 občin, med njimi iz Spodnjega Podravja tudi Gorišnica in Markovci.
Dolg posameznih občin v Spodnjem Podravju znaša tudi čez 2 milijona evrov, pri tem se dolg na prebivalca giblje med 50 in 700 evri. Najbolj zadolžena je občina Duplek, ki ima dolga za 2,3 milijona evrov, sledita ji Ormož in Videm, prav tako z dobrima 2 milijonoma. Več
kot milijon evrov državi dolgujejo tudi Dornava, Hajdi-na, Kidričevo in Majšperk, njihov dolg na prebivalca znaša med 300 in 500 evrov, med manj zadolženimi pa je s slabimi 70 tisočaki občina Trnovska vas, dolg na prebivalca pri njih znaša slabih 50 evrov. Precej bolj zadolžene
so slovenske mestne občine, Ptuj na primer za dobrih 15 milijonov, Maribor za 56 milijonov, Murska Sobota za 9 milijonov, nesporna »zmagovalka« pa je Ljubljana s kar 220 milijoni dolga. Po zadolženosti na prebivalca vodi Koper, dolg znaša kar 1100 evrov na prebivalca.
Kakšne letne anuitete plačujejo naše občine
Poleg tega, koliko znaša skupen dolg občine, je pomemebn in zanimiv tudi podatke, koliko znašajo letne anuitete. V spodnjepodravskih občinah so po podatkih, ki so jih poslali iz občinskih uprav, takšne:
Mestna občina Ptuj
Letna anuiteta za plačilo kreditov znaša 970.000 evrov, letni stroški finančnih najemov oziroma lizin-gov pa znašajo 456.172 evrov.
Občina Hajdina
V	občini Hajdina za leto 2013 letna anuiteta za kredite znaša 141.383,40 evra.
Občina Kidričevo
Letna anuiteta za plačilo kreditov je 192.727 evrov.
Občina Majšperk
V	majšperški občini glavnica kredita znaša 23.928,96 evra ter obresti 20.978 evrov letno. Letni stroški za lizing pa 123.641,39 evra za glavnico in še 12.730 evrov za obresti.
Občina Podlehnik
Letna anuiteta za plačilo kredita znaša 100.188,52 evra.
Občina Videm
V	letu 2013 ima občina Videm planirano 252.755,68 evra odplačila glavnice po vzetih kreditih.
Občina Cirkulane
Iz občine Cirkulane so nam sporočili, da so kredit za poplačilo nove dvorane najeli leta 2012 za obdobje 5 let v višini 500.000 evrov, kredit je odobrila Evropska investicijska banka, občina je dodatno dobila 50.000 evrov subvencije, tako da bo dejansko odplačala skupaj z obrestmi za 25.000 evrov manj kredita, kot ga je najela.
Občina Zavrč
V	završki občini po podatkih v zaključnem računu za leto 2012 letna anuiteta odplačila kreditov znaša 59.596,27 evra.
Občina Žetale
V	tej občini znaša letna anuiteta znaša 58.908 evrov.
Občina Trnovska vas
Občina je do letos imela 30.000 evrov letne anuitete, ki so jo v celoti odplačali in so v drugi polovici leta popolnoma brez kreditov.
Občina Juršinci
V	Juršincih imajo najete tri kredite, in sicer dva pri NLB, za enega ima letno anuiteto v znesku 15.648 evrov, za drugega pa 18.488 evrov. Tretji kredit je najet pri Unicredit Bank, letna anuiteta tega znaša 82.848 evrov. Skupni znesek vseh treh je 116.984 evrov.
Občina Destrnik
Občina ima trenutno dva kredita, in sicer kredit v višini 150.000 evrov, najet pri banki BKS Banka AG, letna anuiteta tega znaša 15.000 evrov, in kredit v višini 380.000 evrov, prav tako najet pri isti banki, letna anuiteta pa je 25.332 evrov. Skupaj to letno znese 40.332 evrov. Sicer pa je Občina Destrnik 18. junija 2013 sklenila tudi pogodbo za kredit v višini 1.260.000 evrov (najet pri banki BKS Banka AG). Kredit je bil najet za nakup poslovnih prostorov, na 15 let z enoletnim moratorijem, prvi obrok pa zapade v plačilo 30. 6. 2014, zadnji pa 31. 5. 2029. Kredit se bo odplačeval anuitetno in bo po sedanjem amortizacijskem načrtu mesečno anuiteta znašala 9.451,95 evra.
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
V	eni najmanjših občin, Sv. Andražu, odplačujejo letno dolgoročna posojila v skupni višini 53.400 evrov.
Občina Ormož
Občina Ormož ima v proračunu za leto 2013 za odplačilo glavnic kreditov planiranih 376.401 evrov, za odplačilo obresti pa 20.610 evrov. »Iz naslova leasinga nimamo obveznosti, prav tako nimamo obveznosti iz druge vrste zadolževanj, kot so na primer blagovni krediti, javno-zasebno partnerstvo, razne oblike najemnin ... Prav tako ni zadolžen noben javni zavod, katerega ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Ormož, kar pomeni da Občina Ormož ni dala nobenega poroštva javnim zavodom,« je pojasnil vodja oddelka za finance na Občini Ormož Mirko Šerod.
Občina Sv. Tomaž
Zinka Hartman, direktorica uprave občine Sv. Tomaž, je pojasnila, da v njihovi občini letno za odplačilo dolga namenijo 76.031 evrov.
Občina Dornava
Letna anuiteta za odplačilo dolga v občini Dornava v letu 2013 znaša 147.857 evrov. »Leasingov ali kakšnih drugih stavbnih pravic nimamo. Jasno je treba povedati, da so krediti najeti zgolj za investicije in ne za tekoče poslovanje, tako kot to delajo na primer država ali kakšna državna podjetja,« je dejal župan občine Dornava Rajko Janžekovič.
Patricija Kovačec, Dženana Kmetec in Mojca Zemljane
Po Zakonu o javnih financah se lahko občina zadolži na podlagi predhodnega soglasja ministra pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakonodaja, o zadolževanju in odplačilih glavnic mora poročati ministrstvu, na način in v rokih, ki jih predpiše minister. Občina se
lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Zadolževanju pa kar ni videti konca, saj se dnevno povečuje tudi število zahtev za izdajo soglasja k začetku postopka zadolževanja. Zahtevo za izdajo spremembe soglasja k zadolžitvi je do
Prvi mož občine Dornava Rajko Janžekovič je ob temi kreditov komentiral tudi aktualno politično-gospodarsko situacijo v državi in podal svoj predlog glede dovoljene meje zadolževanja lokalnih skupnosti: »Delna rešitev za gospodarstvo bi bil dvig meje zadolževanja z osmih na morda 12 ali celo 15 % glede na višino proračuna. Tako bi občine (predvsem manjše, mogoče pa tudi večje) lahko šle v nove in potrebne investicije, obenem pa bi se nadpovprečno dvignil odstotek črpanja evropskih sredstev. V primerjavi z Nemčijo, ki jo vsi vidimo kot zelo razvito, in to tudi je, smo slovenske občine sedemkrat manj zadolžene. Ampak ti podatki in predlogi za naše veljake niso potrebni. Pomembno je, da se nekateri pasejo na javnih financah, po določenih novih napovedih pa verjetno novi 'prašički' že čakajo na nova državna korita.«
septembra letos poslalo kar 78 občin. Ministrstvo za finance je izdalo 69 soglasij k začetku postopka zadolževanja občin. Skupni obseg za odobritev poslov na podlagi soglasij k začetku postopka zadolževanja občin znaša 68,5 milijona evrov. V nadaljnjem postopku zadolževanja je bilo prejetih 43 zahtev za izdajo soglasja k zadolžitvi, od tega je MF že izdalo 40 soglasij k zadolžitvi. Skupni obseg nove zadolžitve občin na podlagi izdanih soglasij k zadolžitvi znaša 37,9 milijona evrov. Katere občine so vložile zahtevo, ni znano, saj na ministrstvu v zvezi s seznamom občin, ki so vložile zahtevo za izdajo soglasja, pojasnjujejo, da zadev, ki so v postopku reševanja, Ministrstvo za finance ne posreduje javnosti.
Patricija Kovačec
Občina	Dolg 31. 12. 2012 (v evrih)	Število prebivalcev na dan 1. 1. 2012	Dolg na prebivalca (v evrih)
Cirkulane	475.409,84	2.373	200,34
Destrnik	480.833,34	2.689	178,81
Dornava	1.544.933,98	2.775	556,73
Duplek	2.303.459,24	6.929	332,43
Gorišnica	0,00	4.031	0,00
Hajdina	1.669.066,56	3.817	437,27
Juršinci	528.232,84	2.429	217,47
Kidričevo	1.885.198,04	6.744	279,54
Majšperk	1.296.387,57	4.134	313,59
Markovci	0,00	4.077	0,00
Ormož	2.092.989,01	13.026	160,67
Podlehnik	710.659,50	1.926	368,98
Središče ob Dravi	913.422,76	2.271	402,21
Sveti Andraž	665.693,35	1.244	535,12
Sveti Tomaž	450.270,97	2.216	203,19
Trnovska vas	66.666,56	1.343	49,64
Videm	2.017.796,76	5.762	350,19
Zavrč	667.797,44	1.551	430,55
Žetale	919.901,15	1.397	658,48
Vir: Ministrstvo za finance
Mestna občina	Dolg 31. 12. 2012 (v evrih)	Število prebivalcev na dan 1. 1. 2012	Dolg na prebivalca (v evrih)
Ptuj	15.263.400,23	23.603	646,67
Celje	30.908.397,62	48.879	632,34
Koper	56.471.218,06	51.219	1102,54
Kranj	16.805.112,02	54.890	306,16
Ljubljana	219.348.119,26	268.547	816,76
Maribor	56.559.702,19	108.217	522,65
Murska Sobota	9.103.973,55	19.700	462,13
Nova Gorica	3.221.577,09	31.553	102,10
Novo mesto	17.269.485,78	35.855	481,64
Slovenj Gradec	5.400.033,86	17.210	313,77
Velenje	16.068.509,02	33.119	485,17
Vir: Ministrstvo za finance
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 17. septembra 2013
Ptuj • Grad Turnišče in park poslej v občinski lasti
Ker so posegali brez dovoljenja, bodo kaznovani
Območje turniškega parka in gradu je za prebivalce ČS Breg-Turnišče pomembno ne samo kot kulturno-zgodovinski spomenik, temveč tudi kot priljubljeno rekreativno in družabno območje. Žal pa se tudi to območje ni uspelo ogniti propadanju. Na to so vsa leta najpogosteje opozarjali prav v svetu ČS.
Njihovi dopisi, da je treba ukrepati in končno že nekaj narediti, da objekt gradu in park ne bi še naprej propadala, da bi dobila videz urejenosti in najpomembnejše, vsebino, ki bi pritegnila, so največkrat romali na MO Ptuj, od tam pa na ministrstvo za kulturo. Novo namembnost in vsebine, ki bi ga oživile, so bolj kot odgovorni iskali ljudje, ki so se predstavili kot civilna iniciativa in jih tudi pozvali, da jim prepustijo park in grad, ker slabše, kot je danes na tem območju, ne more biti.
Po toči in neurju leta 2008 ter neurju leta 2011 je v zapuščenem objektu turniškega gradu, ki kaže vse prej kot urejeno podobo, ponovno začelo zamakati. Neurje pa je dodatno prizadelo tudi nekatera drevesa. Na to pa ni opozoril nihče drug kot krajani tega območja oziroma ČS Breg-Turnišče, ki z območjem živijo, ga imajo za svojega, ne glede na zaščito kot kulturnega spomenika, ki pa se v ravnanjih na zunaj v vseh teh letih ni videla. Tudi v tem primeru in v neštetih drugih primerih so se čutili odgovorne (brez pristojnosti), da v odsotnosti upravljavca in vsebine občasno tudi ukrepajo, ko gre za suhe veje dreves in druge poškodbe na njih. V no-
benem primeru pa temu območju niso želeli škoditi ali ga dodatno oskruniti. Na lastno pest so tako s pomočjo PGD Turnišče očistili tudi žlebove gradu. Nekaj zadnjih let pa si je MO Ptuj intenzivno prizadevala, da bi turniški kompleks (grad in park) država prenesla na lokalno skupnost in bi ga namenila za potrebe izobraževanja in nekatere druge, ki bi prinesle na to območje tudi potreben razvoj. Varuhi kulturne dediščine verjetno poseka mogočnih dreves niti ne bi opazili, če se ne bi začelo intenzivno popisovanje območja zaradi prizadevanj MO Ptuj, da se to nameni za potrebe izobraževanja oziroma Biotehniške šole Ptuj.
Nekateri „ljubiteljski" posegi v območje kulturnega spomenika, za katerega so skrbeli, ker bi sicer bila na tem območju „džungla", pravijo v ČS Breg-Turnišče, pa po ugotovitvah stroke naj ne bi bili dobronamerni, ker ni šlo le za
odstranjevanje suhih vej oziroma poškodovanih dreves, temveč za uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote.
Za kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote bodo odgovarjali trije ljudje, zoper katere je obtožnico vložilo Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, razsojalo pa bo Okrožno sodišče na Ptuju. Gre za to, da so bili posegi (poseki) izvršeni na območju kulturnega spomenika državnega pomena, za katere pa ni bilo izdano kulturno-varstve-no soglasje, ki ga v vseh takih primerili mora izdati pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Škoda zaradi dveh lip je nepopravljiva ...
Drevesa v turniškem parku izvirajo iz zadnje preuredi-
tve parka v 19. stoletju, razen topolov. Odgovarjati morajo kljub nadomestni zasaditvi, ker je škoda nepopravljiva, stara drevesa so nenadomestljiva, dve podrti lipi sta imeli obseg 350 cm, stari sta bili okrog 150 let, so med drugim v dopisu iz leta 2012 zapisali v ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je sicer soglašalo z nadomestno zasaditvijo. Ministrstvo pa je tudi imelo informacije o tem, da v parku prihaja do poškodb na vejevju, na to so jih prebi-
valci Turnišč občasno opozarjali, glede konkretnih dreves pa ministrstvo naj ne bi bilo opozorjeno. Država, kljub pozivom, ni nikoli določila upravljavca in vsebine oziroma se kot lastnica ni opredelila do tega objekta, zaradi tega je objekt propadel, zaradi tega je park neurejen, čeprav je spomenik. MO Ptuj je v enem od svojih dopisov, ki je bil prav tako posledica opozoril ČS Breg-Turnišče, tudi predlagala skupen pogovor med MO Ptuj, ČS in ministrstvom za
kulturo, ki ga nikoli ni bilo. V ČS Breg-Turnišče tudi zatrjujejo, da v vseh letih zaščite tega območja odgovorni niso nikoli pokazali zanimanja za to območje, niti jih niso videli, da bi si stanje v naravi tudi ogledali glede na njihove številne dopise oziroma dopise MO Ptuj. Na to, da je treba poreza-ti veje ob drevesih, ki ogrožajo stanovanjske objekte nasproti konjušnice, so opozarjali prebivalci turniškega parka. Posek pa je bil izvršen, predvsem zaradi varnosti ljudi.
MG
V turniškem parku je te dni pred formalnim brezplačnim prenosom nepremičnega premoženja z države na MO Ptuj živahno. Dijaki Biotehniške šole hitijo s čiščenjem oziroma odstranjevanjem suhega vejevja, košnjo trave in nasploh s čiščenjem za bolj urejen videz. Do urejenega videza pa manjka še marsikaj. Območje, ki je več 40 let propadalo, urejenega videza ne bo dobilo čez noč, to je že treba vedeti.
Ptuj • Srečanje koronarnih bolnikov
V	desetih letih dosegli odlične rezultate
V	soboto je v Budini potekalo že 9. tradicionalno srečanje koronarnih bolnikov Sp. Podravja, kjer so slovesno predali funkcije novima predsednicama ptujskega društva in sekcije Ormož, dogajanje pa popestrili še s kulturnim programom.
Glavni namen ptujskega društva koronarnih bolnikov, ki deluje pod pokroviteljstvom Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije, so gibalne dejavnosti, zdravstveno izobraževanje, šola zdravega življenja, ki so hkrati tudi glavni poudarki projekta vse-življenjske rehabilitacije koro-narnili bolnikov. To v društvu na Ptuju uspešno izvajajo že deset let, vse od ustanovitve. Društvo je nastalo na pobudo zdravnice Anemari Malešič, Aleksandra Kuharja, Iva Težaka in Francija Goloba. Društvo od takrat aktivno pomaga srč-no-žilnim bolnikom Sp. Podravja, ki se vsako leto srečajo na Ptuju. Kot je povedal doz-dajšnji predsednik Franci Golob, je ministrstvo za zdravje društvu podelilo status humanitarne organizacije za kronične bolnike. Med dejavnostmi
CENTER
društva, ki je ob ustanovitvi štelo le šest članov, danes pa jih združuje več kot 170, pred-njačijo gibalne dejavnosti, ki so poleg zdrave prehrane izjemnega pomena za krepitev zdravja. Skozi vse leto izvajajo nadzorovano telesno vadbo na Ptuju in v Ormožu. Dvakrat na teden je članom in drugim zainteresiranim omogočena tudi nordijska hoja, občasno
pa so organizirani še sprehodi, pohodi in kolesarjenje. Za delo s člani je usposobljenih 14 vaditeljic. Organizirajo pa tudi šolo zdravega življenja, znotraj katere pripravijo predavanja in delavnice v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ptuj in ptujsko bolnišnico. Te se vsako leto udeleži več kot 30 ljudi. Vodstvo društva spodbuja in skrbi za socialne
stike in druženja. »Da smo v desetih letih delovanja dosegli vidne rezultate pri rehabilitaciji srčno-žilnih bolnikov, potrjuje dejstvo, da je pri tistih, ki so vključeni v program društva, prisotna manjša poraba
zdravil, bolezni se manj ponavljajo, hkrati pa živijo daljše in bolj kakovostno življenje, kar je tudi naš glavni cilj,« je v svojem nagovoru dejal predsednik v odhajanju Franci Golob, ki je ob tej priložnosti
funkcijo predal kolegici Lidiji Lazar. Novo vodstvo je dobila tudi sekcija Ormož, kjer se je s položaja predsednika poslovil Slavko Lukner, nadomestila pa ga bo Cilka Špindler.
Patricija Kovačec
Dosedanji predsednik Koronarnega društva Ptuj Franci Golob je funkcijo predal Lidiji Lazar.
Prlekija • Aktivnosti v tednu mobilnosti
V	službo s kolesom
V	času evropskega tedna mobilnosti bodo v ljutomerski občini potekale številne aktivnosti. Osnovna šola, vrtec, podjetja, ustanove in organizacije bodo pripravile raznovrstne prireditve z osnovnim namenom spodbuditi udeležence k hoji in uporabi koles.
Kot je dejala županja občine Ljutomer Olga Karba, so se v projekt vključile organizacije, katerih zaposleni bodo za pot na delovno mesto namesto avtomobila uporabili kolo, ustanova, ki bo na zaposlenega opravila največ prevoženih kilometrov, pa bo za nagrado prejela kolo. Prav tako bo kolo z žrebom podarjeno posamezniku vseh sodelujočih podjetij, ki se bo ta teden v službo vozil s kolesom. V tem obdobju bo za promet zaprta Cankarjeva cesta, ki vodi do ljutomerske osnovne šole. Pripravljen bo foto natečaj na temo o kolesu, učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer bodo sodelovali v igri Prometna kača, v ljutomerskem mestnem središču pa se bodo izvajali kolesarski izpiti. V okviru tedna mobilnosti bodo občani všportno-rekreacijskem centru v Ljutomeru brezplačno uporabljali teniška igrišča in površine na športnem stadionu, možnost pa bo tudi brezplačnega najema koles v Lokalni turistični organizaciji Ljutomer. Vse dni tega tedna bo na parkirnih mestih na Glavnem trgu nameščena umetna trava, kar bo preprečevalo parkirati motorna vozila.
NŠ
Foto: PK
torek • 17. septembra 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 5
Kidričevo • Nepreklicno odstopil svetnik Anton Habjanič:
»Odhajam zaradi nenehne prezrtosti in šikaniranja!«
Za pravo presenečenje je na prvi popočitniški seji sveta občine Kidričevo poskrbel svetnik Anton Habjanič (LDS), ki je poudaril, da odstopa, ker ga župan in vladajoča koalicija šikanirata in nenehno prezirata ter zaradi tega, ker ni imel nobene možnosti sodelovanja v katerem koli organu občine.
Foto: M. Ozmec
Svetnik Anton Habjanič je že pri obravnavi dnevnega reda vstal in zaradi »nenehnega šikaniranja in prezrtosti « podal nepreklicno odstopno izjavo.
Kot je že na začetku seje poudaril Habjanič, je odločitev za odstop v njem zorela vse od začetka mandata tega občinskega sveta: »Ker ste se odločili, da naši svetniški skupini LDS kljub doseženemu tretjemu rezultatu na lokalnih volitvah v delovnih telesih občine namenite najmanjše število mest, kar je presedan v zgodovini občine Kidričevo. Kako brezkompromisno boste obračunali z drugače mislečimi, ste pokazali tudi z odločitvijo, da kot edini svetnik za vas nisem bil sprejemljiv za imenovanje v katerega od odborov in komisij občinskega sveta. Ker v slovenski zakonodaji ni mogoče odstopiti s funkcije občinskega sveta brez nadomestnih volitev, sem se kljub vaši ignoranci in šikaniranju odločil vztrajati in upravičiti izkazano zaupanje občank in občanov. Pri tem sem seveda iskreno upal, da boste sčasoma toliko politično in osebnostno odrasli. Kanček upanja, da ste se morda začeli zavedati, da ste župan vseh občank in občanov, ste mi vlili s povabilom v delovno skupino za Lokalni energetski koncept, kamor
ste me, mimogrede, imenovali kar brez mojega soglasja. Vendar se je že po dveh sestankih te skupine, od katerih se kljub pozivom niste imeli časa ali pa volje udeležiti niti enega, delo skupine končalo, saj niste bili v stanju odgovoriti na ključna vprašanja. Da je vaše dotično povabilo bila le "muha enodnevnica", smo se lahko za tem prepričali ob pripravi občinskega proračuna za leto 2012 in nič drugače ni bilo za leti 2011 in 2013, ki ste ga pripravili in kasneje s preglasovanjem na seji občinskega sveta tudi sprejeli, brez da bi nas povabili k sodelovanju in upoštevali katerega od argumentov oz. predlogov naše svetniške skupine.«
Za župana je občinski svet le orodje za manipuliranje
Županu Antonu Leskovar-ju je Habjanič očital tudi, da občinski svet razume le kot orodje za manipuliranje in samovoljno dosego svojih pritlehnih interesov: »To ste javno potrdili tudi na eni od sej, ko ste priznali, da ste si za
potrebe združitve otroškega vrtca in osnovne šole v enotni zavod izmislili ali ponaredili sklep občinskega sveta o izbrisu Vrtca Kidričevo iz registra, kar je vsekakor kaznivo dejanje, vredno najmanj kazenske ovadbe. Da ne govorim o ustanovitvi javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo brez poslovnega načrta in o sestavi nadzornega odbora tega podjetja ter o omejevanju svobode govora na sejah občinskega sveta.«
Sicer je Habjanič menil, da bo s svojim odstopom nekaterim povzročil nepopisno
veselje, saj odslej ne bo več nikogar, ki bi župana na sejali občinskega sveta tako odločno in upravičeno kritiziral, s tem pa njegovih kritik župana še ni bilo konec: »Sodu je izbilo dno vaše absolutistično obnašanje, da o tako pomembni zadevi za proračune občanov in občine odločamo kar na korespondenčni seji občinskega sveta, in to brez vsakršnih obrazložitev, na kakšni osnovi ste se odločili za višino subvencije cen omre-žnin za odvajanje in čiščenje odpadnih vod. Kar samo še dodatno potrjuje, na kako
neprofesionalen način vodite občino. Na srečo so se ljudje začeli prebujati in verjamem, da se bodo do naslednjih lokalnih volitev tudi predramili. Glede na svoje izkušnje v tem mandatu občinskega sveta in glede na odločanje večine občinskih svetnikov, ki ne glede na utemeljenost argumentov "nasprotne strani" vsakič "pokleknejo" pred avtoritarnimi manevri župana, se mi zdijo nedavni pozivi "protestniških iniciativ" za takojšnjo razpustitev občinskega sveta in odstop župana kar na mestu. Kljub temu da vse občane z zadnjim dopisom vabite, "da še naprej tvorno in aktivno prispevamo k razvoju svoje lokalne skupnosti, saj bomo le tako prekrmarili težke čase in se optimistično zazrli v prihodnost", vam na žalost moram sporočiti, da se v takšni prihodnosti pod vašim vodstvom ne vidim. Zato se vam vseeno vljudno zahvaljujem za povabilo in se priporočam za sodelovanje v kakšnih drugih okoliščinah, kjer bodo karte drugače premešane.«
Še pred odstopom Habjani-ča je župana Antona Leskovar-ja in svetnike na nevzdržno
stanje in nenehno prezrtost štirih svetnikov opozicije vnovič opozoril vodja svetniške skupne Zoran Žunko, ki ga je posebej ujezilo dejstvo, da so o zadnjem sprejemanju povišanja in nato znižanja cen odvajanja in čiščenja odpadnih voda sklepali kar na ko-respondenčni seji, pri čemer so bili svetniki opozicije tudi tokrat prezrti.
Končno sprejeli občinski prostorski načrt
Neuradno smo izvedeli, da naj bi svetniški sedež Antona Habjaniča iz vrst LDS zapolnila Andreja Emeršič, učiteljica razrednega pouka iz Tovarniške ceste 4 v Kidričevem, ki je na zadnjih lokalnih volitvah prejela za Habjaničem največ glasov. Sicer pa so se kidriče-vski svetniki na seji v četrtek, 12. septembra, seznanili tudi s trendi varnostnih pojavov na območju občine v prvem polletju letošnjega leta, najpomembneje pa je, da so skupaj z dvema amandmajema končno sprejeli tudi občinski prostorski načrt.
M. Ozmec
Ljubljana • MO Ptuj naziv energetsko najučinkovitejša mestna občina
Za 36 % nižji stroški ogrevanja, za 66 % javne razsvetljave
V Ljubljani so 12. septembra za energetsko najučinkovitejšo občino razglasili MO Ptuj, ki je postala tudi absolutna zmagovalka natečaja En.občina 013 v organizaciji Energetika.net. Ta je namenjen občinam, ki se zavedajo energetsko učinkovitega ravnanja in v tem vidijo priložnost za izboljšanje energetskega stanja v lokalni skupnosti.
Komisija je imela zahtevno delo, saj občine iz leta v leto izkazujejo več znanja in uspeha na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, so povedali organizatorji. V MO Ptuj so uresničili številne projekte na področju energetske prenove javnih stavb (Dom starejših občanov, Splošna bolnišnica Ptuj, vrtec Podlesek in Mestni kino Ptuj), stroški ogrevanja so se v teh stavbah zmanjšali za 36 %. MO Ptuj se je tudi kot prva občina v Sloveniji doslej celovito lotila rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj (LED-svetilke in VT Na-svetilke).
Pri 1,587 milijona evrov vredni investiciji, ki jo je delno sofinancirala EU iz kohezijske-ga sklada, je znašal delež MO Ptuj 344 tisoč evrov. Pripravo projektne in investicijske dokumentacije so pričeli v letu
2009, dela oktobra 2012, celotna investicija pa se je končala maja letos. Skupaj so zamenjali 3142 sijalk od 3530 svetilk, vgradili 88 regulatorjev in krmilnih sistemov osvetljevanja, vključno z opremo za učinkovito daljinsko krmiljenje in izvajanje redukcij obratovanja javne razsvetljave ter za spremljanje porabe in izvajanje energetskega knjigovodstva. Pred rekonstrukcijo so bili skupni letni stroški 286.800 evrov oz. 1956 MWh, po končani rekonstrukciji se bodo letni stroški znižali za 66 %, poraba pa bo padla s 1956 MWh na 650 Mwh. Z omenjeno rekonstrukcijo je MO Ptuj zadostila tudi vsem zahtevam uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Izpust CO2 se bo znižal za 717 t/a. V projektu rekonstrukcije javne razsvetljave je MO
Ptuj tudi novost z vidika varovanja kulturne dediščine, znamenito mestno svetilko je mesto ohranilo takšno, kot je bila. Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana pa je to zagotovo pridobitev, s katero se lahko v tem trenutku ponaša še samo Ptuj. Rezultati projekta rekonstrukcije javne razsvetljave MO Ptuj so več kot odlični, zanimanje za ptujsko mestno svetilko pa kažejo tudi že v drugih okoljih.
Z ustanovitvijo Lokalne energetske agencije so v MO Ptuj vzpostavili temelje za sistemsko upravljanje z energetsko učinkovitostjo. Pod njenim vodstvom je nastal tudi lokalni program učinkovite rabe energije, ki ga v MO Ptuj izvajajo že peto leto. V ta program so zajeta vsa področja, ki so povezana z učinkovito rabo energije v javnem in za-
sebnem sektorju. Doslej največji projekt rekonstrukcije javne razsvetljave v Sloveniji, so izvedle Javne službe Ptuj.
Solarne elektrarne, koge-neracija, menjava stavbnega pohištva, obnova fasad, raz-
plinjevanja na deponiji in drugi tovrstni projekti pa so delo zunanjih izvajalcev. Dela na tem področju je veliko in je povezano s programom trikrat minus 20, še dodaja ptujski župan, ki je ponosen
Občina Ptuj je bila energetsko najučinkovitejša med mestnimi občinami. Med majhnimi občinami (do 5000 prebivalcev) je zmagala občina Divača, med večjimi (nad 5000 prebivalcev) pa občina Krško. Poleg priznanj so občine prejele še nagrade v vrednosti več kot 10.000 evrov.
na opravljeno delo na področju učinkovite rabe energije. LEA Spodnje Podravje pod vodstvom Janeza Petka pa je tudi izvedla prijavo MO Ptuj na omenjeni natečaj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projekta rekonstrukcije javne razsvetljave M0 Ptuj so od skupaj 3530 svetilk zamenjali 3142, večinoma z LED-svetilkami.
6 Štajerski TEDNIK
Gospodarstvo
torek • 17. septembra 2013
Ptuj • Dvajset let uspešnega poslovanja podjetja Tenzor
Iz garažnega v mednarodno podjetje
Včeraj je ptujsko podjetje Tenzor praznovalo 20-letnico uspešnega poslovanja. Začelo je kot garažno podjetje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Iz nepomembnega ponudnika avto alarmov je v dvajsetih letih zraslo v zelo pomemben dejavnik na področju elektronskih rešitev, ne samo na področju tehničnega varovanja, temveč tudi ostalih, zelo zahtevnih elektronskih sistemov.
Uspelo jim je, tudi zato, ker so imeli pogum in ker so se zavedali pomena nenehnega vlaganja v razvoj. V tem času so bili tudi med gazelami. Kriza jih je postavila pred nove izzive, njihov cilj so zahtevna srednjeevropska in svetovna tržišča. Dvajsetletno poslovanje so tenzorjanci predstavili na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali direktor podjetja Tenzor Bojan Petek in lastnik podjetja ter direktor strateškega razvoja Tenzor Miran Senčar, Albert Bene, strateški svetovalec, in Miha Sen-čar, direktor komerciale.
Z lastnim znanjem do specializiranih rešitev
Zelo so ponosni na lastna razvojna centra; slovenski je osredotočen na področje tehničnega varovanja, upravljanja s prometom in upravljanja turističnih objektov, makedonski pa na področje upravljanja z zgradbami BMS. Kot poudarjajo vodilni v skupini Tenzor, lastna razvojna centra omogočata razvoj specializiranih rešitev, strojne in programske opreme po željah in zahtevah
naročnika ter prilagoditev obstoječe standardne opreme v specifično okolje.
Padanje investicij se odraža tudi v obsegu njihovega poslovanja, zato se usmerjajo v nove produkte in na nove trge, da ohranjajo letni obseg prihodkov zadnjih nekaj let, ki znaša štiri milijone evrov. Razmere v Sloveniji niso samo posledica gospodarske in finančne krize, temveč tudi moralne krize, poudarja Bojan Petek, ki opozarja tudi na velike pomanjkljivosti v sistemu javnega naročanja, ki jih močno občutijo tudi sami. Kljub
Ze od leta 1993 podjetje Tenzor na slovenskem trgu uspešno izvaja storitve naprednega tehničnega varovanja kot eno vodilnih podjetij na tem področju. S trdim delom so uspeli podjetje povečevati, razvoj se je pričel z vgrajevanjem sistemov proti krajam izdelkov, ki še danes predstavljajo zelo pomemben delež v njihovem skupnem prometu. Celotna skupina Tenzor s petimi hčerinskimi podjetji v Albaniji, Hrvaški, Makedoniji, Srbiji in Sloveniji ima danes skupaj več kot 80 zaposlenih. Z ustanavljanjem povezanih podjetij v Sloveniji in zunaj nje, zlasti še v državah bivše Jugoslavije, so začeli leta 2001, skupina Tenzor je nastala leta 2005. V dvajsetih letih so izvedli več kot 680o varnostnih sistemov, pohvalijo se lahko z 2500 naročniki. Zagotavljajo celovite napredne rešitve v načrtovanju in izvajanju varnostnih sistemov, upravljanju zgradb, turističnih objektov ter poslovne inteligence in tehnoloških rešitev za marketing za institucije, podjetja in posameznike. V dvajsetih letih so uspešno končali veliko pomembnih razvojnih projektov, med njimi sistem za upravljanje dogodkov oz. zmanjševanje kraj v trgovini (REMS), prepoznava registrskih tablic - APRN in knji-gomat, ter ITS - inteligentni transportni sistemi. V hčerinskih podjetjih je zaposlenih okrog 30 ljudi, rast v naslednjih letih pričakujejo predvsem v Makedoniji in na Hrvaškem. Prihodki podjetij iz tujine naj bi prinesli letos okrog 1,3 milijona evrov. Eden od ciljev v prihodnjih letih pa je vstopiti tudi na trge Poljske, Turčije, Nemčije in Avstrije. Aktivnosti že potekajo.
Telefon, vaš pravnik, takoj!
Odgovori na pravna vprašanja vam olajšajo vsakdan in nastale probleme.
Mariborsko podjetje Pravda, d. o. o., ki deluje po vsej Sloveniji, nudi svojim strankam široko paleto pravnih storitev. Tako obsega njihova ponudba tudi pravno svetovanje po telefonu, izdelavo pravnih mnenj in podajo odgovorov na pravna vprašanja na njihovem prenovljenem portalu na internetu. Prav tako njihovi pravni svetovalci redno obiskujejo različne radijske postaje, kjer neposredno in brezplačno v eter nudijo pravne nasvete za klicatelje, seveda pa jih najdemo tudi na televiziji v oddaji »Pravni nasvet«, za svoje stranke pa tudi pripravljajo bazo tipsko pripravljenih pogodb, prav tako pa nudijo sestavo pogodb po naročilu.
Tako lahko njihove stranke zaupajo večletnim izkušnjam v pravu njihovih pravnih svetovalcev, ki so vsi univerzitetno diplomirani pravniki in že leta svetujejo in pomagajo v pravnih vprašanjih. 090 31 11 je univerzalna telefonska številka za pravno svetovanje, saj če je kateri operater zaseden, preveže avtomatsko k drugemu operaterju, tako da ni čakalne vrste in se s tem vaši stroški znižajo.
Klic za pravni nasvet na plačljivo telefonsko številko je praktičen, hiter in učinkovit način, kako dobite ažuren odgovor za nizek
znesek in takoj veste, kako pravilno postopati v vaši situaciji. Želite nasvet, kako postopati in seveda kakšne so vaše možnosti za uspeh v primeru začete pravde?
Povprečen klic za pravno svetovanje traja tri minute. Najpogostejša vprašanja, s katerimi se njihovi pravni svetovalci srečujejo, so s področja dednega prava, delovnega prava, nepre-

PravniNas vet. c om
JUSTITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino?
Potrebujete dobrega pravnika?
Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov
www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
Foto: Črtomir Goznik
16. septembra letos je ptujsko podjetje Tenzor praznovalo 20 let uspešnega poslovanja. Celotna skupina Tenzor s petimi hčerinskimi podjetji v Albaniji, Hrvaški, Makedoniji, Srbiji in Sloveniji ima skupaj več kot 80 zaposlenih. S tiskovne konference ob 20-letnici poslovanja.
mičninskega prava in pogodbenega prava, seveda pa nudijo pravne nasvete na vseh drugih pravnih področjih.
Pokličite jih na plačljivo telefonsko številko 090 31 11 in si zagotovite strokovni pravni nasvet TAKOJ ali jih poiščite na spletu www.pravninasvet.com ali pa se obrnite na podjetje Pravda, d. o. o., tudi preko elektronske pošte info@pravninasvet.com.
vsem problemom, s katerimi se dnevno soočajo, so uspeli ohraniti pozitivno poslovanje, predvsem zato, ker so se pravočasno reorganizirali. Podjetje Tenzor deluje skladno s standardom kakovosti ISO 9001/2008, v jubilejnem letu so prejeli tudi certifikat za poslovno odličnost - Excellent SME Slovenia.
Zadovoljstvo zaposlenih in okolja
Kot je poudaril solastnik podjetja Miran Senčar, so zaposleni bogastvo podjetja Tenzor. To dokazujejo tudi s trajnimi zaposlitvami, fluk-tuacija je mala, kljub kriznim razmeram ohranjajo število zaposlenih, o odpuščanju ne razmišljajo. Odločili so se, da če so skupaj razvili podjetje do te faze, bodo skupaj tudi preživeli. Samo strokovno izobražen kader s tehničnim znanjem omogoča razvoj podjetja, temu primeren je tudi
njihov vložek v izobraževanje zaposlenih, doma in v tujini. Že vrsto let izbirajo tudi zaposlenega leta, ki ga okronajo v tenzorjanca leta. Tudi to je gesta, ki pomaga krepiti in povečevati pripadnost zaposlenih podjetju in lojalnost.
Vizija je po besedah Senčar-ja jasna: prerasti v vodilnega ponudnika visoko razvojnih tehnoloških rešitev na področju tehničnega varovanja, upravljanja prometa, zgradb in turističnih objektov ter poslovne inteligence. Postati želijo sinonim za kakovost, strokovnost, tehnično dovršenost in zanesljivost na trgih srednje in JV Evrope.
Med prvimi v Sloveniji so se zavedali pomena družbene odgovornosti in tega, da se uspešnost podjetja ne meri le z višino dobička. Uspešnost podjetja bi morali meriti z zadovoljstvom vseh deležnikov, lastnikov, zaposlenih, dobaviteljev, države in tudi lokalne skupnosti. V vseh dvajsetih
letih poslovanja so pomagali športnikom, likovnim umetnikom, društvom, šolam, javnim ustanovam, humanitarnim organizacijam ter mnogim pomoči potrebnim posameznikom. Že deset let so let so glavni sponzor in tudi pobudnik ženskega rokometa na Ptuju, pomagali so tudi Deja-nu Zavcu, ko še ni bil svetovni boksarski prvak, vrsto let so imeli tudi svojo lastno umetniško galerijo, vsako leto že tradicionalno obdarijo drugega novorojenca v letu, pomagajo Art festivalu in številnim drugim. Tenzorjevo zbirko danes sestavlja že več kot 200 del priznanih domačih in tujih avtorjev.
Ob 20-letnici poslovanja so nagradili tudi svojega prvega kupca. To je bil Andrija Koter, ki so mu leta 1993 vgradili protivlomni sistem, ki še danes deluje. Zahvalili so se mu za zaupanje, ki jim je v tistem času veliko pomenilo.
MG
Prlekija • Oskrba s pitno vodo
Podpisanih pet pogodb
Županja občine Ljutomer Olga Karba, kot koordinatorica projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C, je bila podpisnik petih izvajalskih pogodb.
Z uresničitvijo projekta, ovrednotenega na nekaj manj kot 50 milijonov evrov, se bo izboljšala kakovost pitne vode za okoli 27 tisoč prebivalcev iz osmih prleških občin, ki so priključene na obstoječi javni vodovod. Ob tem bo nekaj več kot 10 tisoč ljudi dobilo možnost prve priključitve na javno vodovodno omrežje, tisoč pa se jih bo v sklopu projekta
lahko s svojimi gospodinjstvi priključilo na kanalizacijsko omrežje, ki se bo gradilo vzporedno z namenom zaščite vodnih virov. Gradnjo primarnih in sekundarnih vodovodov na območju občine Apače izvaja podjetje SGP Mesner iz Zgornje Kungote skupaj z družbama Pondus Kamnica in Adriaing Koper, pogodbena vrednost pa znaša 3,7 milijo-
na evrov. Na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je gradnja primarnih in sekundarnih vodovodov ovrednotena na 6,8 milijona evrov, ter na območju občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej (dela so ocenjena na 4,1 milijona evrov), dela izvaja SGP Pomgrad iz Murske Sobote
NŠ
torek • 17. septembra 2013
Politika
Štajerski TEDNIK 7
Destrnik • Poslanec Pukšič sklical novinarsko konferenco
Ta dva zakona sta črna oblaka nad podeželjem
Kot smo že poročali pred časom, se razprtije med županom občine Destrnik Vladimirjem Vindišem in svetniki SLS, ki imajo večino v občinskem svetu - zaradi odkupa dela prostorov v novozgrajeni poslovni stavbi - nadaljujejo. Med drugim je o tej temi na novinarski konferenci minuli teden spregovoril tudi nekdanji destrniški župan in poslanec Franc Pukšič.
Odkar je župan občine Vin-diš javnosti in občinskemu svetu sporočil, da ne bo podpisal pogodbe o odkupu dela prostorov, dokler ne dobi zelene luči pristojnih inštitucij, čeprav so dela na poslovni stavbi končana, so se strasti na Destrniku ponovno razplamtele. Gre za predpogodbo, ki jo je dva dni pred odhodom z županskega stolčka podpisal Franc Pukšič, a je njegov naslednik Vindiš iz različnih razlogov ne želi realizirati. Prav zato v tej občini že nekaj časa niso imeli seje, saj se jih svetniki SLS - teh je 7 od skupaj 11 - iz protesta ne udeležujejo. Kot je v sredo pojasnil Pukšič, so v SLS sedaj šli še korak naprej in so zoper župana vložili ovadbo. Očitajo mu, da ne realizira sklepov občinskega sveta v skladu s sprejetim proračunom. V tem je med drugim predvideno zadolževanje občine za 1,3 milijona evrov, pri čemer Pukšič izpostavlja, da Vindišev načrt zadolževanja temu znesku prišteva dodatnih 217 tisočakov, ki naj bi bili posledica stroškov, ki
bodo nastali zaradi naročenih raznih študij. Vindiša je obtožil še, da laže, da mu pristojne inštitucije odsvetujejo podpis pogodbe ter dodaja, da bodo stroški, ki bodo nastali zaradi zavlačevanja in nepodpisa pogodbe z investitorjem, za občino katastrofalni. Govoril je tudi o možnosti, da investitor toži občino, če ta ne podpiše pogodbe, materialna odgovornost pa naj bi bila krivda Vindiša. Po Pukšičevem je neumestno govoriti tudi o visokih cenah izgradnje, saj da so te povsem primerne sedanjim razmeram na trgu. Ob teh obtožbah je Vindišu očital še neizdelavo OPPN za Poslovno cono v Janežovcih, zaposlitev Darinke Ratajc na mesto direktorice občinske uprave na Destrniku pa je po njegovem prav tako neprimerna.
Pukšič: »Gre za virantovanje«
Potem ko je skoraj polovico časa na novinarski konferenci porabil za obtoževanje Vindiša, se je Pukšič skupaj
s svojimi kolegi SLS lotil še dveh državnih tem: davka na nepremičnine in predloga o ukinjanju občin. Prav vsi prisotni, Karl Svenšek, Branko Brumen, Franc Pukšič, Rado Simonič in Janko Lorbek, so bili do Virantovega predloga o ukinjanju občin zelo kritični. Prepričani so, da krizo izkorišča za izgovor za centralizacijo. Po Pukšičevih besedah je Virantov predlog poskus, da odvrne pozornost od dejanskih problemov države. Prepričan je, da so nekatere spremembe potrebne, in sicer naj bi se preverjala profesionalnost županov, omejilo bi se tudi število zaposlenih na občinah, določene pristojnosti pa bi se prenesle na občinsko upravo.
Tudi kar se tiče spremembe davka na nepremičnine, so predstavniki SLS dejali, da gre za predlog, ki bo po žepu najbolj udaril gospodarstvo in kmetijstvo. »Če ne znaš drugo kot ljudi ožemati, to gotovo ni prava stvar,« je prepričan poslanec, ki še dodaja, da je to poskus, da podeželju pobe-
r «t	m
_	
	
Nova usklajevanja o proračunu
Vlada je v ponedeljek nadaljevala z Iskanjem rešitev v okviru priprave proračuna za leto 2014. Časa za usklajevanja ima še točno deset dni, če namerava izpolniti obljubo o predstavitvi paketa ukrepov javnosti do 25. septembra. Ozračje v koaliciji so razgrela različna programska stališča strank.
Zahtevna usklajevanja pri spremembah proračuna za prihodnje leto bi namreč lahko ogrozila koalicijo. Te dni je največ napetosti povzročala zlasti možnost, da proračun ne bi vključeval letnega dodatka za upokojence, ki je po uveljavitvi varčevalnega zakona ostal le še tistim s pokojnino do 622 evrov. Medtem se na drugi strani kopja lomijo tudi pri morebitnih novih davkih, proti katerim pa so zlasti v DL. Vlada tudi še ni opustila ideje o uvedbi kriznega davka.
Konkretnih ukrepov nihče od politikov uradno še ne želi komentirati, a naj bi bili znani najpozneje do 25. septembra. Proračun mora vlada v DZ poslati do 1. oktobra, o njem pa naj bi poslanci odločali predvidoma proti koncu leta. Že konec meseca v Sloveniji pričakujemo še misijo Evropske komisije, ki naj bi preverila uresničevanje bruseljskih priporočil.
Predvidene so nove davčne obremenitve
DZ je proračun za leto 2014 sprejel decembra lani, ko je vlada še načrtovala, da bo uspela letos proračunski primanjkljaj znižati na 2,8 odstotka BDP in v prihodnjem letu na 2,5 odstotka BDP. A zaradi skokovite rasti primanjkljaja že vse od začetka tega leta je z julijskim rebalansom zvišala najvišji dopustni primanjkljaj na 4,4 odstotka BDP. Proračunski odhodki za leto 2014 so za zdaj predvideni v višini 9,3 milijarde evrov in julija ob pripravi proračunskih izhodišč je vlada sklenila, da približno na tej ravni tudi ostanejo. Prihodki pa naj bi bili nekaj nižji od prvotnih ocen, namreč okoli 8,25 milijarde evrov.
Med že napovedanimi ukrepi za povečanje prihodkov v letu 2014 je denimo davek na nepremičnine, katerega letni izkupiček za državni proračun je ocenjen v višini približno 190 milijonov evrov.(sta)
rejo sredstva in jih namenijo za pokritje »skorumpiranih tajkunskih kreditov«.
O tem, da so majhne občine dosegle pospešen razvoj ravno z ustanavljanjem novih občin, pa je spregovoril Branko Brumen. Kot poudarja, je
nadomestilo sedaj občinski vir, po novem predlogu pa bi polovica sredstev šla v državno blagajno. »Ta dva predloga sta kar dva udarca za nas,« je še dodal Brumen, s čimer se je strinjal tudi Rado Simonič, ki je šel še korak dlje in dejal,
da v tej državi dobro deluje le lokalna samouprava in da velikost občine ne more biti edino merilo za ukinitev. »Ta dva zakona sta kot črna oblaka nad slovenskim podeželjem,« je še povedal Simonič.
Dženana Kmetec
O obtožbah na njegov račun pa Vladimir Vindiš pravi:
„Vse obtožbe g. poslanca DZ Franca Pukšiča odločno zavračam. Več o tem bom pojasnil na novinarski konferenci, ki jo bom sklical, da dokažem neresničnost obtožb, žalitve in neresnično obrekovanje g. poslanca o meni in direktorici občinske uprave Darinki Ratajc. Razumem, da ne more prenesti, da v občini Destrnik dobro delamo in da projekti tečejo ... Nisem prepričan, kar sem že velikokrat povedal, ali je primerno za bivšega župana in sedanjega poslanca, da je sklenil dva dni pred zapustitvijo županskega mesta v občini predpogodbo o nakupu poslovnih prostorov, ki je po mnenju mnogih škodljiva za občino Destrnik in jo obravnava KPK. Speljana je na netransparenten način, brez razpisa oz. preveritve cen, brez razpisa o poizvedbi javnega interesa in zapeljana skozi občinski svet zaradi SLS, ki imajo večino v občinskem svetu. Danes pa ta isti blokirajo delo občinskega sveta. Vse, kar pa je povezano z najemom kredita za nakup stavbe, bo tema novinarske konference. Na tem mestu pa samo dejstvo, da poslovna stavba po ceni predpogodbe ni 1.088.144,80 evra, ampak je cena 1.327.500,05 evra z DDV (pred dvigom DDV 1.305.737,76 evra). Ob nakupu mora občina plačati DDV. Ali morda po poslančevem to ni strošek občine?"
Ptuj, Ormož • Obisk vodstva stranke NSi
S prve roke spoznati dogajanje na terenu
Vodstvo stranke NSi na čelu s predsednico Ljudmilo Novak je nedavno obiskalo spodnjepodravsko regijo.
Foto: Dženana Kmetec
Predstavniki SLS, z leve: Kari Svenšek, Branko Brumen, Franc Pukšič, Rado Simonič in Janko Lorbek
Novinarska konferenca stranke NSi v Ormožu - na fotografiji z leve: predsednica stranke Ljudmila Novak, župan občine Ormož Alojz Sok in vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin
Zjutraj se je strankina delegacija mudila na delovnih sestankih v Termah Ptuj in Mestni občini Ptuj, v nadaljevanju dopoldneva so sledili obiski v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, Mlinu Korošec v Za-bovcih, v podjetju MCK Salon kopalnic v OC Novi jork v Mar-kovcih in v podjetju Ko-trans v Muretincih. V gostilni Žiher v Moškanjcih se je vodstvo NSi z župani srečalo na delovnem kosilu, popoldan so izkoristili za ogled primera dobre prakse v kmetijstvu. Pri vodovodnem zajetju v Mihovcih pri Veliki Nedelji jim je bilo predstavljeno delovanje namakalnega sistema, uporabniki so
predstavili tudi svoje izkušnje. Vodstvo stranke NSi se je ta dan srečalo še s predstavniki Kmetijskega kombinata Jeru-zalem-Ormož in ormoškimi obrtniki, delovni obisk regije so sklenili s srečanjem s člani in simpatizerji stranke v viteški dvorani ormoškega gradu.
Predsednica stranke Ljudmila Novak je pojasnila, da delovne obiske na terenu izvedejo z namenom, da med ljudmi spoznajo, s kakšnimi težavami se le-ti soočajo. V svojem nagovoru na novinarski konferenci je bila kritična do vladnega predloga o ukinjanju ali združevanju občin, dotaknila se je tudi administrativnih ovir in dol-
gotrajnih postopkov slovenske birokracije. »Če bi uspeli birokratske ovire odpraviti, bi lahko dosegli boljšo učinkovitost, ki bi v končni fazi lahko vodila tudi k odpiranju novih delovnih mest. Na terenu smo slišali, da kmetovalce in gospodarstvenike skrbi napovedana uvedba davka na nepremičnine. Slišano na terenu bomo poskušali preko poslanskih vprašanj ali zakonodajnih predlogov prenesti v državni zbor,« je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak.
Mojca Zemljarič
AEROBIKE
Foto: MZ
8 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 17. septembra 2013
Ptuj • Odprtje ploščadi in 10 let bibliobusa
Namesto bibliobusa potovala le dva kovčka knjig
Dolgoletna prizadevanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, da se na jugozahodni strani uredi prireditvena ploščad, so končno obrodila sadove. Sočasno z odprtjem le-te so v petek pripravili slovesnost, namenjeno še 10-letnici delovanja bibliobusa.
Foto: CG
Ploščad knjižnice Ivana Potrča na Ptuju je bila še pred kratkim eno veliko gradbišče, a je to sredi avgusta zasijalo v vsem svojem sijaju. V petek so novo pridobitev, prireditveni prostor, tudi uradno predali namenu. Gre za investicijo, ki se je izvajala od leta 2011 in so jo začeli z urejanjem zelenice in pločnikov. Sredi junija letos pa je podjetje GP Project ing, d. o. o., pognalo svoje stroje in
Ravno predstavitvi rezultatov omenjenega projekta, ki ga v letih 2008-2014 financirata Ministrstvo za šolstvo ter Evropski socialni skladi, je bila namenjena torkova zaključna konferenca, ki jo je LU Ptuj organizirala v prostorih Mestne hiše.
„Pokazalo se je, da v Sloveniji imamo ljudi, ki se želijo učiti," je bila ena izmed ugotovitev, ki jih je ptujska Ljudska univerza predstavila na omenjenem svečanem dogodku, ki je bil za direktorico tega zavoda Klavdijo Markež, kot je dejala, vesel, a je vseeno imel tudi grenek priokus. „To je bil za nas čas posebnega pomena. Uspeli smo uresničiti svoje poslanstvo in ljudem
v roku dveh mesecev uredilo še glavni, osrednji del, prireditveno ploščad. Za to investicijo je sredstva zagotovila ptujska občina, vredna pa je 118 tisoč evrov. Kot je pojasnil direktor ptujske Knjižnice, predstavlja ta pridobitev za njih zelo pomemben mejnik, posebej vesel pa je, da so vse aktivnosti tekle brezhibno in v dogovorjenih rokih.
omogočiti pridobivanje neformalnih znanj, o katerih so prej le sanjali. Sedaj je projekt v zaključni fazi in srčno upam, da bomo lahko vsaj nekatere dejavnosti ohranili tudi v prihodnje," je med drugim dejala Markeževa. Ob tem je dodala, da so vsi zastavljeni kazalniki za Podravje preseženi in da so zadovoljni ljudje največji pokazatelj uspešnosti omenjenega projekta.
Da je vseživljenjsko učenje postalo zelo pomembno tudi z vidika osebne rasti posameznikov in socialne vključenosti v teh kriznih časih, pa je poudarila podžupanja Mestne občine Ptuj Helena Neudauer.
Preko Centra vseživljenj-skega učenja Podravja, ki je
Od kovčkov in bibli-okolesa do prave potujoče knjižnice
Odprtje prireditvene ploščadi so v ptujski knjižnici združili še z enim pomembnim dogodkom: 10-letnico delovanja ptujske potujoče knjižnice, bibliobusa, ki bralce razveseljuje na kar 51 postajah v mestni občini Ptuj in drugih okoliških občinah.
Idejo, da bi knjige potovale po Ptuju in okolici, je že leta 1958 predstavil Andrej Kovač. Takrat je uredil, da je srednja lesarska šola izdelala dva kovčka, v katerih so knjige potovale po Halozah in Slovenskih goricah. Na ta način so prehodile kar dolgo, 14-letno pot. Leta 1972 pa se piše nov
deloval od leta 2008 naprej, pa so prebivalcem Podravja neformalna znanja dejansko postala bistveno lažje dostopna. Skupaj je bilo na Ptuju, v Vidmu, Kidričevem, Markov-cih, v Ormožu in na Destrni-ku izvedenih 215 delavnic, tečajev ali predavanj, udeleženih pa je bilo preko 2000 učečih se posameznikov, med drugim tudi ranljive skupine. Kar 62 tečajev je bilo izpeljanih za tuje jezike, skoraj toliko tudi za učenje računalništva, številne delavnice pa so bile namenjene učenju ročnih del in kreativnemu delu ter številnim drugim oblikam pridobivanja neformalnega znanja.
Dženana Kmetec
Ptujska knjižnica je pridobila 10-letnico delovanja Bibliobusa
mejnik, takrat je namreč potujočo knjižnico prevzel Simon Petrovič, ki velja za prvega potujočega knjižničarja na Ptuju. Sprva je s knjigami hodil po Ptuju, in sicer peš, nato pa si je omislil kolo, s katerim je lažje transportiral knjige. Občasno se je usedel tudi na vlak in avtobus, vse z namenom, da bi ljudje imeli možnost dobiti knjige, ki so jih želeli. Izjemno priljubljeno je bilo njegovo bi-bliokolo, s katerim je potoval polnih 27 let.
Sodobna zgodovina potujoče knjižnice v našem mestu pa se piše z letom 2003, ko je Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju dobila bibliobus. „Ponosni smo, da na ta način
Matej Erjavec je domov znova prinesel pokal za osvojeno prvo mesto. V Mozirskem gaju je namreč v poletnih mesecih potekalo tekmovanje v aran-žiranju cvetja in zelenjave za pokal mozirski tulipan. Dvanajst tekmovalcev, in sicer tako dijakov kot cvedičarjev, ki že delajo v svojem poklicu,
ploščad (na posnetku),
omogočamo branje kar 69 tisoč prebivalcem občin, ki jih obiskujemo," je med drugim dejal Neudauer.
Prehojenih poti in tisočih prevoženih kilometrov pa se je na petkovi prireditvi spomnila tudi Tjaša Mrgole Jukič, vodja bibliobusa, ki je bila v času njegovega nakupa direktorica ptujske Knjižnice. Spominja se, da sta 10 metrov dolg, 3,5 metra širok avtobus, ki premore kar 90 metrov knjižnih polic, 1. 9. 2003 na pot odpeljala Srečko Vrečar in Vladimir Kajzovar. Kot je izpostavila Mrgole Jukičeva, je v vseh teh letih pomembno vlogo odigral tudi Radio Ptuj, ki poslušalcem redno sporoča
je dve uri izdelovalo cvetlične kompozicije, pri tem pa uporabljalo slovensko lokalno pridelano zelenjavo, nageljne, na-tikalna sredstva, lesene zaboje in lesena sita, na kakršnih so včasih sušili sadje. Vsi našteti materiali so bili za tekmovalce presenečenje, kompozicije pa so izdelovali na prostem,
z odprtjem pa so praznovali še
vozni red bibliobusa.
Trenutno ima ptujska potujoča knjižnica okrog 1600 aktivnih članov, samo lani so opravili 90 tisoč transakcij, minuli teden pa je padel tudi rekord, saj so v enem dnevu sposodili 1882 gradiv. Najbolj iskana knjiga letos je Petdeset odtenkov sive.
Med uporabniki bibliobusa so starejši, brezposelni, obiskujejo pa ga tudi otroci iz 20 šol in 10 vrtcev. Ravno šolarji ptujskih in okoliških šol pa so v petek praznovanju 10-letni-ce delovanja bibliobusa dodali poseben čar. Pod vodstvom Jasne Drobne je prepevalo kar 78 otrok.
Dženana Kmetec
v parku. Vsak tekmovalec je stkal svojo zgodbo in po svoje ustvaril izdelke, v katere je vključeval cvetje in zelenjavo.
Kot pravijo na Biotehniški šoli Ptuj je njihov predstavnik Matej še enkrat dokazal, da se razvija v enega izmed najuspešnejših mladih cvedičarjev, in to ne le na našem koncu, ampak tudi v Sloveniji. Tokrat je iz lesenih elementov izdelal kompozicijo v obliki hiše, pod katero je zanimivo vključil kmetijske pridelke. Uporabil je krompir, papriko, nageljne in številne druge stvari, s katerimi je ustvaril svojo zgodbo in dosegel največ točk. Ocenjevalce sta navdušila Matejeva izvirnost in strokovno znanje, za katero so zaslužni tudi številni profesorji, med drugim njegovi mentorici Jerica Korpar in Ida Obran.
Dženana Kmetec
Center vseživljenjskega učenja Podravje je od leta 2008 postregel z odličnimi rezultati.	Matej Erjavec
Svetniki so na tokratni seji potrdili še ocene izvajanja občinskega programa varnosti za lani, odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj, sklep o soglasju k sistematizaciji delovnih mest v enoti vrtec pri OŠ Žetale ter sklep o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v enoti vrtec pri OŠ Žetale, ki odslej znaša 464,66 evra za prvo starostno skupino od 1. do 3. leta ter 364,98 evra za drugo starostno skupino od 3. do 6. leta.
Ptuj • 2000 posameznikov ima nova znanja
Znanje je edina delnica, ki ji vrednost ne pada
Center vseživljenjskega učenja Podravja, katerega vodilni partner je ptujska Ljudska univerza, je od leta 2008 do danes dosegel zavidljive rezultate na področju pridobivanja neformalnega znanja. To je končno postalo brezplačno dostopno tako rekoč vsem vedoželjnežem, kar 2000 pa jih je bogatejših za nova znanja.
Ptuj • Biotehniška šola ponosna
Fant, ki ve, kako z rožami
O uspehih dijaka Biotehniške šole Ptuj Mateja Erjavca smo poročali že večkrat. Skorajda z vsakega tekmovanja, tako na lokalni, državni kot mednarodni ravni, se vrne s priznanjem. In tudi tokrat si je v Mozirskem gaju s svojim občutkom za cvetličarstvo in aranžerstvo prislužil prvo mesto, pri čemer je pomembno dodati, da niso sodelovali le dijaki, temveč tudi poklicni cvetličarji.
torek • 1l. septembra 2013
Kultura
ŠtajerskiTENHlK S
Ptuj • Kaj v vrtcih jedo otroci in kako je hrana pripravljena?
Pomembno je kaj, otroci jedo
Novo šolsko leto so v Vrtcu Ptuj začeli s skoraj tisoč otroki kot že vrsto let doslej. Tokrat smo preverili, kaj naši malčki tam jedo, kako je hrana pripravljena, kaj se zgodi z ostanki in kolikšen je sploh strošek prehrane.
»Jedilnike načrtujemo s ciljem zagotoviti otrokom ustrezno in potrebno prehrano. Pri tem sledimo priporočilom, ki so zapisana v dokumentu Smernice zdravega prehranje-vanjavvzgojno-izobraževalnih ustanovah. Te ne opredeljujejo samo tega, katera živila je treba umestiti v vsakodnevno prehrano, ampak tudi to, kako morajo biti pripravljena. Vsemu temu sledi tudi komisija za sestavo jedilnikov v našem vrtcu, ki poleg zgoraj omenjenega upošteva tudi to, kaj otroci najraje jedo, kaj morajo dnevno sprejeti in v kakšni obliki. Že vrsto let se komisija trudi, da v jedilnike vnaša stare slovenske jedi, sezonsko in lokalno izbrana živila in pravilne kombinacije posameznih živil. Naše jedilnike bogatimo s pestro izbiro sadja in zelenjave, visoko hranljivimi žiti in stročnicami, kakovostnimi beljakovinskimi živili in kakovostnimi mlečnimi izdelki. Zagotovo pa ob dobro izbrani in pripravljeni hrani posvečamo veliko pozornost tudi kulturi prehranjevanja,« pojasnjuje
Pomembno je, kaj otrok rad je, še bolj pa to, kaj njegovo telo potrebuje za razvoj in kako je hrana pripravljena.
ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Za tri obroke na dan 1,82 evra
V ceni programa imajo sprejeto ceno za tri obroke na dan, ki so ovrednoteni na 1,82 evra. Od tega starši pokrivajo delež,
ki mu je določen z odločbo o višini plačila vrtca, preostali del pa lokalna skupnost, kjer ima otrok stalno prebivališče.
Če otrok manjka, se teh 1,82 evra vrača v enakih deležih, kot se plačuje, tako staršu kot lokalni skupnosti. Konkreten primer: če otrok, za katerega starši plačujejo 50 odstotkov
Kje in od koga ptujski Vrtec nabavlja hrano?
V letu 2012 so v Vrtcu Ptuj za živila, potrebna za prehrano otrok, porabili 414. 631,20 evra (podatek iz letnega poročila za leto 2012, finančni kazalci). Dobavitelji, izbrani v postopku javnih naročil so:
	dobavitelj	znesek
1.	Zelenjava in sadje »kivi« Ziberi Idriz s. p., Ptuj	143.753,8O
2.	Mesarstvo Turnšek Franc s. p., Zg. Hajdina	60.004,60
3.	Perutnina d. d., Ptuj	57.594,19
4.	Mlekarna Celeia d. d., Celje	38.996,18
5.	PPS - Pekarne d. d., Ptuj	31.199,14
6.	Mercator d. d., Ljubljana	27.702,32
7.	Era good trgovina Velenje	22.722,83
8.	Mediacor d. o. o., Celje	13.267,34
9.	Pekarna Pečjak	6.404,25
10.	Kele & Kele d. o. o., Ptuj	5.302,36
11.	Brumec Ručigaj d. o. o., Mengeš	3.530,92
12.	Paf export import d. o. o., Lenart	3.547,93
13.	Atina d. o. o., Velika Nedelja	417,99
14.	Bulc bratje d. o. o., Ljubljana	187,35
	Skupaj:	414.631,20
Vir: Vrtec Ptuj
ekonomske cene, v vrtcu manjka, se mu dnevno pri položnici odšteje 0,91 evra. Če ga torej v vrtcu ni deset dni, to znese 9,1 evra manj.
Prav zato pravi Bratuževa, je tudi mesečna poraba in s tem posledično tudi letna poraba sredstev, namenjena za prehrano, odvisna od števila otrok in delovnih dni.
O tem, kako izbirajo dobavitelje, ravnateljica pravi: »Smo javni zavod in z ozirom na veliko obrokov, ki jih zagotavljamo, smo dolžni vse nabave opravljati v skladu z zakonom o javnih naročilih. Kot naročnik javnega naročila smo zavezani spoštovati pravila javnega naročanja, zato objavimo razpis za sukcesivno dobavo prehrambnega blaga na Portalu javnih naročil in v Uradnem listi EU. V skladu z merili in določili razpisne dokumentacije na javnem odpiranju ponudb ugotovimo in nato izberemo po posameznih sklopih živil sposobnost posameznega dobavitelja za sukcesivno dobavo želenih izdelkov, ki vključuje tudi ekološko pridelana živila.«
Kaj se zgodi z ostanki?
Ker gre za velike količine pripravljene hrane, so ostanki pričakovani. A v Vrtcu Ptuj se trudijo, da je teh čim manj. Kot pravijo, so količine pripravljene hrane v skladu z vsakodnevno evidenco prisotnih otrok, zato ne sme prihajati do prevelikih ostankov. Kar pa se nabere odpadne hrane, jo v skladu z zakonodajo odpelje pooblaščeno podjetje. »Če upoštevamo dejstvo, da je treba vračati celotni strošek za živila, ga tudi zelo skrbno porabljamo in vsakodnevno preverjamo prisotnost otrok,«
Pa brez zamere
Mobi
Mobilna lekicija starin(am)
Zadnjič sem se pri enem od dveh največjih ponudnikov mobilne telefonije v državi, tistem ta zelenem, mudil zaradi nakupa avtomobilskega polnilca za svoj telefon. Kot se je izkazalo zgolj nekaj dni kasneje, bi si namesto njega moral omisliti brezžično slušalko za prostoročno telefoniranje, saj sem v naši prestolnici »fasal« šestdeset evrov kazni zaradi telefoniranja med vožnjo, a po toči zvoniti je prepozno, mar ne? (OK, če smo že pri tem, tudi pred točo zvoniti ne koristi kaj dosti, saj na primer poljščin ne morete pobrati v uri ali dveh - morda lahko na varno spravite svoj avto, to pa je tudi vse.)
Ko sem torej tako stal v vrsti pred pultom za stranke ter si čas krajšal z ogledovanjem vse potrebne ter nepotrebne šare, ki jo imajo tam nastavljeno, da vam iz denarnice mami novce, sem naletel tudi na zanimivo brošurico. V njej omenjeni operater starejše uporabnike mobilne telefonije (kajti ne pozabite, dobiti jih je treba vse, od rosno mladih pa se tja do metuzalemskih let) seznanjal z neizmernimi radostmi uporabe le-te ter z dejstvom, da kljub temu da se ti roke tresejo kot šiba na vodi, da imaš spomin luknjast kot švicarski sir, tako da sproti pozabljaš celo to, da sproti pozabljaš, mobilna telefonija v tvojo zimo življenja prinaša svetlo luč tehnologije, spoznanja, bližine, varnosti in topline. Ah ja, in ti (oziroma, tvojim bližnjim, saj tvoja penzija ne zadostuje niti za dom upokojencev) iz denarnice izsesa še nekaj fični-kov, kakopak.
Ko sem tako listal po teh »navodilih za starejše« (uradno se sicer brošurica imenuje Varna uporaba mobilnih telefonov, starejši so napol diskretno omenjeni le v podnaslovu), sem ugotovil, da je tale paprinati snopič povsem po nemarnem in krivem označen kot »brošura za starejše«, saj v sebi skriva marsikatero koristno informacijo, znanje ter nasvet, ki več kot prav pridejo tudi domnevno »tehnološko izobraženim« mlajšim generacijam, ki sicer najbrž premorejo bolj svež spomin kot njihovi dedki in babice, a so zato precej bolj puhoglave. Od obrazložitve kratic GPRS, GSM, EDGE, UMTS, LTE in podobnih, pa do razlike med pametnim in funkcijskih telefonom, namigov za izboljšanje uporab(niške)e (izkušnje), koristnih številk, nezaželenih številk, pasti mobilne telefonije in tako dalje.
Skratka, knjižice nikakor ne gre jemati kot še ene bergle za obnemogle, ampak kot pregleden ter jasen zbir vseh osnovnih informacij, ki bi jih morali poznati in obladati prav vsi uporabniki mobilne telefonije, kar v praksi pomeni (skoraj) celotno populacijo. Nikakor pa snopiča ne kupujte zgolj svojim ostarelim prednikom. Pokukajte vanj tudi vi, če bo slučajno naneslo.
Sicer pa, saj veste, kaj pravijo - modrosti se je treba učiti od starejših. Ali pa (v tem primeru) iz knjižic, namenjenih njim.
Gregor Alič
še pojasnjuje Bratuževa.
Še posebno pa se trudijo, da bi bili s hrano zadovoljni tudi otroci, ki jim je namenjena, in da je posledično tudi manj odpadkov. Bratuževa sicer pravi, da je prehrana otrok zelo kompleksno področje, ki ni odvisno samo od tega, kaj otrok rad je, ampak tudi od tega, kako ga motivirati, da zaužije vse za razvoj potrebne snovi. »Pomemben vpliv vzgojitelje-vega dela se nehote prepleta s prehranskimi navadami, izoblikovanimi v družini, zato je zelo pomembno tesno sodelovanje in poznavanje področja prehranjevanja predšolskih otrok,« še dodaja ravnateljica, ki je izjemno zadovoljna, da v zavodu, ki ga vodi, že od
leta 1995 pripravljajo dnevno sveže jedi, ki so obdelane z najsodobnejšo opremo. Ta jim omogoča, da pri pripravi hrane uporabljajo čim manj maščob in da se živila ne kuhajo v pretirano velikih količinah vode. »Tako zagotovimo, da se prvotne in potrebne vsebnosti posameznih živil ne izločijo in jih otroci zaužijejo. Ponosni pa smo lahko tudi na drugačen dnevni red prehranjevanja, ki skoraj 70 odstotkov živil, ki jih otrok zaužije v vrtcu, prejme do 14. ure in ne vse dopoldne. Zagotovo smo prav s tem prispevali drobcen delež k zdravemu prehranjevanju in omejevanju debelosti,« je sklenila Bratuževa.
DK
Foto: Črtomir Goznik
Foto: CG
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 17. septembra 2013
Podlehnik • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Ljudska pesem ne bo šla v pozabo
Pevke ljudskih pesmi Trstenke so v petek vabile na srečanje pevcev ljudskih pesmi in godce ljudskih viž v Podlehnik. Trstenke so skupina pevk, ki pod vodstvom Lojzke Merc ohranjajo krajevno, haloško ljudsko triglasno petje. Skupaj z gosti iz Haloz, Ptujskega in Dravskega polja, Prlekije, Kozjanskega ter iz Dolenjske so na petkovem srečanju prepevali ljudske pesmi.
Trstenke, ki se velikokrat predstavijo na koncertnih odrih na srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v različnih krajih po Sloveniji, so tokrat pripravile koncert v domačem kraju. Da bi ohranile slovensko ljudsko pesem, v kateri se po besedah Lojzke Merc skrivajo čustva, ki jih je vanje vpel neznani ljudski pevec, ko jih je skladal, vsako jesen pripravijo tovrstno srečanje. Tudi letos so do zadnjega kotička napolnile podlehniško dvorano. »Čar nocojšnjega večera je v tem, da lahko pevci in godci podarjamo lepe viže in lepa besedila tistim, ki nas želijo slišati,« je uvodoma dejala gostiteljica. Vsako leto, ko jesen podarja sadove narave, tudi Trstenke podarjajo sad svojih celoletnih vaj v želji, da bi tudi drugi v
pesmi našli lepoto druženja in skupnega prepevanja. »Upanje imam, da ljudska pesem ne bo šla v pozabo, za to se trudijo javni skladi za kulturo, občine in številnimi posamezniki. Pravijo, da imamo Slovenci v genih ljudsko muziko in da ta
privre iz globine, kjer skrita počiva, le začutiti jo je treba. Ljudska pesem je kulturna dediščina slovenskega človeka,« je dejala Merčeva, njenim besedam pa se je pridružil tudi župan občine Podlehnik, ki je v svojem nagovoru prav tako
poudaril pomembnost ljudskega izročila, ki so nam ga zapustili naši predniki, ob tem pa se je zahvalil tako gostiteljicam kot gostom, ki ljudsko izročilo ohranjajo in prenašajo na mlajše rodove.
Patricija Kovačec
Pevke ljudskih pesmi Trstenke so v Podlehniku gostile več kot deset skupin pevcev in godcev.
Foto: PK
Ptuj • Futer a la carte
Da študenti ne bodo lačni
Sodeč po prijavah za udeležbo na kuharskem tečaju, očitek, da študenti najraje posegajo po hitro pripravljeni hrani, sploh ne drži. Za mlade gurmane, ki v kuhanju vidijo užitek, so namreč v Klubu ptujskih študentov za začetek šolskega leta pripravili tečaj z naslovom Futer a la carte.
September se je za ptujske študente začel z novimi kuhar-
skimi tečaji, ki potekajo pod naslovom Futer a la carte, ki so
Foto: KPS
Najprej so tečajniki kuhali kitajsko hrano, sledili sta mehiška kuhinja in peka pic.
že lani navdušili mlade gurmane. Cilj organizatorjev je študentom ponuditi možnost, da v novo študijsko leto vstopijo v zdravem slogu. Znotraj projekta so pripravili tri kuharske tečaje, dve izobraževalni predavanji in športne aktivnosti.
V soboto je bil tečaj kitajske kuhinje, nato pa še tečaj mehiške kuhinje in peka pic iz krušne peči. K sodelovanju so povabili tako študente kot vse druge, ki bi jih projekt utegnil zanimati, so pa letošnji projekt nadgradili še s športnimi aktivnostmi in izobraževalnimi predavanji.
»Veseli nas, da lahko zaradi lanske uspešne izvedbe letos znova organiziramo projekt Futer a la carte, ki po našem mnenju veliko pripomore na eni strani k obveščanju mladih o zdravih načinih priprave hrane, na drugi pa na zabaven način prikazuje, kako lahko študenti in dijaki sami pripravljajo okusne jedi. Letos smo projekt nadgradili predvsem na vsebinski ravni, zato smo prepričani, da bo doživel še boljši odziv mladih. Veselimo se že vihtenja kuhalnic,« je sklenila Jasmina Kokol, vodja projekta.
Dženana Kmetec
Prlekija • Pol stoletja Gimnazije v Ljutomeru
Slavnostna akademija
Slovesnosti v ljutomerski športni dvorani so se med drugimi udeležili tudi predsednik države Borut Pahor ter ministra Dejan Židan in Jernej Pikalo. V nagovoru je Pahor obudil spomin na prleške modrece - Miklošiča, Trstenjaka, Kocbeka, Korošca, Vraza, Krefta ..., ki so v takratnem obdobju delovali in svoje znanje uveljavljali v Varaždinu, Gradcu, Pragi in na Dunaju.
»Prihodnost gimnazije temelji na izjemnem trudu učiteljskega zbora pa tudi na neskončni vnemi vedoželjnih zdajšnjih in bodočih generacij dijakov.«
Priložnostni Miklošičev kipec je bil podeljen občini Ljutomer ter nekdanjim ravnateljem gimnazije: Dragu Novaku (posmrtno), Borisu Zrelecu, Ivanu Rihtariču in Ozvaldu Tu-čiču (posmrtno).
NŠ
Pohvalil je odlične dosežke ljutomerske izobraževalne
ustanove, saj zlasti rezultati mature kažejo njeno nadpov-
Borut Pahor v spremstvu županje občine Ljutomer in ravnatelja gimnazije pred šolsko stavbo Franca Miklošiča
prečnost in se prav gotovo odražajo v poznejših uspehih dijakov na univerzah. Ravnatelj gimnazije Zvonko Kustec pa je dejal: »Ponosni smo na to dolgo, pogosto strmo prehojeno pot, prav tako na izjemne dosežke, ki smo jih dosegli z vztrajnostjo, inovativnostjo in ne nazadnje znanjem.«. S ponosom je o dosežkih gimnazije govorila tudi ljutomerska županja Olga Karba, in to v prepričanju, da uspehov še ni konec:
Foto: NS
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Bodo dimnikarji spet prinašali srečo?
Poletje gre h koncu, začela se bo nova kurilna sezona. In k hiši bodo prišli dimnikarji. Stara vraža pravi, da dimnikarji prinašajo srečo - primi se za gumb, ko ga zagledaš. Z ometanjem dimnikov nas varujejo pred požari. Upodabljali smo jih na novoletnih voščilnicah, nasmejane, rdečelične prinašalce sreče. Pa smo se v zadnjih letih bolj za glave prijemali kot za gumbe, ko smo jih zagledali. Spet ste tu? Ko so prvič ometli gorilno napravo in dimnik, nam je bilo jasno, kaj so nam zaračunali. Četudi se nam je zdelo, da so zneski za opravljeno delo previsoki. Toda država je tako ukazala. Pa smo sklonili glave. Ko so prišli drugič, tretjič in četrtič v istem letu, smo pa že črno gledali. Odgovor na vprašanje, kako to, je bil: »Država je tako zaukazala.« Pa smo kljub vsemu plačali delo, ki se nam je zdelo nepotrebno. Nato so prišli še enkrat, sredi poletja, ko so imeli čas in ni bilo drugega dela. Pa niso prišli čistit, saj ni bilo česa, temveč v kontrolo, samo pogledat, ali je vse v redu. Temu so rekli redni letni pregled. Samo pogledali so v peč in posvetili v dimnik in napisali račun. Koga so pravzaprav kontrolirali, kaj pregledovali? Sami sebe in rezultate svojega dela. V blokih so vsako leto znova zaračunavali preglede dimnikov, ki nikoli niso bili v uporabi. In to vsakemu stanovalcu posebej. Zaračunavali so »obvezne« preglede zračnikov, ki so bili zazidani in neuporabni. Nihče jih ni klical, pa so vseeno prišli in napisali račun, češ, zakonodaja nam to dovoljuje. 60 evrov, 35 evrov, če je bila sreča mila 16 evrov - so bili zneski, ki smo jih bili prisiljeni plačati po diktatu države. Stare krušne peči, štedilnike na drva in manjše dimnike so si ljudje sami ometli. Z zato narejenimi omeli, ki so jih kupili na sejmih. Da bi v težkih časih privarčevali kak evro. Pa ni nič pomagalo. Gospodarji naših kurilnih naprav so prišli po svoj davek. Njemu, dimnikarju, je država naložila, da to dela, ne vam. Četudi so bili ob vsem tem neprijazni in so nam direktno ali na prikrit način grozili, drugega si nismo mogli izbrati. Privilegirani gospodarji so imeli koncesije, ki so jim zagotavljale dohodek. Milijoni so se stekali v žepe lastnikov, direktorjev novodobnih dimnikarskih podjetij. Bogateli so, kupovali nepremičnine. Pa jim ni bilo dovolj in pričeli so zaračunavati še potne stroške. Oblikovale so se civilne iniciative, ki so opozarjale ne nemogočo situacijo. Odzvali so se mediji, ki so poročali o v nebo vpijočih nepravilnostih. Toda država je ostala gluha za vse pritožbe uporabnikov. Država je samo pojem. V njenem imenu odločajo zelo konkretni ljudje. Nekoč so bili to zaposleni na Ministrstvu za okolje in prostor, sedaj so to odgovorni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Medtem ko so se nekoč leta dolgo vrteli v začaranem krogu in tarnali, da se ne da nič storiti, so pred nami boljši časi. Pristojni minister Dejan Židan je povedal, da je slovenska dimnikarska zakonodaja v nasprotju z evropskim pravnim redom. Protikorupcijska komisija je med drugim dejala, da bi bilo treba razveljaviti 130 koncesijskih pogodb. Na računskem sodišču so se ob reviziji zaradi številnih nepravilnosti držali za glavo. Izdali so negativno mnenje. Ministrstvo za okolje in prostor ni opravilo osnovnega, da bi lahko dimnikarska služba normalno delovala. Niso pripravili evidence kurilnih naprav, zato tudi niso mogli kontrolirali dela dimnikarjev. Kljub številnim pritožbam uporabnikov in grobim kršitvam niso odvzeli nobene koncesije.
Pa je bilo zelo narobe kar pri 133 koncesionarjih. Tako narobe, da zakon narekuje odvzem koncesije. Vsako leto so spreminjali obračunski sistem in s tem povzročali nejasnosti pri izvajalcih in uporabnikih. Računsko sodišče je Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, pod okrilje katerega sodi po novem dimnikarska dejavnost, pa je med drugim naložilo, da prouči možnost prehoda s koncesijskega na licenčni sistem izvajanja dimnikarske službe. Tako bi se povečala konkurenčnost med izvajalci in kakovost storitev, saj bi lahko uporabniki sami izbirali dimnikarja.
Nova kurilna sezona je pred nami. Bomo dobili nove dimnikarje, prijaznejše? Se bo dalo v prihodnje z njimi pogovoriti in skupaj sprejemati odločitve? Se bodo cene normalizirale? Bomo končno vedeli, kaj plačujemo? Vse je odvisno od pravih ljudi na pravem mestu. Izberimo take, ki jim je blizu zdrava pamet in ne skrbijo samo za svoj žep. Naj dimnikarji ponovno postanejo prinašalci sreče k hiši. Če bo črn po obrazu in rokah, z omelom preko ramena, pa se le primite za gumb, ko ga srečate.
Rokomet
Ormožani nemočni proti Mariboru
Stran 12
Atletika
Kopica medalj za ptujske veterane
Stran 12
Nogomet
V Ankaranu odločil mladi ErosGrezda
Stran 13
Odbojka
Precej sprememb v ptujski ženski odbojki
Stran 13
Tenis
Rola k zmagi Slovenije prispeval odločilni delež Stran 15
Kikboks
Ptujčani in Ormožani potujejo na EP na Poljsko Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 9. krog
Petek, 13., srečen za Zavrč
Zavrč - Olimpija 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Benko (26.), 1:1 Šporar (36.), 2:1 Golubar (50.)
ZAVRČ: Fink, Roj, Sambo-lec, Roškar, Kurbus, Šafarič, Golubar, Kokol (od 53. Brle-čič), Matjašič (od 79. Fuček), Kelenc, Benko (od 63. Kresin-ger). Trener: Viktor Trenevski
OLIMPIJA: Džafič, Fink, Bagarič, Andelkovič, Mitrovič, Eteme (od 72. Vukčevič), Ka-pun (od 87. Valenčič), Trifko-vič, Omladič, Nikezič (od 80. Zorc), Šporar. Trener: Andrej Razdrh.
V petek, 13. 9., je Zavrč odigral prvo v seriji izjemno pomembnih in atraktivnih srečanj, gostil je ekipo Olimpije. Ti so po dveh zaporednih porazih iskali izhod iz krize, pri čemer je trener Andrej Razdrh lahko računal na pomoč najnovejših okrepitev, branilca Milana Andelkoviča in napadalca Nikole Nikeziča. Zaradi bolezni je manjkal Boban Jovič. Domači strateg je v začetno enaj-sterico prvič uvrstil Roka Roja, Josipa Golubarja pa je postavil na mesto zadnjega zveznega igralca. Na obeh straneh sta igrala Finka, pri domačih vratar Gregor, pri gostih branilec Matic.
Srečanje so bolje začeli gostje, ki so poskušali priti do prednosti, a si resnih priložnosti niso priigrali. Domačini so med 10. in 13. minuto izvedli tri zaporedne strele iz kota, a do spremembe ni prišlo. V 18. minuti je Šafarič izvedel podajo s strani, Benko pa je streljal preko gola. V 21. minuti so imeli gostje priložnost za vodstvo: Kelenc je izgubil žogo na sredi-
Jože Benko (Zavrč, beli dres) je proti Olimpiji dosegel prvi zadetek v tej sezoni.
V 50. minuti sta Kelenc in Golubar izvedla hiter nasprotni napad, iz katerega je slednji dosegel drugi zadetek za Zavrč. Po tem golu so imeli Ljubljančani terensko pobudo, Zavrčani pa so bili izjemno nevarni v nasprotnih napadih, a do spremembe rezultata ni več prišlo.
ni igrišča, protinapad je izvedel najboljši igralec Olimpije, Nik Omladič, ki je na koncu podal do Trifkoviča, ta pa je streljal tik mimo gola. Pet minut kasneje pa so se veselili domačini in več kot 1000 njihovih navijačev: Brlečič je hitro izvedel prosti strel na levi strani, kratko je podal do Kelenca, ta pa je poslal močan predložek pred vrata Džafiča. Žoga je v nizkem loku švignila mimo številnih igralcev, na drugi strani pa jo je pripravljen počakal Jože Benko in jo zabil pod prečko
- 1:0. To je bil prvi zadetek Benka v letošnji sezoni, zato se ga je iskreno veselil. Gostje so rahlo pobudo unovčili 10 minut kasneje, ko je Omladič poslal navidez nenevarno podajo na rob 16-metrskega prostora, kjer jo je Andraž Šporar poleg Roškarja in Sambolca z glavo usmeril natančno proti spodnjemu kotu gola in Fink je klonil - 1:1.
Po napaki Roja je v 49. minu-
ti Nikezič že obšel Finka, a je v zadnjem trenutku posredoval Sambolec in preprečil zadetek. Minuto kasneje so Zavrča-ni izvedli hitro akcijo, po kateri je Kelenc zaposlil Golubarja. Ta je na robu 16-metrskega prostora naredil korak ali dva in sprožil, žoga pa je na poti do gola zadela Andelkoviča, rahlo spremenila smer in končala v mreži - 2:1. Po tem zadetku so bili Ljubljančani tisti, ki so imeli pobudo, a so imeli Za-vrčani iz nasprotnih napadov lepše priložnosti za dokončno potrditev zmage. Tako se je po akciji Kelenca in Golubar-ja znašel Matjašič v 67. minuti sam pred vratarjem Džafičem, lepo ga je obšel, a iz strani zadel le vratnico. Olimpija je bila
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 9. KROGA:
ZAVRČ - OLIMPIJA 2:1 (1:1); strelci: Benko 26., Golubar 50.; Šporar 36.; DOMŽALE - MARIBOR 0:1 (0:0); strelec: Mendy 10. RUDAR VELENJE - LUKA KOPER 1:0 (1:0); strelec: Črnčič 16.; GORICA - CELJE 2:0 (1:0); strelca: Misurata 35., Bazzoffia 86. Rdeči
karton: Vidmajer (Celje) 50.						
TRIGLAV - KRKA 1:0 (1:0); strelec: Nukič 89.						
1. MARIBOR	8	7	1	0	22:4	22
2. ZAVRČ	9	5	2	2	15:13	17
3. RUDAR VELENJE	8	5	1	2	12:8	16
4. GORICA	9	4	3	2	14:8	15
5. LUKA KOPER	9	4	3	2	12:12	15
6. OLIMPIJA	8	3	1	4	15:15	10
7. DOMŽALE	9	2	3	4	9:12	9
8. CELJE	9	2	3	5	8:14	9
9. KRKA	8	1	1	6	8:18	4
10. TRIGLAV	9	1	1	7	5:16	4
Nogomet • 1. SNL
Zavrč prvi zasledovalec Maribora
Nogometaši v 1. SNL so odigrali prvo četrtino prvenstva, le srečanji Olimpija - Maribor in Krka - Rudar bosta odigrani kasneje. Prvo mesto prepričljivo držijo varovanci Anteja Čačiča, ki bodo v četrtek začeli nastope v Evropski ligi, več kot presenetljivo pa so tik za njimi novinci iz Zavrča.
Maribor je še edina ekipa brez poraza, v soboto so slavili še v Domžalah. Tudi tokrat je v polno zadel Francoz Mendy, ki je kljub manjši minutaži že pri petih doseženih zadetkih. Več jih je dosegel le Mate Eterovič, ki tokrat za Rudar ni zadel, njegov del naloge pa je na tekmi s Koprom odlično opravil Leon Črnčič. Razburljivo tekmo so videli gledalci v Novi Gorici. Pri vodstvu domačinov 1:0 je bil v 50. minuti izključen Vidmajer, kar pa Celjanov ni ustavilo. V 85. minuti je imel Sebastjan Gobec z 11-metrovke idealno priložnost rezultat izenačiti, a mu je vratar Cordaz strel ubranil. V naslednji minuti so Goričani zapečatili poraz Celjanov ...
V edinem nedeljskem srečanju sta se v derbiju začelja merila Triglav in Krka. Domačini so bili po seriji nesrečnih porazov odločeni, da tokrat poberejo celoten izkupiček. To jim je na koncu tudi uspelo, a z veliko mero sreče. V 50. minuti so namreč zastreljali 11-metrovko (Bubanja), gol pa nato dosegli v izdihljajih tekme.
JM
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Pričakovali smo odprto tekmo proti zelo kvalitetnemu tekmecu. Znova se bom ponavljal, a tudi tokrat smo zmagali zaradi velike borbenosti vseh fantov in njihove potrpežljivosti. S to zmago smo naredili korak naprej in unovčili izkušnje naših igralcev. Tekma je bila odlična, veliko je bilo priložnosti na obeh straneh, tako da so gledalci res prišli na svoj račun.«
Andrej Razdrh, trener Olimpije: »Najprej čestitam Zavrču za zmago. V goste smo prišli z določenimi težavami, z novimi igralci in slabo popotnico dveh porazov. Znova so se nam ponavljale stare slabosti, tako smo prvi gol prejeli iz prekinitve. Ključen je bil zadetek Golubarja, ko nismo prekinili nasprotnega napada Zavrča. Na takšnih vročih gostovanjih, kot je v Zavrču, je treba zadeti iz skoraj vseh priložnosti, kar nam ni uspelo in zaradi tega smo izgubili.«
Rok Roj, Zavrč: »Na tekmo smo bili odlično pripravljeni, dali smo vse od sebe, zaradi česar smo na koncu zasluženo zmagali. Občutki so enkratni, premagati Olimpijo je za nas velik uspeh. To je odlična popotnica za naslednje tekme, na katerih upamo, da se bodo za nas iztekle podobno.«
Foto: Črtomir Goznik
blizu zadetka v 73. minuti, a je ob strelu Šporarja znova odlično posredoval Sambolec. Z nekaj obrambami se je izkazal tudi vratar Gregor Fink, predvsem ob strelih Kapuna, Omla-diča in Trifkoviča. Po številnih opravljenih menjavah se je v najlepši priložnosti za goste v 87. minuti znašel rezervist Va-lenčič, a je Fink odlično posredoval in preprečil izenačenje. V sodnikovem podaljšku se je sam pred gostujočim vratarjem znašel Josip Fuček, a je bil ljubljanski vratar uspešnejši.
Zavrčani so tako sanjsko začeli naporno serijo tekem. Ključ do zmage proti Olimpije je bila kompaktna obramba, ki so ji močno pomagali igralci zvezne vrste. Varovanci Viktorja Trenevskega ob tem izjemno dobro izkoriščajo njihovo glavno orožje - hitro prehajanje v nasprotni napad, kjer sta Kelenc in Golubar po navadi odlična asistenta. Če bi imeli ob tem še boljši izkoristek zaključnih strelov, bi bila celovita podoba še sijajnejša.
Jože Mohorič
Nogomet • Pokal
Na Ptuju Domžale, visoke ambicije Zavrča in Aluminija
V sredo bodo na sporedu tekme osmine finala Pokala Slovenije. Gre za specifično tekmovanje, v katerem so presenečenja vedno možna. Med najboljšimi 16 ekipami sta se tokrat med prvo- in drugoligaši znašla tudi Koroška Dravograd (4. liga) in NŠ Drava Ptuj (3. liga).
Ptujčani bodo v sredo na domačem Mestnem stadionu gostili ekipo Domžal, ki je doslej dvakrat osvojila celo naslov državnih prvakov. Za ptujsko ekipo bo to predvsem odlična priložnost za dokazovanje, saj je vloga favorita jasno na strani gostov. S pravim pristopom in angažiranostjo pa lahko drago prodajo svojo kožo, pri čemer jim lahko v veliki meri pomagajo tudi navijači - z glasno podporo seveda.
Kidričani so lani v pokalnem tekmovanju prišli vse do polfinala, kjer so jih po hudi borbi v dveh tekmah izločili Celjani. Tekmec v osmini finala je primeren, drugoligaš iz Šmartnega. Trener Ante Šimundža je že pred časom dejal, da je pokalno tekmovanje dobra priložnost, da se dokažejo v širši konkurenci. »Kakovost imamo, treniramo na prvoligaškem nivoju in ne vidim razloga, zakaj se ne bi v Pokalu prebili visoko.«
Derbi tega kroga tekmovanja bo nedvomno v Celju, kjer se bodo v prvoligaškem obračunu merili Celjani in Zavrčani (drugi prvoligaški par je Rudar - Krka). Celjani so v tem tekmovanju tradicionalno uspešni, tudi lani so se prebili vse do finala, kjer jih je ugnal Maribor. Na drugi strani imajo Zavrčani svoje želje in ambicije. Trener Viktor Trenevski je o tem povedal: »V sredo bo tekma proti Celju zame največji derbi, praznik za vse nas. V zadnjih dneh je veliko omenjanja Evrope: prav pokalno tekmovanje je najkrajša pot do nje. Igramo proti ekipi, ki je v pokalnem tekmovanju pustila močan pečat, tudi sami pa imamo v rokah svoje adute. O nedeljski tekmi proti Mariboru trenutno še ne razmišljam, vse misli usmerjam v sredino tekmo v Celju.«
Pred Zavrčani je serija izjemno močnih in zanimivih obračunov: po sredinem gostovanju v Celju jih že v nedeljo na domačem igrišču v spektaklu sezone čaka Maribor, naslednji teden pa jih čakata še dve prvenstveni srečanji, v sredo proti Celju v gosteh in konec tedna s Triglavom doma.
JM
Pari 1/8 finala Pokala Slovenije (sreda, 18. 9.):
ob 16.00: Drava Ptuj - Domžale, Šmartno 1928 - Aluminij,
AH Mas Tech - Olimpija Ljubljana, Koroška Dravograd - Gorica; ob 16.30: Rudar Velenje - Krka; ob 17.00: Celje - Zavrč, Šenčur - Farmtech Veržej. Srečanje Kalcer Radomlje - Maribor bo zaradi četrtkovega nastopa Maribora v Evropski ligi odigrano naknadno.
12 Štajerski
Šport
torek • 17. septembra 2013
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormožani nemočni proti Mariboru
Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 18:31 (9:19)
JERUZALEM: Belec (8 obramb), T. Cvetko; Poznič, Kolmančič 3 (2), Žižek Cvetko, Bogadl 2, R. Cvetko, Radujkovic 3, B. Čudlč 5 (4), Gre-gorc 1, Mavrlč, Šišmanovič 1, Mesaric 3, Rajšp, Štumberger, Kirič. Trener: Saša Prapotnik.
MARIBOR: Škalički (1 obramba), Vran (8 obramb), G. Čudič (4 obrambe - 2 x 7 m); Štefanič 2, Malinovic 3, Žmavc, Špelic, Jamnik, T. Poklar
2,	Razgor 5 (1), Kodrin 1, Hrastnik
3,	Fidel, Zarabec 8 (3), Kleč 3, Sok
4,	Trener: Marko Šibila. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem
9/6; Maribor 4/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Maribor 12 minut. IGRALEC TEKME: Miha Zarabec (Maribor).
V Ormožu je favorit iz Maribora vknjižil pričakovane točke. Že v 5. minuti se je morala domača klop pri zaostanku štirih zadetkov (0:4) odzvati z minuto odmora, ki pa ni prinesla preobrata. Maribor je s čvrsto igro v obrambi povsem onemogočil ormoški napad, ki je svoj prvi zadetek dosegel šele v 9. minuti preko Siniše Ra-dujkovica (1:7). Domači roko-metaši so vse preveč poskušali do zaključnega meta priti prek sredine, kjer je bila obramba vijoličastih najvišja. Kar nekaj
1. A SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 18:31 (9:19), Celje Pivovarna Laško -Slovan 22:21 (14:9), Trimo Trebnje - Krka 25:19 (13:9), Ribnica Riko hiše - Gorenje Velenje 24:26 (10:13), Istrabenz plini Izola - Krško 26:17 (12:6), Sevnica - Sviš 32:21 (16:12)
1.	GORENJE VELENJE 2 2 0 0 4
2.	MARIBOR BRANIK 2 2 0 0 4
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 2 2 0 0 4
4.	SEVNICA	2
5.	ISTRABENZ P. IZOLA 2
6.	TRIMO TREBNJE 2
7.	JERUZALEM ORMOŽ 2
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 2
9.	SVIŠ	2
10.	SLOVAN	2
11.	KRŠKO	2
12.	KRKA	2
Ormoški rokometaši proti trdi obrambi Maribora niso našli prave rešitve.
2 0 0 4 110 3 10 12 10 12 0 111 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0
žog so Ormožani izgubili pri podajah na črto k Danijelu Mesaricu, vsako napako pa so varovanci trenerja Marka Šibile kaznovali z lahkim golom iz protinapada. V napadu Maribora na postavljeno obrambo Jeruzalema je blestel Miha Zarabec, ki je do odmora mrežo Boštjana Belca zadel kar petkrat. V 22. minuti se je pri gostiteljih poškodoval kadetski reprezentant Rok Cvetko (koleno) in kaj kmalu bo jasno, za kako hudo poškodbo gre. V 26. minuti je Maribor prvič po-vedel za deset (7:17) in zmagovalec je bil praktično znan že v prvem delu tekme, ki si jo je ogledalo okrog 250 gledalcev.
V 2. polčasu so gostje držali prednost devetih do štirinajstih točk (16:30) in mirno pripeljali tekmo k srečnemu koncu. Pri Jeruzalemu je trener Prapotnik v zaključku tekme v igro poslal kup mladeničev, tudi kadetov, med katerimi je tri zadetke dosegel drugi kadetski reprezentant Miha Kolmančič. Pohvaliti je treba navijače Ormožane, ki so kljub visokemu porazu do zadnje minute vzpodbujali svojo ekipo in z aplavzom nagradili vsak zadetek. Jeruzalemčke v 3. krogu čaka gostovanje v No-
vem mestu pri Krki, ki je ekipa, s katero bi se Ormožani lahko kosali tudi na gostovanju.
uk
1. A SRL (ž): Pričakovan razplet v Zagorju GEN-I Zagorje -Tenzor DP Logik Ptuj 39:16 (24:5)
ŽRK TENZOR DP LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac, Majcen, Žiher 2, Gavez 1, Požgan, Šrajner, Frangež 2, Lazar, Grabrovec, Borovčak 5, Ambrož, Selinšek 6, Lah. Trener: Marjan Valenko.
Ptujske rokometašice so svoje prvo prvenstveno srečanje nove sezone odigrale že v petek, 13. 9., čeprav se prvenstvo uradno prične šele naslednji konec tedna. Razlog za to je nastop Zagorja v Srednjeevropski ligi, zato sta kluba, ki že vrsto let dobro sodelujeta, sklenila uvodno srečanje prvenstva odigrati prej.
Gostujoča ekipa, ki bo v letošnji sezoni daleč najmlajša v ligi, se je v Zasavje podala oslabljena, saj v kadru ni bilo Lucije Ivančič, Sindi Zorec in že dalj časa poškodovane Tonje Kolednik.
Po moči v zadnjih letih je druga ekipa v državi pričela silovito in že v 9. minuti prišla do vodstva 10:1. Gostje niso zmogle držati silovitega tempa in razlika je pričakovano bliskovito rasla. Izid ob polčasu je bil 24:5. Nekoliko bolje se je gostjam godilo v drugem delu igre, ko je tudi domači strateg Bojan Voglar na parket poslal svoje mlajše moči, tako da smo v tem delu gledali nekoliko bolj izenačen rokomet. Kljub temu so mlade Zagorjanke ohranile visoko razliko do konca srečanja.
Za ptujsko ekipo je torej prvo odigrano srečanje, kjer so mlade rokometašice videle, kaj jih čaka v letošnji sezoni, ko bo glavni cilj le nabiranje izkušenj. Tekmice za težave ekipe iz Podravja ne bodo kazale nobenega usmiljenja, na vsakem srečanju se bo igralo na nož, zato bo sama sezona zahtevna tudi iz psihičnega vidika. Pri tem bo pomembna vloga trenerja Marjana Valenka, enega redkih, ki ni zapustil barke, ki se je nevarno nagnila. Naslednje srečanje bo ekipa Tenzor DP Logik odigrala v petek, 27. 9., v dvorani Ljudski vrt na Ptuju.
tp
Strelstvo • Priprave za finale EYL Laško 2013
Stojak, Širec in Pernat v reprezentanci
Atletika • Balkanske igre
Kopica medalj za ptujske veterane
Ptujski veterani z osvojenimi medaljami na balkanskih igrah
Atletski stadion Mladost je bil prizorišče 23. Balkanskih atletskih iger za veterane. Te potekajo od leta 1991, slovenski športniki pa se jih udeležujejo od leta 2005 naprej. V Zagrebu je bilo od preteklega petka do nedelje na startni listi prijavljenih okrog tisoč atletov iz 12 držav. Zelo številčno je bila zastopana tudi Slovenija, saj je nastopilo kar 118 naših tekmovalcev.
Med njimi je bilo prijavljenih tudi pet atletov veteranov iz AK Cestno podjetje iz Ptuja, ki so bili zelo uspešni. Najstarejši član Marko Sluga je na njegovih osmih igrah vpisal svoj daleč največji uspeh, saj je osvojil kar pet zlatih medalj. 78-letni atlet je v bil prvi v metu kopja, skoku v višino, suvanju krogle, metu gire (z metom 13 metrov je postavil nov balkanski rekord) in v balkanski štafeti. Gre za posebno štafeto, v kateri tekmovalci tečejo 800, 400, 200 in 100 metrov. Pet medalj je osvojil tudi Miki Prstec, dve zlati in tri srebrne. 57-letnik je na njegovih šestih igrah zmagal v skoku v višino, bil pa je tudi član zmagovalne štafete 4 x 100 metrov. Tema uspehoma je dodal še druga mesta v me-
tanju gire, suvanju krogle in balkanski štafeti. Na igrah se je izkazal tudi 58-letni Dušan Koren, saj si je na njegovih šestih igrah prislužil tri medalje. Med posamezniki je bil Koren prvi v metanju kopja, bil je član zmagovalne štafete 4 x 100 metrov, v skoku v višino pa je osvojil 3. mesto. Branimir Komel se trenutno pripravlja za nastop na veteranskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Braziliji, a je trenutno formo preveril tudi na tekmovanju v Zagrebu. 51-letni športnik je na njegovi šesti »balkanijadi« osvojil prvo mesto v njegovi paradni disciplini, teku na 3000 metrov z ovirami. Zlati medalji je dodal še tri srebrne, ki jih je osvojil v tekih na 1500 in 5000 metrov ter v balkanski štafeti. Peti član ptujske veteranske ekipe je bil 49-letni Aleš Veli-konja, ki je bil peti v metanju gire in deveti v metanju diska.
Člani AK CP Ptuj so tako skupno osvojili kar 17 medalj in pripomogli k temu, da je bila Slovenija najuspešnejša država tekmovanja. Skupno so Slovenci osvojili kar 160 medalj, izmed katerih jih je bilo kar 88 zlatih.
David Breznik
ŠD Banibri pričenja treninge show plesa
Absolventka Fakultete za šport Brina Ternovšek je ustanovila novo Športno društvo Banibri, v katerem bo trenirala različne zvrsti plesa, jazz balet, hip hop, muzikal ... Učiteljica plesa bo poučevala otroke od 2. do 9. razreda osnovnih šol oziroma od 7. do 14. leta starosti. Treningi bodo potekali dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih med 14.00 in 15.30 v ritmični dvorani nad Mestnim stadionom. Prvo srečanje bo 3. oktobra, več informacij pa dobite na 031 416 442 ali preko maila ternovsek.brina@gmail.com.	(db)
Slovenska mladinska reprezentanca z zračnim orožjem bo v septembru v Ljubljani opravila intenzivne priprave za nastop na finalnem tekmovanju Evropske lige mladih Laško 2013 (EYL Final Laško 2013). V reprezentanco, ki je sestavljena iz strelcev, starih med 14 in 18 let, sta bila vpoklicana Ptujčana Sašo Stojak in Tadej Širec s pištolo ter ki-dričevski strelec Aleš Pernat s puško.
Najboljši ptujski mladinec v zadnjem obdobju Sašo Stojak ima že izkušnje z nastopanjem v EYL, saj je v lanski sezoni že nastopal v Laškem na kvalifikacijskem turnirju EYL, takrat pa si slovenska reprezentanca ni uspela zagotoviti napredovanja v finale. Drugi Ptujčan Tadej Širec si je poziv vodje reprezentance prislužil z osvojitvijo naslova kadetskega državnega prvaka v Cerknici in bo zra-
ven Stojaka, Jagode Tkalec iz Rečice in Jožeta Čeperja iz Gorice najmlajši član pištolske ekipe. Poziv v reprezentanco si je z dobrimi nastopi v letošnji sezoni priboril tudi Kidričan Aleš Pernat, ki je imel izmed sedmerice vabljenih strelcev drugi najboljši povprečni re-
Rezultatski pregled: zračna puška
1.	Klavdija Jerovšek, GRO 576 (293, 283)
2.	Erik Kandare, CER	572 (286, 286)
3.	Žan Kelenc, ČRE	571 (286, 285)
4.	Jakob Petelinek, SKO	570 (284, 286)
5.	Lia Lazar, POR	570 (280, 290)
6.	Mateja Napret, RHR	568 (282, 286)
7.	Aleš Pernat, KID	567 (288, 279)
Zračna pištola
1.	Sašo Stojak, PTU
2.	Jagoda Tkalec, DPR
3.	Jože Čeper, VRE
4.	Tadej Širec, PTU
568 (280, 288) 565 (280, 285) 552 (275, 277) 544 (265, 279)
zultat. Ker pravila evropske lige mladih velevajo, da lahko reprezentance za finale imenujejo le po pet tekmovalcev v eni disciplini, je v četrtek v Ljubljani že potekal tudi prvi izborni kontrolni trening, po katerem sta izpadla dva kandidata. Zaradi nekaj slabših zadetkov na drugi prilagojeni tekmi na 30 strelov je brez nastopa na finalu tako že ostal kidričevski strelec Aleš Pernat skupaj s hrastniško strelko Matejo Napret. Reprezentančne priprave vodijo strelski trenerji, člani Trenerske komisije SZS, Ptujčan Zlatko Kosta-njevec, Ormožan Stiven Vo-čanec, Cerkničan Damijan Kandare in Škofjeločan Aleš Debeljak. Pripravljalni ciklus reprezentance se bo končal konec meseca, ko bo dokončno imenovana ekipa za nastop na finalu v Laškem.
Simeon Gonc
Foto: Zlatko Kostanjevec
Slovenska mladinska reprezentanca v Ljubljani na pripravah za finale EYL Laško 2013
Foto: DB
torek • 17. septembra 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Atletika • AK CP Ptuj
Na DP deset kolajn za obetaven naraščaj
Gregor Pavlovič in Boštjan Nahberger sta na pionirskem državnem prvenstvu v posamični konkurenci skupaj osvojila po dve kolajni, poleg tega sta bila člana zmagovite ptujske štafete 4-krat 100 metrov.
Deset kolajn na državnem prvenstvu za pionirje in pionirke je dokaz, da ima Atletski klub Cestno podjetje v svojih vrstah odličen podmladek, ki bo v naslednjih letih v mladinski in nato v članski konkurenci krojil vrh slovenske atletike.
V ospredju je seveda ptujskim ljubiteljem športa že dobro poznana Maja Bedrač, ki svoj talent dokazuje v skakalnih in sprinterskih disciplinah. 14-letnica je v Celju, ki je gostilo državno prvenstvo in se ga je udeležilo okoli 500 mladih atletov, zbrala tri kolajne. Najboljša je bila v svoji paradni disciplini, skoku v daljino, kjer je, kljub temu da ni dosegla svoje najboljše znamke, suvereno zmagala. Njen najdaljši skok je meril 554 centimetrov. Bedra-čeva, ki bo v konkurenci pionirjev do 16 let nastopala tudi naslednje leto, se je izkazala tudi v skoku v višino. Lestvico je preskočila na 162 centimetrih, kar je bilo dovolj za 3. mesto. Enako uvrstitev je dosegla tudi v sprintu na 100 metrov. V močni konkurenci, ki je nanizala zelo hitre čase, je Bedra-čeva najkrajšo tekaško razdaljo pretekla v času 12,77 sekunde.
Posebej vesel je bil uspehov svojih varovancev v pionirski kategoriji trener Aleš Bezjak, arhitekt vseh uspehov ptujske-
Kasaštvo
ga podmladka. Skupaj so mladi člani ptujskega kluba zbrali sedem kolajn, krona njihovih uspehov pa je zmaga štafete 4-krat 100 metrov. Hitronogi ptujski dečki v postavi Jaka Kostanjevec, Miha Kovač, Boštjan Nahberger in Grega Pavlovič so brez težav opravili s konkurenco, ura na semaforju pa je pokazala 46,07 sekunde. Najhitrejši člen štiričlanske posadke Gregor Pa-vlovič je nanizal tudi najboljše rezultate med posamezniki. Drugi je bil na 100 metrov s časom 11,51 sekunde, trener Bezjak pa kar ni mogel verjeti, da izjemen čas 36,12 sekunde ni zadostoval za zmago v teku na 300 metrov. V letošnji izven-serijski konkurenci tekačev na tej razdalji je bil Pavlovič »šele« tretji. Posebej velja omeniti uspeh »mladega« Boštjana Nahbergerja, ki se je v Celju meril s konkurenti, ki so bili od njega starejši dve leti. Kljub temu si je priboril dve bronasti kolajni: prvo na 300 metrov z ovirami (43,43 sekunde), drugo pa v metu kopja (46,20 metra). Dvakrat bronast v metalnih disciplinah je postal tudi Jurček Korpič Lesjak. Najprej v metu diska (37,07 metra), nato pa še v metu kladiva (33,94 metra).
Uroš Esih
Pet zmag ostalo doma
V predzadnji kasaški prireditvi letošnje sezone na ljutomerskem hipodromu je v sedmih točkah sporeda sodelovalo 55 kasačev iz vseh slovenskih klubov, kar pet zmag pa je ostalo v vitrinah KK Ljutomer. Najbolj zanimiv obračun je bil v dirki za pokal pobratenih občin Križevcev in Komende. V prvem dvoboju v Komendi (30. junija) so bili prepričljivo boljši gostitelji, tokrat pa so jim z enako mero vrnili tekmovalci iz Križevcev, saj je Dušan Zorko z Jaso GL zanesljivo slavil in ob tem dosegel odličen kilometrski čas - 1:15,7. Njegov klubski kolega Darko Sodec je bil s
Florkom drugi, Milan Žan (Komenda) pa s šestletno kobilo Taro Star tretji, kar je ob zmagi v Komendi zadostovalo za skupno 1. mesto. Izjemno zanimiva dirka se je odvijala v drugem predteku Grandprix Zürich, ki je pripadel domačinu Hanžekoviču z Vic At-tackom, na drugo mesto pa se je z izjemno končnico po zunanjem delu steze prebila Meggy z Jožetom Sagajem (KK Ljutomer).
NŠ
Dušan Zorko z Jaso GL, zmagovalec dirke za pokal pobratenih občin Križevcev in Komende
Nogomet • 2. SNL
V Ankaranu odločil Eros Grezda
AH Mas Tech -Aluminij 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Grezda (10.)
AH MAS TECH: Paal, Klun, Kolarič, Vodeb (od 46. Šestič), Božič, Pahor, Grižo-nič, Valenčič (od 46. Stipa-ničev), Ousmani, Šahinovič (od 71. Rudonja), Mihelič. Trener: Vlado Badžim.
ALUMINIJ: Murko, Lonza-rič, M. Rešek, Letonja, Vaš (od 88. Kovačevič), Bingo, Bloudek, Medved, Kurež (od 67. Osmanaj), Drevenšek, Grezda (od 76. Jovanovič). Trener: Ante Šimundža
Nogometaši Aluminija so v soboto gostovali v Ankaranu pri novincu v ligi. To je bilo drugo zaporedno gostovanje Kidričanov; v torek so igrali proti Šampionu in osvojili točko (2:2). Tokrat so se na pot odločno odpravili po celoten izkupiček, po tri točke. Pot v Hrvatine je bila obenem pot v neznano, saj tekmeca niso poznali najbolje. Pričakalo jih je slabo igrišče in fizično močna ekipa. Za AH Mas Tech nastopa tudi nekdanji odlični igralec ptujske Drave Marko Grižonič, trener pa je izkušeni prvoligaški maček (Koper, Domžale) Vlado Badžim. Trener Aluminija je v primerjavi z gostovanjem pri Šentjurju ponovno opravil nekaj korekcij v začetni enajsterici. Od začetka so tako zaigrali Arpad Vaš, Mitja Rešek in Klemen Bingo. Vsekakor pa je kidričevski strateg sestavil takšno ekipo, ki je bila sposobna prinesti uspeh.
Gostje iz Kidričevega so dobro stali na igrišču in hitro umirili igro domačih. Ti so takoj poizkusili z dolgimi podajami. Najboljša umiritev za domačine je prišla v 10. minuti, ko je akcija Aluminija stekla po levi strani, Mitja Rešek je lepo podal v kazenski prostor domačih, kjer je žogo dobro
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko (Aluminij) je v Ankaranu ostal nepremagan tretjič v sezoni.
sprejel Eros Grezda in ma-tiral domačega vratarja - 0:1. Prav zgodnje vodstvo je bilo tisto, kar so si Kidričani najbolj želeli, saj je potem igra bistveno lažja. Gostje so tudi v nadaljevanju igrali dobro in domači nogometaši so se znašli v podrejenem položaju. Vodstvo bi Kidričani lahko povečali v 25. minuti, ko se je pred domačim vratarjem sam znašel strelec vodečega zadetka za Aluminij, vendar je bil vratar Paal uspešnejši. Do konca prvega polčasa so imeli gostje še nekaj priložnosti, vendar ni bilo pravega zaključka.
Popotnica za drugi polčas je bila dobra, na igrišču pa se ni spremenilo nič bistvenega. Domačini so bili še naprej vztrajni s svojimi dolgimi žogami, vendar niso bili uspešni. Igra nogometašev Aluminija je bila za njih prehitra, zato so jih bili prisiljeni zaustavljati s prekrški in tako so si priigrali kar šest rumenih kartonov. Gostje so dobro kontrolirali potek igre. Priložnosti ni bilo veliko, zato pa so si nogometaši Aluminija pripravili kar precej dobrih si-
tuacij za strele. Tako so iz praktično vseh položajev poizkušali Letonja, Drevenšek in Kurež. Zmaga ni bila v nobenem tre-
Vodilna četverica uspešna
Šesti krog tekmovanja ni postregel s kakšnim izrazitim der-bijem. Vodilna četverica je bila uspešna in je ohranila svoja mesta. Za edini premik na lestvici so poskrbeli varovanci Zlatka Gabo-ra, ki so z zmago prehiteli Krško. Kidričani so slavili minimalno zmago v Ankaranu z zadetkom na začetku srečanja. Ravno nasprotno je bilo v Dobu, kjer so domačini zmagoviti zadetek dosegli tri minute pred koncem tekme. Tretjo zmago so vpisali nogometaši Veržeja, ki so premagali Krško in imajo še naprej stoodstotni učinek na domačem igrišču. Tudi v obeh nedeljskih srečanjih ni bilo presenečenj: Kalcer Radomlje je slavil pri slabi Beli krajini, Šmartno pa je bilo boljše od Šenčurja. Gostje so sicer povedli, a so domačini odgovorili s tremi zaporednimi zadetki in odločili srečanje.
REZULTATI 6. KROGA: AH Mas
nutku ogrožena in je vsekakor dobrodošla pred nedeljskim derbijem z Roltekom Dobom.
Danilo Klajnšek
Tech - Aluminij 0: Dob - Šampion Veržej - Krško 2:0 - Šenčur 3:2 (2:1), Kalcer Radomlje 0
1.	K. RADOMLJE 6 5
2.	ROLTEK DOB 6 5
3.	ŠMARTNO 1928 6 4
4.	ALUMINIJ 6 3
5.	FARM. VERŽEJ 6 3
6.	ŠENČUR 6 2
7.	KRŠKO 6 2
8.	AH MAS TECH 6 2
9.	ŠAMPION 6 1
10.	BELA KRAJINA 6 0
1 (0:1), Roltek 1:0, Farmtech (1:0), Šmartno , Bela krajina -:2 (0:2).
0 1 0 1 0 2 2 1
0	3
1	3 1 3 1 3 1 4 0 6
17:4 15
7	15
8	12 11
Farmtech Veržej - Krško 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Zahovič (2.), 2:0 Stojanovic (82.).
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Vuklisevic, Polajžer, Pelcl, Hotic, Hodnik, M. Vinkovič (od 86. Domjan), Zahovič (od 73. Kavaš), Karnet, Stojanovic, Mauko (od 58. Trstenjak). Trener: Zlatko Gabor.
DK, NŠ
Odbojka • ŽOK AC Prstec Ptuj (2. DOL vzhod)
Precej sprememb v ptujski ženski odbojki
Ženski odbojkarski klub AC Prstec je v petek začel priprave na novo tekmovalno sezono 2013/14, v kateri bodo Ptujčanke igrale v 2. slovenski ligi vzhod. V prejšnji sezoni so po seriji odličnih iger in zmag pristale na 5. mestu, tudi letos bodo ciljale na sredino prvenstvene lestvice.
V ptujskem kolektivu je prišlo med odmorom do precejšnjih sprememb, glavna je nedvomno ta, da je ekipo na trenerskem položaju prevzela Regina Terbuc (v prejšnji sezoni sta ptujske odbojkarice trenirala Jasna Zajšek in Iztok Novak), ki bo hkrati tudi igrala na položaju podajalke. Gre za izkušeno odbojkarico, ki je pred leti že igrala na Ptuju. O ciljih ter sprejemu funkcije trenerke pa je dejala: »Če sem čisto iskrena, je ponudba Štefana Vrbnjaka za vodenje ekipe prišla že pred dvema sezonama, a sem se takrat odločila, da ostanem v Zrečah. Letos sva se dogovorila za sodelovanje, saj
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice vadijo pod vodstvom nove trenerke Regine Terbuc.
sem v ptujskem klubu že igrala in približno vem, kako delujejo stvari v njem. Zame je delo na Ptuju z mlado ekipo nov izziv, sama pa pričakujem, da bo
naša ekipa uspešna in bomo na koncu pristale nekje na sredini prvenstvene lestvice.«
Prava kvaliteta ptujskih od-bojkaric, ki so pred sezono
ostale brez Sare Vidovič, Maje Vahen, Tine Miličevič in Maruše Miličevič, se bo pokazala šele čez nekaj časa. Ob Terbučevi je prišla v klub še Pia Puklavec, prav tako pa se je članski vrsti priključilo tudi nekaj mladih igralk, ki so pred tem odlično delale pod vodstvom Marijane Horvat. Ni izključena možnost, da se bo ptujski vrsti do začetka prvenstva priključila še katera igralka.
Prvega treninga se je udeležilo 18 odbojkaric, ki bodo v prvem pripravljalnem delu delale predvsem vaje za moč, pozneje bo prišel čas za uigra-vanje. Nova sezona se uradno začne 12. oktobra, do takrat pa bodo Ptujčanke predvidoma odigrale pet ali šest prijateljskih tekem. Ob koncu septembra bodo na Ptuju organizirali tudi manjši pripravljalni turnir treh ekip. Glede na vse zapisano se nam obeta zelo zanimiva sezona.
David Breznik
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 17. septembra 2013
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Drava in Dravinja še naprej pri vrhu
1. liga MNZ Ptuj
3. SNL - vzhod
Nogometaši ptujske Drave ostajajo še naprej na vrhu prvenstvene lestvice. Tokrat so visoko slavili na tekmi v Kuzmi, kjer domačine vodi Janko Irgolič. Tudi njihov najbližji zasledovalec, Dravinja iz Slovenskih Konjic, je doma premagala svoje goste iz Beltincev. Bistričani so doma doživeli hladno prho in so še naprej brez zmage. Na prekmurskem derbiju je bila v Lendavi domača Nafta prepričljivo boljša od Čarde. Neodločene izide niza tudi Maleč-nik, za katere je znova zadel Blaž Cesar. Neporažene so le še štiri ekipe, tri so na drugi strani brez zmage.
REZULTATI 4. KROGA: Tromej-nik G Sukič - Drava Ptuj 1:4 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Rakičan 1:2 (0:2), Avto Rajh Ljutomer - Fo-silum Šentjur 3:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Grad 2:2 (2:1), Nafta 1903 - Čarda Martjanci 4:0 (2:0), Dravinja Kostroj - Avto Škafar Beltinci 2:1 (0:0), Odranci -Malečnik 1:1 (0:0)
1.	DRAVA PTUJ
2.	DRAVINJA KOS.
3.	GRAD
4.	NAFTA
5.	MALEČNIK
6. ŠKAFAR BELTINCI 4
7.	ŠMARJE PRI J.
8.	RAKIČAN
9.	RAJH LJUTOMER
10.	ODRANCI
11.	A. E. BISTRICA
12.	TROMEJNIK
13.	ČARDA MARTIJA. 4
14.	FOSIL. ŠENTJUR 4
3 1 3 1 2 2 2 1
1	3
2	0 1 2 1 2 1 1 1 1
0	3
1	0 0 2 0 1
12:3 6:1 8:5 5:3 6:3 7:6 5:5 5:6 3:2 7:9 5:6 6:9 2:10 0:9
... .' . i_
AHA EMMI BISTRICA -RAKIČAN 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Levart (4. - avto-gol), 0:2 Jančar (14.), 1:2 Boško-vič (58. z 11 m)
AHA EMMI BISTRICA: N. Da-
nilovič, A. Danilovič, Ladič, Levart (Ornik), Golcman, Trunkl, Fanedl (Majcen), Kristl, Boškovič, Jelen-ko (Zgoznik), Janžič, Trener: Drago Kostajnšek.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice tudi po štirih krogih ostajajo brez zmage. Gostje so praktično vse naredili v prvih petnajstih minutah srečanja, ko so dosegli dva zadetka - pri prvem jim je pomagal tudi domači igralec. Domačini so se potem močno trudili, da bi preobrnili rezultat, vendar so do konca tekme uspeli le zmanjšati zaostanek.
TROMEJNIK G SUKIČ -NŠ DRAVA 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Ljubec (43.), 0:2 Droždek (52.), 0:3 Kous (60. - ag.), 0:4 De. Krajnc (66.), 1:4 Čontala (87. z 11 m)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Krajnc De., Rumež, Nežmah, Frangež, Krajnc Da., Ljubec, Zagoršek (od 77. Furek), Antolič (od 46. Nikol-laj), Droždek, Arsič (od 69. Kočar); trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so se pod vodstvom trenerja Franca Fridla dobro pripravili na težko gostovanje v Kuzmi, kjer so na slabem igrišču s 4:1 premagali Tromejnik G-Sukič. Domači igralci so igrali na preskok, zelo grobo in so ves čas pritiskali na glavnega sodnika Iztoka Gornjaka. Ptujčani so bili boljša in bolj organizirana ekipa, ki je svojo kakovost tudi izrazila na igrišču. Prvi je domačega vratarja Šaferja preizkusil kapetan Arsič. Domačine je na tekmi spremljalo kakšnih 400 gledalcev, ki jih je v 8. minuti ogrel Zelko, a je njegov strel iz ugodne situacije Ajlec obranil. Sledilo je obdobje izredno grobe igre domačinov in prevlade Drave. V tem obdobju
si je Nežmah prislužil izključitev, saj je naredil prekršek kot zadnji obrambni igralec. V 43. minuti so Ptujčani kljub igralcu manj na igrišču unovčili boljšo igro: kot je izvedel Zagoršek, v skoku pa je bil najvišji Ljubec, ki je dosegel zadetek za 0:1. Tik ob koncu prvega dela je bil v domači ekipi izključen Zelko: naprej je ugovarjal in prejel rumeni karton, nato pa je še odrinil glavnega sodnika, s čimer si je prislužil še izključitev.
V nadaljevanju so Ptujčani umirili igro in na hitro dosegli še tri zadetke. Najprej je Ljubec pod prekrškom lepo podal do Drožde-ka, ki je rutnirano zadel za 0:2. V 60. minuti je Dan Krajnc prodrl v kazenski prostor in zavrnil žogo v sredino, kjer je zadela domačega igralca Kousa in pristala v mreži
-	0:3. Šest minut kasneje je po kotu domači vratar Šafer žogo odbil le do Denisa Krajnca, ki jo je s kakšnih enajstih metrov po sredini poslal v gol. Domačini so v drugem delu napadali stihijsko, čistih priložnosti pa niso imeli. Za Dravo je ob vseh zadetkih nevarno streljal še Rumež, Furek pa je zadel celo vratnico. Pred koncem tekme je Tromejnik znižal rezultat, potem ko je iz enajstmetrovke zadel Čontala.
Zmaga v Kuzmi je lahko za Ptuj-čane lepa spodbuda pred sredino pokalno tekmo, ko se bodo ob 16. uri na Mestnem stadionu na Ptuju pomerili s prvoligaško ekipo iz Domžal.
David Breznik
Superliga: štirje zadetki Tomašeka
REZULTATI 3. KROGA: Boč
Poljčane - Apače 2:1,1 A avto Gerečja vas - Videm 1:2, Hajdina
-	Središče 1:3, Bukovci - Podvin-ci Betonarna Kuhar 0:1, Carrera Optyl Ormož - Stojnci 0:4
1.	STOJNCI
2.	PODVINCI B. K.
3.	VIDEM
4.	BOČ POLJČANE
5.	SREDIŠČE
6.	APAČE
7.	BUKOVCI
8.	HAJDINA
9.	1 A GEREČJA VAS 3
10.	C. OPTYL ORMOŽ 3
3 0	0
3 0	0
2 0	1
2 0	1
1 1	1
1 0	2
1 0	2
1 0	2
0 1	2
0 0	3
8:0 4:1 9:6 6:7 5:4 5:5 5:7 4:6 2:4 1:9
1 A AVTO GEREČJA VAS -VIDEM 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kokot (22.), 1:1 Božak (65.), 1:2 Božak (72.) 1 A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Lešnik, S. Krajnc, Gabrovec, Lončarič, N. Šešo, Strel, Rozman, Brodnjak (Hojnik), Kokot (M. Her-tiš), A. Šešo (Leben). Trener: Sve-tozar Kaisesberger.
REZULTATI 2. KROGA: Podvin-ci DS Galun - Rogoznica 2:1, Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Skorba 2:4, Cirkulane - Leskovec 1:1, Markovci - Lovrenc 0:2. Srečanje Tržec - Gorišnica je prestavljeno na kasnejši termin.
Tilen Lešnik v nacionalni vrsti U-18
Selektor nogometne reprezentance do 18. leta starosti Borut Jarc je v ponedeljek, 16. 9., organiziral reprezentančni trening v Domžalah. Vabilo je prejel tudi član Zavrča Tilen Lešnik, ki je na obronke Haloz prišel v letošnji sezoni. Gre za bočnega nogometaša, ki je v preteklosti igral za Maribor in bil standardni član nacionalne vrste U-17, po dveh težjih poškodbah pa se je odločil za prihod v Zavrč. 17-letnik je do sedaj za bele nastopil na pokalni tekmi na Bledu, sicer pa občasno pomaga završki nogometni šoli, kjer brani barve mladinske selekcije.
tp
1.	SKORBA
2.	PODVINCI DS G.
3.	LESKOVEC
4.	GORIŠNICA
5.	LOVRENC
6.	TRŽEC
7.	CIRKUČANE
8.	ROGOZNICA
9.	MARKOVCI
10.	DORNAVA V. K.
2 2 1 1
0 0
0 0
1 1 1 0 0 0 0 0 0 0
0 0
0 1 0 0 1 1
7:2 4:1 2:1 2:0 3:2 2:1 1:4 1:4 0:3 2:6
3. SKORBA	2	1	0	1	4:3	3
4. APAČE	2	1	0	1	2:3	3
5. MAJŠPERK	2	1	0	1	3:5	3
6. SP. POLSKAVA	2	0	1	1	3:4	1
7. GRAJENA	2	0	1	1	2:3	1
8. BOROVCI	2	0	1	1	4:9	1
1:4 2:6 0:8
1
0
VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 2. KROGA: Hajdina - Pohorje Oplotnica 1:4, Prager-sko - Zgornja Polskava 2:0, Pod-lehnik - Lovrenc 1:1
4.	PODLEHNIK 2 0 1 1
5.	HAJDINA 2 0 0 2
6.	ZG. POLSKAVA 2 0 0 2 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 2. KROGA: Leskovec - Ormož 1:8, Markovci - Pod-vinci 2:3, Tržec - Gorišnica 1:3
Foto: Črtomir Gozn
Ptujski nogometaši so pred sredinim pokalnim obračunom z Domžalami odlično opravili na gostovanju v Prekmurju (na fotografiji je Dan Krajnc).
VIDEM: Kovačič, Trlep, Bedrač, M. Lah, Kostanjevec, Murič, Škva-rič (Hrženjak, L. Lah), Zemljak, Božak, S. Krajnc, Kmetec (Kokot). Trener: Primož Gorše.
BOČ POLJČANE - APAČE
2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Predikaka (8.), 1:1 Damše (31.), 2:1 Pinter (80.)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Vola-všek (K. Stojnšek), Jernejšek, No-vačan, Grobin, Babulč (Vehovar), N. Hajšek, Žnidar (Grah), Savski (J. Stojnšek), Damše, Pibter (Žišt). Trener: Matej Hajšek.
APAČE: Valentan, Tramšek, Jus, Šenkiš, Zajc (Novak), Ivančič, Predikaka (M. Bauman), Fruk, Rumež (Hergan), Drosk (Murko), Žgeč. Trener: Bogdan Bauman.
BUKOVCI - PODVINCI BE-TONARNAKUHAR 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Lah (3.) BUKOVCI: Ferčec, Kokot, Domjan, Topolnik, Vajda, Kosec, Serdinšek, Habrun, Vočanec (Ambrož), Pukšič (Murko), Kodrič (Krajnc). Trener; Boštjan Zemljarič.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Šebela, K. Brumen (Arnuga), Topolovec, Lah, Belšak, Kuserbanj, Požegar (Leben), Pal (Simonič-Dabič), D. Brumen (Mu-lej), Orovič (Marinič). Trener: Miran Ljubec.
HAJDINA - SREDIŠČE 1:3
(0:0)
STRELCI: 0:1 Ivanuša (51.), 0:2 Ivanuša (59.), 0:3 Ivanuša (73.), 1:3 Novak (86. - avtogol)
HAJDINA: Ber, Cebek, Črnko, B. Kurež, Robar, Gaiser, Kaises-berger, Strelec (B. Kurež), Jazbec, Flajsinger, Horvat (Mlinarič). Trener: Igor Vorih.
SREDIŠČE: Majč, Sakelšek, Novak, Nemec, B. Borko (Mlina-rič), Govedič (Rotar), G. Borko, Lesjak, Vočanec (Klajnčar), Za-dravec (Cimerman), Ivanuša (O. Sakelšek). Trener: Danilo Žerjav.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - STOJNCI 0:4 (0:1)
STRELEC; 0:1 Tomašek (31.), 0:2 Tomašek (66.), 0:3 Tomašek (75.), 0:4 Tomašek (87.) CARRERA OPTYL ORMOŽ:
Šnajder, Kuhar (T. Žinko), Kolarič, Plečko, Perčič, Prapotnik (A. Žin-ko), K. Lah (Klemenčič), Zlatnik, R. Lah (Jaušovec), Perger, Mag-dič. Trener: Aleš Jurčec.
STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, S. Meznarič (Aleks Petrovič), Horvat, Tomašek, Kokot (Anžel), P. Meznarič (Kramberger), Zorko, Vinkovič, Alen Petrovič (Ri-žnar). Trener: Boris Klinger.
2. liga MNU Ptuj
REZULTATI 2. KROGA: Polska-va Avtoprevozništvo Grobelnik -Podlehnik 1:2, Zgornja Polskava - Majšperk 7:2, Hajdoše - Pra-gersko 75 2:1, Grajena - Slovenja vas 3:0, Makole - Oplotnica 5:3
1.	POHORJE - OPL.
2.	PRAGERSKO
3.	LOVRENC
2 0 2 0 1 1
7:1 4:1 7:1
1.	PODVINCI
2.	ORMOŽ
3.	MARKOVCI
4.	GORIŠNICA
5.	LESKOVEC
6.	TRŽEC
0 0
8:2 8:6 8:6 6:7 3:9 2:5
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
1.	ZG. POLSKAVA
2.	PODLEHNIK
3.	GRAJENA
4.	HAJDOŠE
5.	MAJŠPERK
6.	MAKOLE
7.	OPLOTNICA
8.	POLSKAVA A. G.
9.	PRAGERSKO 75
10.	SLOVENJA VAS
2 2 0 2 2 0 2 2 0 2 2 0 2 1 0 2 1 1 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0
10:2 5:1 4:0 4:1 8:9 7:9 3:6 1:4 1:5 0:6
Veteranske lige
VETERANI 35
REZULTATI 2. KROGA: Borovci - Grajena 2:2, Dornava - Apače 3:1, Majšperk - Spodnja Polska-va 3:2, Videm - Skorba 3:1
1.	VIDEM	2 2 0 0 10:3 6
2.	DORNAVA 2 110 4:2 4
Društvena tekmovanja
V septembru se je nadaljeval ciklus šahovskih tekmovanj za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2013 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Pričelo se je tudi tekmovanje v drugi slovenski šahovski ligi - vzhodna skupina.
Na društvenem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Na turnirju je z naskokom zmagal mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer pred Antonom Butolenom in Igorjem Iljažem.
Rezultati: Danilo Polajžer 11 točk, Anton Butolen 8,5 točke, Igor Iljaž 8 točk, Jožef Kopše 7,5 točke, Branko Sedlašek in David Murko po 7 točk, Branko Orešek in Ciril Kužner po 6 točk, Martin Majcenovič in Leon Selišek po 5 točk itd.
Na mesečnem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali turnir tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Tudi na tem tekmovanju je z naskokom zmagal prvi favorit Danilo Polajžer.
Rezultati: Danilo Polajžer 6,5 točke, Klemen Janžekovič, Janko Bohak, David Murko, Milan Fijan in Branko Orešek po 4,5 točke, Martin Majcenovič 4 točke, Aleksander Podkrižnik 3,5 točke, Ivan Krajnc in Darko Dominko po 3 točke itd.
Janko Bohak
Izpopolnjevani seminar nogometnih trenerjev
Sodelovalo 80 udeležencev iz ptujskega društva
V Ljubljani je bil v organizaciji Zveze nogometnih trenerjev Slovenije (ZNZS) in Društva nogometnih trenerjev Ptuj (DNT Ptuj) izveden redni letni izpopolnje-valni seminar. Udeležilo se ga je 600 trenerjev iz vse Slovenije. Iz ptujskega društva je bilo prisotnih 80 trenerjev. Osnovna tema je bila Ustvarjanje igre - prefor-macija. Direktor reprezentanc pri Nogometni zvezi Slovenije Milan Miklavič je temo demonstriral z nogometaši Športne gimnazije Ljubljana Šiška. Tvorec uspešne igre reprezentance Slovenije z Matjažem Kekom je nazorno
praktično prikazal hiter prehod iz faze obrambe v fazo napada in obratno, kar krasi kakovostne ekipe. S prisotnostjo na seminarju so si trenerji pridobili 20 točk. Za pridobitev licence za tekmovalno sezono potrebujejo 60 točk, dodatne točke si pridobijo na seminarjih v organizaciji ZNTS ali DNT.
DNT Ptuj šteje 160 trenerjev, ki imajo trenersko izobrazbo od naziva trenerja C, B, A in PRO. Od teh trenerjev si je licenco za tekmovalno leto 2013/14 pridobilo 150 trenerjev na osnovi izpopol-njevalnih seminarjev.
DNT Ptuj in Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj (95 sodnikov) tvorita strokovni združenji v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj (MNZ Ptuj). Obe združenji sta nepogrešljivi pri organizaciji tekmovanj MNZ Ptuj, kjer v ligaškem sistemu redno tekmuje 150 ekip. V spomladanskem delu tekmovanja 2012/13 je bilo odigranih 632 tekem. MNZ Ptuj sodi med najbolje organizirane zveze v Sloveniji. V okviru NZS deluje devet medobčinskih nogometnih zvez.
Marjan Lenartič, predsednik DNT Ptuj
Del udeležencev izpopolnjevalnega seminarja v Ljubljani
0
2
2
2
torek • 17. septembra 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Šport mladih
Ptujski župan sprejel mlade športnike
V poročni dvorani mestne hiše na Ptuju je bil v torek slavnostni sprejem za mlade športnike in njihove spremljevalce, ki so avgusta v Windsorju tekmovali na 47. športnih igrah šolarjev.
Ptuj je zastopalo enajst športnikov, ki so tekmovali v atletiki in tenisu ter so skupno v Kanadi osvojili pet medalj. Maja Bedrač je zmagala v skoku v daljino in je bila tretja v teku na 100 metrov. Gregor Pavlo-vič je osvojil bronasto medaljo v teku na 100 metrov. V tenisu je bil Sven Lah drugi med posamezniki, prav tako pa je bil drugi tudi v paru z Amadejem
Šport mladih
Goručanom. Vsem štirim je župan Štefan Čelan za njihove uspehe podelil Grb na steklu MO Ptuj. V nagovoru je čestital vsem članom ekipe za odlične rezultate in promocijo Ptuja. Na sprejemu sta spregovorili tudi vodja ptujske ekipe Anica Ternovšek in atletinja Tina Turk, ki sta na kratko opisali tekmovanje in bivanje v Kanadi. To bo vsem mladim športnikom ostalo v nepozabnem spominu, prav tako pa bo nastop na tako velikem tekmovanju prav gotovo dobra spodbuda za nadaljnje delo in za doseganje še boljših rezultatov.
David Breznik
Športniki, o katerih se bo še govorilo
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema mladih hajdinskih športnikov, udeležencev 47. mednarodnih iger šolarjev v Kanadi
Hajdinski župan Stanislav Glažar je 3. septembra pripravil sprejem za mlade športnike občine Hajdina, uspešne udeležence 47. mednarodnih iger šolarjev v Windsorju v Kanadi. Med njimi so bili Maja Be-drač (prvo mesto v skoku v daljino in tretje mesto na 100 metrov), Boštjan Nahberger (skok v daljino - mali finale) in Taja Glažar (tenis - 16. do 32. mesto) s svojimi spremljevalci, trenerji Alešem Bezjakom, Zoranom Krajncem, Brino Ternovšek in vodjo ekipe Anico Ternovšek. Občina mladim športnikom pomaga po najboljših močeh, ne glede na to, kje so organizirani. Hajdinski športniki so na teh igrah sodelovali skupaj z ekipo MO Ptuj. Vsi, ki spremljajo osnovnošolski šport v občini Hajdina, vedo, da mladi športniki doslej niso imeli najboljših razmer za delo.
S športnim parkom ob OŠ Hajdina, urejenim na novo, so se te razmere v zadnjem obdobju močno izboljšale, vključno s preplastitvijo atletske steze, ki je bila opravljena konec prejšnjega tedna. V kratkem bodo preplastili tudi rokometno igrišče z umetno maso. Vse to bo prispevalo k temu, da bodo tudi osnovnošolci občine Hajdina imeli vsaj primerljive razmere za športno vzgojo in zunajšolske dejavnosti. A kljub temu da šolarji niso imeli najboljših razmer za vadbo, so v Kanadi dosegli vr-
hunske rezultate. Dosežek je že sama uvrstitev na te igre, pravi župan. Zahvala gre tudi vsem, ki so mladim pomagali do teh rezultatov, še posebno Anici Ternovšek, ki že več let vodi mlade športnike na teh igrah, in trenerjem tenisa ter atletike. To ni samo promocija mladih športnikov, klubov, iz katerih izhajajo, temveč tudi občine Hajdina, je poudaril župan Stanislav Glažar. Mlade športnike, udeležence 47. mednarodnih iger šolarjev, je pozdravil in jim čestital za njihove rezultate tudi predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj. Šport je po njegovih besedah v občini Hajdina zelo razvit, v prihodnje pa se bo lahko glede na vse infrastrukturne pridobitve še bolj kakovostno razvijal. Sodelovanje na igrah je za tiste, ki se jih lahko udeležujejo, velika pozitivna izkušnja. Mladim športnikom je zaželel še veliko uspešnih rezultatov tudi v prihodnje. Za njihove dosežke v Kanadi so jih pohvalili tudi trenerji, ki so zelo veseli vsake pomoči lokalne skupnosti. Ta je še posebno dobrodošla za vse mlade športnike, je izrecno poudaril Aleš Bezjak. Po besedah Zorana Krajnca so redka okolja, v katerih razumejo, da je šport gibalo vsega, in kot pravi dr. Ščuka, bi moral biti šport v osnovnih šolah na prvem mestu, šele potem matematika in vse drugo.
V letu 2014 bodo mednarodne igre šolarjev v Lagueri v Avstraliji.
MG
Tenis • Davisov pokal
Rola k zmagi prispeval odločilni delež
Konec tedna je bil v Ljubljani pomemben dvoboj za slovenski tenis, saj so se naši teniški mušketirji z ekipo Južnoafriške republike merili za obstanek v 1. evroafriški skupini Davi-sovega pokala. Selektor Blaž Trupej je za dvoboj na tivolskih peščenih igriščih računal tudi na Ptujčana Blaža Rola, ki je bil po odpovedi Aljaža Bedeneta in ob poškodbi Gregorja Žemlje prvič potisnjen v eno glavnih reprezentančnih vlog. V primeru poraza je Sloveniji »grozil« dvoboj z močnimi Rusi in najverjetnejši izpad iz 1. skupine.
Tudi gostje so prišli v Slovenijo oslabljeni, saj niso mogli računati na najboljšega igralca, Kevina Andersena, ki je na lestvici ATP uvrščen na visoko 21. mesto. Čast uvodnega dvoboja je v petek pripadla Blažu Roli (225. na ATP) in Riku De Voestu (162.). Mladi slovenski igralec je dvoboj proti prvemu igralcu JAR odlično odprl in povedel s 5:0, preden je tekmec dobil prvo igro. Prvi niz je po vsega 29 minutah igre dobil s 6:1. Drugi niz je bil nekoliko bolj izenačen, a Rola ga je ves čas popolnoma nadzoroval. Odvzem servisa v tretji igri je bil dovolj za zmago s 6:4. Ptuj-čan, ki je prvič v karieri v Davi-sovem pokalu igral dvoboj, ki o čem odloča, je dobro igral tudi v tretjem nizu. V sedmi igri je prišel do breaka in Sloveniji po manj kot dveh urah igre (1:58) priigral prvo točko za uspešen začetek teniškega praznika pod Rožnikom.
V drugem dvoboju je bil proti Ruanu Roelofseu (528.) pričakovano uspešen tudi Blaž Kavčič (105.), s čimer je Slovenija povedla 2:0 in bila zelo blizu končne zmage. Za
Slovenija - JAR 4:1
Petek: Blaž Rola - Rik De Voest 6:1, 6:4, 6:4
Blaž Kavčič - Ruan Roe-lofse 6:1, 6:3, 6:4
Sobota: Blaž Kavčič/Blaž Rola - Raven Klassen/Nika-la Scholtz 7:5, 6:1, 7:6 (4)
Nedelja: Janez Semrajc -Rik De Voest 6:2, 6:4
Blaž Rola - Nikala Scholtz 3:2, predaja Rola
Kikboks
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Blaž Rola je odlično opravil nalogo v slovenski ekipi Davisovega pokala.
potrditev le-te je zadostovala že sobotna zmaga v dvojicah. Čeprav sta bila za obračun dvojic od Slovencev sprva prijavljena Grega Žemlja in Janez Semrajc, je kapetan Blaž Trupej že po uvodnem dnevu nakazal, da bo prišlo do menjave v ekipi. Žemlja ima namreč že dlje časa težave z zdravjem, prvi težji trening pa je kapeta-nu pokazal, da še ne bo nared za dvoboj. Na igrišče sta tako tudi v soboto za Slovenijo stopila junaka uvodnega dne Blaž Rola in Blaž Kavčič. Čeprav nista nikoli skupaj trenirala in
uigravala dvojic in sta odigrala prvo uradno tekmo skupaj, pa se to na igrišču v Tivoliju ni prav nič poznalo in sta tekmeca odpravila že po treh nizih s 7:5, 6:1 in 7:6 (4). Uvodni niz sta dobila po 47 minutah igre s 7:5, potem ko sta v zadnji igri še drugič odvzela servis tekmecema. Slovenca sta dobro začela tudi drugi niz in v četrti igri prišla do prvega breaka, nato pa vodstvo hitro povišala in niz dobila s 6:1. Tretji niz je bil še najbolj izenačen, a sta ga Rola in Kavčič po podaljšani igri zanesljivo dobila.
Nedeljska obračuna sta bila tako le še formalnost. Janez Semrajc je gladko, s 6:2 in 6:4, premagal Rika De Voesta in povišal na 4:0, Blaž Rola pa je nato dvoboj zaradi slabega počutja predal. Končni izid srečanja Slovenija - JAR je tako 4:1. Slovenska reprezentanca si je tako zagotovila obstanek v 1. evro-afriški skupini, kjer bo imela tudi naslednjo sezono priložnost, da se prebije do kvalifikacij za svetovno skupino. Žreb nove sezone Daviso-vega pokala bo v sredo.
jm, sta
Precejšen pritisk in trema
»Pred prvim petkovim dvobojem sem se počutil boljše, kot sem lahko upal. Obisk psihologinje in nasveti kapetana Blaža Trupeja ter Žige Jan-škovca so mi pomagali dojeti, da se nimam česa bati, da gre za tekmo, v kateri nisem favorit, zato ni treba, da si nalagam dodaten pritisk. Nekaj malega treme sem ob vstopu na igrišče vseeno imel, a glede na to, kakšno sem imel cel teden, sem na teren prišel kar sproščen. Tudi to mi je pomagalo do uspeha,« je razkril Blaž Rola, ki niti v sanjah ni pričakoval takšnega razpleta, ko tekmecu niti enkrat ni dopustil, da mu odvzame servis. »Res nisem pričakoval, da bo šlo tako gladko, prej obratno, saj je bil tekmec velik favorit. A takoj, ko sem stopil na igrišče, sem se počutil super in vedel, da imam možnosti - če že ne za zmago, pa vsaj, da pripravim napeto tekmo. Da pa mi je uspelo zmagati v treh nizih, si niti pred tekmo in tudi ne med tekmo nisem mogel misliti. Še zdaj težko verjamem, kaj mi je uspelo. Super,
Ptujčani in Ormožani potujejo na EP
Člani reprezentance Slovenije potujejo na evropsko prvenstvo za kadete in mladince, ki bo od 16. do 22. septembra potekalo v mestu Krynica Zdroj na Poljskem. Na tekmovanje bo pod vodstvom predsednika KZS Vladimirja Sitarja odpotovalo 41 članic in članov iz 14 klubov iz vse Slovenije. Iz KBV Ptuj so bili v reprezentanco s strani selektorja Bojana Korošca vpoklicani Luka Vindiš, Vito Čurin, Timi Sitar, Patrik Šulek, Lara Vuzem Vajda, Simon Kai-sersberger in Gašper Mlakar, iz KBV Ormož pa Dejan Kociper, Rok Tomažič, Žan Tomažič in Matjaž Pleh.
Po intenzivnih pripravah, ki so več kot mesec dni potekale na različnih lokacijah po Sloveniji (Ormož, Ptuj, Zagorje, Rogla, Ljubljana ...) tekmovalci in trenerji iz Ormoža in Ptuja nestrpno čakajo
na prvenstvo. Vsak si želi dobrih nastopov in seveda dobrih uvrstitev.
Luka Vindiš: »Po napornih, skoraj dvomesečnih pripravah, smo tako jaz kot tudi preostali
člani ekipe dobro pripravljeni na prihajajoče prvenstvo. Moja pričakovanja so visoka, želim si priti do borb za odličja. Upam na dobre borbe in z malo sreče tudi na kakšno boljšo uvrstitev.«
lahko sem več kot zadovoljen!«
O dvoboju dvojic
»Tretje točke že v dvojicah zagotovo nisem pričakoval, saj je bila južnoafriška dvojica na papirju favorit. Nekoliko nas je presenetilo, da ob Klaa-snu ni zaigral Rik De Voest, a sva se z Blažem (Kavčičem, op. a.) hitro ujela. Tudi v soboto sem imel malo treme pred dvobojem, a je bila ta že manjša kot v petek. Zagotovo je bilo lažje, ker ne stojiš sam na igrišču, ampak s partnerjem, tako da se trema malo porazdeli. Razlog zanjo je bilo predvsem dejstvo, da že dolgo časa nisem igral dvojic in da sva z Blažem prvič zaigrala skupaj.«
Slabo počutje v nedeljo
Kapetan Blaž Trupej: »Rola se je že zjutraj v nedeljo slabo počutil, a smo se vseeno skupaj odločili, da bo vsaj poskusil igrati. Potem je rekel, da se mu vrti, da se še slabše počuti in nismo želeli ničesar tvegati, da se ne bi še kaj zakompliciralo.«
Vladimir Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Ko je selektor izbral člane reprezentance, so se tekmovalci po klubih pričeli pripravljati na najpomembnejši nastop v letošnjem letu. Imeli smo kar nekaj priprav in skupnih treningov - na Rogli, v Mariboru in Zagorju. Po poročanju trenerjev in preverjanju njihovih sposobnosti imam občutek, da gremo na letošnje Evropsko prvenstvo dobro pripravljeni. Na Ptuju smo letos delali zelo intenzivno, saj smo dodali treningom v avgustu tudi treninge v fitnesu trikrat tedensko in z velikim pričakovanjem potujemo v Poljsko. Verjamem v dobre nastope naših tekmovalcev, v primeru dobrih borb ter malo sreče pa bomo prišli domov s kakšno medaljo, kar bi bil velik, velik uspeh v napovedani močni konkurenci. Vsekakor pa gredo naši mladi tekmovalci predvsem nabirat dragocene izkušnje. Zadovoljni bomo, če bodo dali vse od sebe in se dobro borili ter pokazali napredek v borbi.«
Franc Slodnjak
16 Štajerski TEDNIK
Kronika, naši bralci pišejo
torek • 17. septembra 2013
Spodnji Velovlek • Predaja zamaškov
Tri tone zamaškov in veliko srčnosti
Ptujčan Ignac Habjanič je srčen človek, predan humanosti, s katero v jeseni življenja zapolnjuje svoj prosti čas in pomaga pomoči potrebnim. To je nadvse dober občutek, da lahko pomagaš drugim, pove.
Od tod in tam
Na Ptuju se je pred tremi leti lotil zbiranja zamaškov, pri tem mu pomagajo v lokalih, trgovinah, ustanovah. Skupaj kar na 60 lokacijah, ki jih obiskuje vsakih 14 dni. K odlaganju zamaškov vabijo tudi posode, nameščene
na posodah za odpadno embalažo. Zbrane zamaške mu ljudje včasih pripeljejo tudi v blok ali ga pokličejo, da pride ponje. Nedavno ga je presenetil tudi klic komandirja Policijske postaje Središče bo Dravi, ki se je zanimal, kam
naj pripelje zamaške. Ignac priznava, da ga je klic v prvem trenutku malo prestrašil. Občasno mu pripelje zama-ške tudi pilot Umproforja, ki je trenutno na Kosovem. Zelo je tudi zadovoljen, da so mu za dober namen omogočili
Foto: Črtomir Goznik
S predaje okrog tri tone zamaškov v Spodnjem Veiovieku, ki jih je zbral Ptujčan Ignac Habjanič.
vstop tudi v CERO Gajke, kjer dvakrat tedensko na traku sam pobira zamaške. V štirih urah jih zbere okrog deset kilogramov.
Četrtega septembra so v Spodnjem Velovleku, na domačiji družine Slaček, ki mu je prijazno priskočila na pomoč s skladiščnimi prostori, na kamion Slovenske vojske naložili okrog tri tone zamaškov za bolne in prizadete otroke. Odpeljali so jih v re-ciklažo v Črno na Koroškem. Izkupiček, za tono naj bi dobili okrog 330 evrov, je namenjen bolnemu Niku iz Maribora, da bo lažje okreval. Kot je povedal stotnik SV Dušan Petrovič, ki v 72. brigadi pokriva odnose z javnostmi, se v mariborski vojašnici vsaj dvakrat mesečno odzovejo klicu humanosti. Tudi sicer se zelo radi odzovejo na vse prošnje s pozitivnim sporočilom. In Ignačeva je bila taka, vredna vse pozornosti in pohvale.
MG
Podravje • Humanitarna akcija
Do sedaj zbrali pet ton zamaškov
Da smo Slovenci srčni ljudje, dokazuje dejstvo, da zmeraj radi priskočimo na pomoč, dobrodelni smo na različne načine, tudi z zbiranjem zamaškov.
V podjetju Saubermacher so že pred dvema letoma uspešno izpeljali akcijo zbiranja zamaškov za Gala, nadaljevali so jo z zbiranjem zamaškov za Simona, letos in drugo leto pa zbirajo zamaške za Aljošo Ška-perja, ki je letos marca utrpel poškodbo in zlom hrbtenice, tako da življenje nadaljuje na vozičku. Poleg navajanja na novi način življenja je Aljoša soočen še s stroški prilagoditve bivanja oziroma preurejanja stanovanja, nakupa
medicinskih pripomočkov in izvajana dodatnih terapij. Zbiranje zamaškov nadaljujejo po občinah, osnovnih šolah, vrtcih in nakupovalnih centrih Europark Maribor, Qlandia Novo mesto, Maribor in Ptuj, OŠ Rače, OŠ Sveta Trojica, OŠ Voličina, OŠ Kapela, OŠ Loka-vec, Vrtec Ptuj in Lenart ter občina Cerkvenjak, tako da bodo lahko Aljoši pomagali pri nakupu opreme, ki mu bo olajšala vsakodnevne poti. Zamaške sokov, vode, mleka,
šamponov, deodorantov, meh-čalcev, zdravil, čistil, jogurtov in drugih artiklov lahko zbirate tudi doma, nato pa jih oddate na eno izmed vam najbližjih zbirnih mest.
V podjetju Saubermacher Slovenija so v letošnjem letu za različne potrebe tistih, pomoči potrebnih posameznikov, zbrali že okrog 5.000 kilogramov zamaškov. Za tono zamaškov posameznik prejme 300 evrov, ki se mu v
dobrodelne namene nakažejo na njegov transakcijski račun. »Čeprav akcijo Zbirajmo za-maške tokrat izvajamo že četrto leto zapored, je odziv ljudi še zmeraj zelo velik. Ponosni smo, da smo lahko del te zgodbe, kjer podjetje Saubermacher svoj delež prispeva prav z brezplačnimi odvozi in brezplačnim zbiranjem zama-škov,« pravi direktorica podjetja Saubermacher Slovenija Mojca Letnik.
-OM
Pisma bralcev
Kdo bo preb(i)ral 3400 strani dokumentacije? (3)
V Štajerskem tedniku z dne 6. september 2013 je pod zgornjim naslovom občinski svetnik mag. Boštjan Štefančič (Klub svetnikov Zares - Lista za občino Ormož) zapisal, da Občina Ormož omenjenemu klubu kot prosilcu ni posredovala informacij javnega značaja, ki jih je klub dne 19.07.2013 od Občine Ormož zahteval.
Občina Ormož je dne 01.08.2013 v skladu s 36. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja prosilcu, to je Klub svetnikov Zares-Lista za občino Ormož, poslala dopis, s katerim ga je najprej obvestila, da bo njegova zahteva za posredovanje informacij javnega značaja povezana z materialnimi stroški v skladu s Stroškovnikom o posredovanju in ponovni uporabi informacij
javnega značaja. Dne 07.08.2013 pa je Občina Ormož prosilcu, KLUBU SVETNIKOV ZARES - LISTI ZA OBČINO ORMOŽ, Ptujska c. 3, 2270 Ormož posredovala še odločbo št. 090-5/2013 01\29, s katero je njegovim zahtevam po posredovanju vseh zahtevanih informacij v celoti ugodila. Prosilcu je bila torej skupaj z odločbo posredovana vsa zahtevana dokumentacija, to je 3.476 komadov fotokopij, v obliki 11 kg obsežnega paketa.
Občina Ormož je dne 27.08.2013 od Pošte Slovenije, Poslovalnice Ormož, Poštna ulica 2, 2270 Ormož dobila vrnjen paket (z oznako - NI DVIGNIL), ker ga prosilec, ki mu je bil paket 07.08.2013 posredovan ni dvignil, dne 28.08.2013 pa je Občina Ormož od Pošte Slovenije d.o.o.,
Slomškov trg 10, 2500 Maribor dobila še račun zaradi stroškov, ki jih je imela pošta zaradi vračanja paketa. Še isti dan, torej 28.8.2013 pa je Občina Ormož prejela še pritožbo zaradi molka v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, čeprav je prosilcu kljub obsežnosti zadeve v zakonitem roku in v skladu z zakonom posredovala vso zahtevano dokumentacijo. Dejstvo je, da:
Klub svetnikov Zares - Lista za občino Ormož iz neznanega razloga paketa ni prevzel, saj je bil paket vrnjen na sedež Občine Ormož,
da je Občina Ormož za omenjeni klub kopirala 3.476 komadov fotokopij in si naredila za 263,64 EUR stroškov, da je Občina Ormož prejela od Po-
šte Slovenije še račun, za poravnavo stroškov vračanja paketa,
da je Občina Ormož ravnala v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja in prosilcu posredovala vse, kar je zahteval.
V odgovoru na pritožbo, ki ga je Občina Ormož morala posredovati Informacijskemu pooblaščencu zaradi pritožbe prosilca, je bil prosilec pozvan, da se je paket vrnil in se nahaja na sedežu Občine Ormož. Paket je dne 02.09.2013 na sedežu Občine Ormož prevzel predsednik omenjenega kluba.
Zaradi blatenja dela Občine Ormož in zavajanja javnosti z neresnicami o neizpolnjevanju delovnih obveznosti, pričakujemo na Občini Ormož od avtorja članka opravičilo. Občina Ormož, Urad župana
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ♦ Ptujski grajski hrib so prvo septembrsko soboto zjutraj preplavili kosci in grabljice s Ptuja in okolice. Že tradicionalno dobro uigrana ekipa, ki jo je ob svojem prihodu na Ptuj organiziral in povezal direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih, je tudi 15. dobrodelno košnjo dobro izpeljala. Da je vse teklo kot namazano, je skrbel še vodja košnje Franc Bolcar. Dobro je bilo poskrbljeno za kulinarične dobrote in tekoče reči. Prijatelji muzeja, ki so se organizirali kot društvo, bodo po vsej verjetnosti ostali zvesti tradiciji in tej prireditvi tudi v prihodnje, sicerpa tudi letos pozivajo k odvozu trave vse tiste, ki jo potrebujejo za krmo živali.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ♦ Zadnjo avgustovsko soboto so v Q-centrupraznovali tretjo obletnico odprtja. Ob tej priložnosti so pripravili bogat program z dodatno ponudbo na stojnicah in glasbo. Razrezali so tudi praznično torto, darilo Ekstra Tuša. Rojstni dan je center povezal tudi s humanitarno akcijo, zbirali so prispevke za varno hišo in materinski dom.
MG
Turnišče ♦ Civilna iniciativa (CI) Turnišče je v nedeljo pripravila 1. kmečki praznik, na katerem so med drugim postavili tudi Marijin kip, ki nadomešča tistega iz leta 1938. Prvi turniški kmečki praznik, za katerega organizator in predsednik CI Marjan Ribič upa, da bo postal tradicionalen, je privabil precej ljudi. »Želimo, da se stvari v Turnišču začnejo odvijati v pozitivno smer. Drugo leto se bomo še bolj potrudili, smo pa veseli, da smo letos tako hitro pripravili zelo dober program. Naši cilji so s tem uresničeni, uspelo nam je obnoviti izropano kapelico in vanjo postaviti Marijin kip, ki je posvečen Mariji Hunker Lipitt in moji materi,« je o nedeljskem dogodku povedal Ribič. Za kulturni del programa so poskrbele številne folklorne skupine.
Dženana Kmetec
Objava pisem bralcev
Priporočena dolžina prispevkov bralcev, ki jih objavljamo v rubriki Pisma bralcev, je največ 4000 tipkanih znakov. Pisem bralcev ne lektoriramo. Uredništvo Štajerskega tednika si v primeru daljših prispevkov pridržuje pravico do krajšanja.
Foto: DK
torek • 1l. septembra 2013
Reportaža, kronika
ŠtajerskiTEBKlK 17
Na valovih časa
Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (5.) Piše: Uroš Zajdela
»
Kevinova« vasica in Wicklow
Izza daljnosežnih pogledov na zgledno urejene obdelovalne ravnice irskega podeželja se le nekaj kilometrov iz Dublina odpira pogled na famozen nacionalni park Wicklow. Gre za skupek precej golih gričev in vrhov, ki so zgodovinsko zelo pomembni in hkrati ponujajo fantastične razglede, poleg tega pa le redko presežejo 900-metr-sko znamko. Vegetacija in živalstvo sta precej omejena. Navdušijo me divji zajci, mogočna, a vidno bolna borova drevesa ter ena izmed prekrasnih vrst zvončic, ki prekrivajo dobršen del nižje ležečih predelov. Wicklow je danes izjemno pomembna turistična točka, ki omogoča dostop do znamenitih črnih jezer vsem obiskovalcem, hkrati pa ob ustju jezer in le nekaj sto metrov od parkirišča leži znamenita »Kevinova« vasica s samostanom, cerkvijo in pokopališčem iz 6. stoletja. Kevin je bil še eden izmed pomembnežev zgodnjih dni pokristjanjevanja po Irskem. Čeprav se je kmalu naveličal družbe ljudi in se umaknil daleč v hribe, kjer je živel v jami in predvsem v miru meditiral ter molil, je še danes poznan med Irci kot eden izmed začetnikov in ustanoviteljev rimskokatoliške religije na otoku. O njegovem početju so kmalu izvedli ljudje, in kot bi mignil, je imel številne oboževalce, ki so naselili dolino, zgradili cerkev, samostan, hiške ... Vse to je bilo seveda v nasprotju s Kevinovo filozofijo. Umaknil se je še dlje v notranjost. Irci so imeli v času med petim in sedmim stoletjem mednarodne »superzvez-
de« pokristjanjevanja, zato so samostani kmalu postali središče bogastva in kulture. Slednje je pritegnilo še več ljudi, več denarja in seveda vdore mogočnih Vikingov s severa. Vikingi so bili barbarski vojščaki brez vizije in ideje ter primere; samo da se je kradlo, posiljevalo in ubijalo. Prvi na paleti so bili seveda duhovniki in njihovo bogastvo, zato so zgradili obrambne stolpe, ki štrlijo iz vasic kot mogočne rakete. V te obrambne stolpe so se umaknili v času vikinških divjanj, kjer so bili načeloma varni.
Dasiravno je bila rimokatoli-ška cerkev osnova za razvoj irskega nacionalizma, pa je v zgodovini vsekakor naredila mnogo več slabega kot dobrega za te pokončne ljudi. Že v 11. stoletju je bila rimokatoliška cerkev tista, ki je predala ozemlje današnje Irske v upravljanje angleški kraljevi družini, kar je prižgalo zeleno luč za angleško invazijo in poboj številnih irskih voj-ščakov leta 1176. Razlog? Strah pred neustavljivo močjo preproste irske cerkve, katere idejni očetje so bili Patrick, Kevin, Paladin ipd. Torej, mogočneži, ki so verjeli v poštenost cerkve in čistost naukov brez prikritih želja po čim večjem bogastvu, ne glede na posledice. V eni izmed pesmi lokalni irski pevec s tresoče se žametnim glasom in ob spremljavi kitare opisuje 800 let sramote pod Anglijo, ki pa je najverjetneje ne bi bilo brez rimskih papežev. Srednji vek angleške temačnosti je dokončno uničil irsko cerkev in še preden je Anglija ubrala svojo cerkveno pot, so na grma-
Foto: Uroš Zajdela
Borov gozdiček, zvončice in modro nebo. Raj za pohodnike.
Mavrica nad nacionalnim parkom Wicklow
Foto: Uroš Zajdela
Tipičen bar na irskem podeželju
Foto: Uroš Zajdela
dah zažgali nepopisno paleto čarovnic in čarodejev. Rim je postajal močan, irska cerkev v razsulu. Vendarle se Irska po drugi svetovni vojni dokončno osamosvoji. Rimokatoliška cerkev v trenutku prevzame ne samo duhovno, temveč predvsem politično odločanje v državi v potuhnjeni obliki napredne demokratične politične stranke. Rimokatoliška cerkev sooblikuje irski narod, določa vsakodnevno življenje. V nekem trenutku so celo prepovedali nošenje prekratkih krilc. Splav, istospolne poroke, umetna oploditev, druge religije ... , vse to je bila prepovedana tema. Irska se je vrnila v srednji vek spletk ogabno pokvarjenih ljudi pod masko duhovniškega plašča. Kot strela iz jasnega udarijo novice o spolnih zlorabah otrok v samostanih, o fizičnem nasilju zlasti v dekliških katoliških šolah ipd. Rimokatoliška cerkev je bila v tistem trenutku politični hegemon in tiran. Nadzorovala je politiko in sodstvo. Sprva se govorice prikriva
Foto: Uroš Zajdela
Sam z naravo. Neprecenljivo. Wicklow nacionalni park ponuja super oddih od vsega in vsakogar.
in zanika. Celo nekaj grozilnih besed irske cerkve, da bodo odgovarjali vsi, ki širijo laži. V svoji »poštenosti« in »spoštovanju 10 božjih zapovedi« poskušajo utišati številne tarče živalskih napadov »božjih ljudi«.
Z denarjem so prikrili prvi nekaj deset tovrstnih škandalov. A vsak dan je bila številka žrtev višja, dnevno so prihajale nepredstavljive zgodbe duhovniških ogabnih posilstev, vsak dan večje trpljenje. Ob koncu preiskave se je številka ustavila pri ocenjeni vrednosti 100.000 zlorabljenih otrok v razmiku 30 let! Rimokatoliški duhovniki so s svojimi nepotešenimi seksualnimi izprijenostmi uničili mladost, kaj mladost, življenje preko 100.000 otrokom! »Pa saj so samo ljudje, kot mi,« mi pripoveduje zaprisežen irski katolik Bryon, ki ga srečam na enem izmed svojih pohodov. Ne vem, ali je kateri izmed ljudi, torej nas, posilil 10 ali več otrok! Nimam besed za te ljudi. Mnogi med njimi danes uživajo »zasluženo« pokojnino. Zapor? »Doletela jih bo božja kazen,« končava na to temo z Brynom. Prvi odziv škofov v Dublinu na odkritje (citiram): »Treba bo zbrati še več denarja za poplačilo tem ljudem.« Niti trohice obžalovanja ali besede »oprostite«. Denar bo vse odplaknil in cerkev bo spet vsemogočna. Vse dokler niso iz Rima pritisnili na irsko klerikalno strujo, ni bilo slišati besed obžalovanja! Vse to je seveda pustilo posledice. Rimokatoliška cerkev je izgubila ugled, cerkve v nedeljo pri mašah bolj kot ne samevajo. Nekaj zapriseženih ljudi, zlasti na podeželju, še ohranja vaško determiniranost obiskovanja cerkve. Začeli so se pogovori o splavu, istospolnih porokah ... Irska je v tem vidiku končno prešla v napredno 21. stoletje in pustila za sabo srednji vek.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 1T. september Danes goduje Frančiška.
17S7 so sprejeli prvo ustavo ZDA, ki je iz majave konfederacije ustvarila trdno federativno državo. Ustavo so začeli uporabljati leta 1789.
1554	se je rodil ameriški inženir in industrialec škotskega rodu David Dunbar Buick, ustanovitelj Buick Motor Car Company.
1STT je kemik William Henrv Fox Talbol iznašel negativ fotografij in kopiranje z njega v pozitiv (talbotipija), kar je prvič omogočilo razmnoževanje in povečevanje negativa.
1997 je prišlo v bližini Fojnice, približno 90 km od Sarajeva, do helikopterske nesreče, v kateri je umrlo 12 diplomatov, ki so v okviru ZN delali v BiH. Nesrečo so preživeli štirje člani helikopterske posadke. Zanimivo je, da je skoraj na istem kraju prišlo do letalske nesreče pred 10 leti. V njej je umrl takratni predsednik SFRJ Džemal Bijedič.
S9O se je rodil v Zakojci pri Baški grapi slovenski literat France Bevk. Sreda, 1S. september Danes goduje Irena.
S3 se je rodil rimski cesar Trajan. Pod njim je dosegel rimski imperij največji obseg.
17O9 se je rodil ang. pisatelj, leksikograf in izdajatelj dr. Samouel Johnson.
1739 so sklenili beograjski mir. Avstrija je morala vrniti Turčiji Srbijo z Beogradom in Šabcem.
1S14 se je začel Dunajski kongres, ki je uredil razmere v Evropi po Napoleonovem padcu.
1551	je prvič izšel ameriški časopis New York Times.
19OS se je rodila švedska filmska igralka Greta Garbo - božanska Greta, s pravim imenom Greta Lovisa Gustavson. Umrla je leta 1990.
1923 so se Američani umaknili iz Dominikanske republike, ki je tako dobila samostojnost. Četrtek, 19. september
Danes goduje Suzana. Danes je mednarodni dan miru.
1657 se je s pogodbo v Welawi poljski kralj Jan Kazimir odrekel suverenosti poljske krone nad Prusijo.
17S3 sta brata Montgolfier, Jacques-Etienne in Joseph-Michel, varno spustila v zrak balon na vroč zrak s prvimi potniki. Glede potnikov sta bila sicer še previdna. To so bili petelin, raca in ovca.
1SO2 se je rodil madžarski politik in bojevnik za neodvisnost države Lajos Kossuth.
1S12 je umrl v Frankfurtu na Majni Mayer Amschel Rothschild, začetnik slovite evropske dinastije bankirjev.
19OO so v Parizu pomilostili Alfreda Dreyfusa, ki so ga na protižido-vskem procesu pred tem po nedolžnem obsodili veleizdaje.
1922 se je rodil češki atlet Emil Zatopek, veliki tekač petdesetih let.
192S je bil prvič predvajan film Walta Disneyja Parnik Wilie, v katerem je imela glavno vlogo Miki Miška. Petek, 2O. september Danes goduje Svetlana.
1S19 je zvezna skupščina nemške zveze v Frankfurtu ob Majni potrdila karlovarske sklepe o zatiranju opozicijskega gibanja na univerzah.
1SG3 je umrl nemški pisatelj Jakob Grimm, znan predvsem po knjigi Otroške in domače pravljice, ki jo je izdal skupaj z bratom Wilhelmom.
1S7S se je rodil ameriški pisatelj Upton Sinclair, za katerega so po njegovi smrti leta 1968 zapisali, da je preživel svoj čas.
1934 se je rodila italijanska filmska igralka Sophia Loren.
1974 je bilo v ciklonu Fifi v Hondurasu 10.000 mrtvih.
2OO9 je v potresu na otoku Sumatra umrlo več kot 1100 ljudi.
1776 se je rodil v Vačah tržaški škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar. Sobota, 21. september
Danes goduje Matej. Danes je mednarodni dan miru in svetovni dan alzheimerjeve bolezni.
1452 se je rodil italijanski dominikanski menih, pridigar in verski reformator Girolamo Hieronymus Savanarola. Pridigal je proti moralni pokvarjenosti, leta 1498 pa so ga sežgali kot krivoverca.
1756 se je rodil škotski inženir John London McAdam, ki je namesto blatnih kolovozov začel graditi ceste iz tolčenca - makadamske ceste.
1791	se je rodil francoski romantično-realistični slikar Theodore Geri-cault. Leta 1819 je razstavil slovito sliko Splav Meduze.
1792	so v Franciji odstavili kralja Ludvika XVI. in odpravili kraljestvo.
1S32 je umrl škotski pesnik in pisatelj Walter Scot, začetnik romantičnega zgodovinskega romana. Najbolj znana sta romana Starinar in Ivanhoe.
1SGG se je rodil pisatelj znanstvene fantastike Anglež Herbert Wells.
19O4 so v Beogradu okronali srbskega kralja Petra Karadodeviča. Nedelja, 22. september Danes goduje Mavricij s tovariši.
1GO9 je španski kralj Filip II. izdal ukaz, na osnovi katerega so v naslednjih letih izselili iz Španije vse Mavre - Moriske.
1SG2 je predsednik Abraham Lincoln izdal odlok o odpravi suženjstva.
1552	se je rodil nemški feldmaršal Wllhelm Keitel, vodja nemškega generalštaba med drugo svetovno vojno in eden Hitlerjevih najzvestejših sodelavcev v vojski.
1555	se je rodil filmski igralec in režiser Erich von Stroheim. Kot režiser je dosegal učinke predvsem z detajli in dolgimi kadri.
1S92 se je rodil nemški gledališki in filmski igralec Hans Albers, ki je slovel med obema vojnama. Slaven je postal kot lažljivi Kljukec.
1947 so ustanovili Informbiro - Informacijski biro komunističnih in delavskih partij.
19SO so poljski delavci v Gdansku ustanovili nov sindikat Solidarnost. Njegov voditelj je postal Lech Walensa, kasnejši predsednik Poljske. Ponedeljek, 23. september Danes goduje Slavojko. Danes se začenja jesen.
1253 je umrl češki kralj Vaclav I., ki je pod oblast svoje dinastije spravil Avstrijo ter Češko razvil v močno državo z napredno kulturo.
1791 se je rodil nemški pesnik Theodor Koerner. Njegova drama Zrinj-ski je bila podloga za libreto Zajčeve opere Nikolaj Šubic Zrinjski.
1S19 se je rodil francoski fizik Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, ki je znan po svoji eksperimentalni določitvi svetlobne hitrosti.
1943 se je rodil sindikalni voditelj in predsednik Poljske Lech Watçsa.
195O se je začela v ZDA protikomunistična gonja, potem ko so sprejeli zakon o notranji varnosti.
1S4S je ministrstvo notranjih zadev na Dunaju potrdilo Kranjske deželne barve: belo, modro, rdečo, ki jih je že 1836 določil cesar Ferdinand.
1942 je italijanska vojska odkrila in uničila partizansko tiskarno Tehnika.
18 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje	
torek • 24. septembra 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pričenja se čas spravila pridelka
Čeprav na vrtu pravzaprav ves čas pridelek pospravljamo, pobiramo, pa sejemo novega, je jeseni izrazito čas, ko pospravljamo pridelek tudi za ozimnico.
Foto: Miša Pušenjak
Lima fižol ljubi vročino, užitna pa so njegova večja, ploščata zrna.
Ko beremo stare članke iz tega časa, se pravzaprav začnejo vsi isto. Vreme čez poletje je vplivalo na to, kakšen pridelek in koliko pridelka bomo pobrali v jeseni. Tudi dolžina skladiščenja je odvisna od tega, kakšno poletje smo imeli. Letošnje poletje res ni prineslo rekordnih pridelkov, mislim pa, da s skladiščenjem ne bi smelo biti težav.
Težave s visokim fižolom
Nekateri ste imeli letos s fižolom smolo, drugim pa obilno rodi. Posebej slabo se je obne-sel tisti, ki je bil sejan zgodaj v hladno zemljo. Zato si za drugo leto zapomnite, visok fižol sejemo šele, ko se zemlja ogreje na 15 oC, pa naj bo to začetek ali konec maja. Pred prvim majem pa visokega fižola sploh ne seje-mo. Visok fižol v dolgem dnevu žene nove poganjke, raste, cve-teti pa prične šele po najdaljšem
poletnem dnevu, nekateri prej, drugi kasneje. Če sejemo prehitro in je pomlad topla, potem dobimo velike, košate rastline, vendar verjemite, te rastline cvetijo manj in imajo tudi več težav z obolelimi stroki. Veliko manj težav imajo rastline, sejane v sredini maja ali celo v juniju.
Zakaj visok fižol letos (pa tudi lani) ni rodil? Ker je bilo preprosto prevroče. Pri tako visokih temperaturah cvetovi odpadajo, tudi če redno zalivamo. Malo manj težav je imel tisti, posajen v koruzi. A kaj, ko le-ta letos ni zrasla toliko, da bi ga senčila.
Kako do zgodnjega fižola tudi v vročih poletjih
Ker pa si vsi želite zgoden pridelek, sejte čez poletje raje nizke sorte, ki imajo ravno tako mehke, nežne in okusne stroke. Ze v lanskem, še bolj izrazito pa v
letošnjem poletju je imel visok fižol kar nekaj težav, saj je bilo preprosto prevroče. Zato zdaj mnogi opažate, da fižol cveti šele zdaj. Saj nekaj pridelka bo, a je pozen. Zato zdaj z veliko nestrpnostjo pričakujete in obirate prve stroke. Vendar nikar ne pozabite, da je zelo pozno, zato pustite dovolj strokov tudi za seme.
Če boste zdaj preveč nestrpni in boste obrali vse stroke, semena ne bo več. Če ga tudi od lani niste shranili dovolj, saj je bil tudi lanski pridelek slabši, potem boste ob veliko bogastvo, izgubili boste svojo domačo, avtohtono sorto semena.
Da se boste dovolj zgodaj na-užili mehkega stročja, pa tudi mladega zrnja zgodaj spomladi, v rastlinjak že v začetku aprila, na prosto pa običajno proti koncu aprila posejte nizke sorte. Le en droben nasvet bi še imela za vse, ki se boste odločili za setev nizkega fižola. Sejemo ga v vrstico, semenko za semenko, ne v kupčke, kot ste navajeni sejati visoki fižol. Vrstice naj bodo vsaj 30 cm narazen, bolje je celo 5 ali 10 cm več, v vrstici pa polagamo zrna na razdaljo 3-5 cm. Ves čas poskrbite, da bo imel rahlo, nezbito prst okoli korenin, v primernem trenutku, najkasneje, ko zacveti, pa ga ogrnite, okoli stebel nasujte vse do listov zemljo. Tako bodo njegove korenine v hladni in rahli prsti, prijateljske, simbiotske bakterije, ki živijo na njih, pa se bodo hitro razmnoževale in priskrbele dovolj hranil za rastline. To lastnost izkoriščamo tudi tako, da nizek fižol sejemo v mešanih posevkih z vrtninami, ki potrebujejo več dušika, saj ga bakterije pridelajo dovolj za fižol in sosednjo rastlino. Nizek, predvsem stročji fižol je tako dober sosed vsem kapu-snicam, krompirju, radiču in endiviji. Nizek fižol je smiselno sejati zato, ker rodi že 50 dni po setvi. Nizek stročji fižol sejemo terminsko, vsakih 10 dni, lahko celo čez vse poletje, zadnja setev
naj bo zadnji teden avgusta.
Tako nizek kakor visok fižol delimo na stročji in zrnati fižol, poznamo pa tudi sorte, ki jih lahko uporabljamo v oba namena. Mnogi Slovenci menijo, daje dober samo stročji fižol, ki zraste na visokih sortah, kar pa seveda še zdaleč ni res. Sorte za stročje se odlikujejo po okusnih, mehkih, pa tudi breznitnih strokih. V Sloveniji so bolj priljubljene rumenostročne sorte. Najstarejša, zelo zgodnja in okusna je sorta berggold, ki naredi srednje dolge, rumene, na prerezu okrogle stroke, ki dolgo ne oblikujejo zrnja. Rastline so nekoliko nižje, kompaktne, sodi med zgodnje sorte. Novejšega datuma je sorta golden tepee, zelo rodna sorta, katere stroki se oblikujejo na površini grmov, kar sicer olajša obiranje, v letošnji vročini pa je povzročilo slabšo kakovost strokov. Nekoliko višje rastline rodijo zelo dolgo, če stroke redno obirate. Dolga leta smo čakali in si želeli nizek ploščat rumen fižol. Še zdaj sorte niso tako kakovostne, tukaj velja, da so stroki visokih sort kakovostnejši, a pri nas že nekaj let lahko kupimo tudi sorte nizkega, ploščatega in širokega stročjega fižola z rumenimi stroki. Čeprav je pri nas zelena barva manj priljubljena, so svetlo zeleni in zeleni stroki nizkih stročjih sort veliko bolj kakovostni. Na prvem mestu bi omenila posvojeno sorto staro-zagorski s svetlo zelenimi, širokimi in ploščatimi, breznitnimi stroki, ki so izrednega okusa. Njemu podoben, z daljšimi, bolj ravnimi, svetlozelenimi, širokimi ploščatimi stroki je antea. Meni najljubša nizka sorta je presenta. Zal je njen strok temno zelen, kar številni Slovenci zavračajo. A stroki so masleni, dolgi, čeprav na prerezu okrogli, so izredno hitro kuhani in vedno brez niti. Odlikuje jo tudi velika rodnost in zgodnost. Nekoliko svetlejše barve so na prerezu okrogli stroki stare udomačene sorte top crop. Štajerci radi jemo tudi stroke, v katerih je že popolnoma izoblikovano, mlečno zrno, take sorte drugod po Sloveniji po večini zavračajo, čeprav so pri teh sortah jedilna tako mlada, mlečna zrna, kakor
potem skozi celo zimo suha zrna. Ena izmed zelo primernih sort v ta namen je sorta čudo piemon-ta. Nizka sorta s pisanimi stroki in pisanimi zrni, ki dozori že v 55 dneh po setvi, če seme pred setvijo namočimo. Mladi stroki so brez niti, pisani in mesnati. Zrnje je pisano, na bež podlagi so številne vijolično-rdeče lise.
Med nizkimi fižoli za zrnje je pri nas najbolj priljubljeno pisano zrno. Tako imajo tudi čudo piemonta, najbolj znan je prav gotovo češnjevec, sorta, katere osnovno seme se še zdaj prideluje v Sloveniji. Vendar to sorto počasi izrinja novejša sorta etna, nizka kompaktna, zelo rodna, zgodnja sorta z dolgimi, pisanimi stroki in pisanim zrnjem.
Za vroči del poletja pa posejte še nekaj rastlin dolge vigne, ki je samo podobna fižolu, njeni stroki so neskončno dolgi, uživamo jih tako kakor vsak stročji fižol. Za razliko od fižola pa dolga vi-gna obožuje vročino in sonce in bo najbolj obilno rodila ravno v vročem delu poletja, ki ga fižol ne mara. Tisti, ki imate radi mlado zrnje, pa lahko za primer takih vročih poletij posejete še lima fižol. Tudi on je samo sorodnik navadnega fižola, ker pa prihaja k nam iz Mehike, ga vročina ne moti in kljub njej rodi.
Stroki postajajo pegasti
Najprej je imel fižol težave zaradi nenormalno visokih, dolgo časa trajajočih temperatur, zdaj pa še vlaga, zato se pojavljajo pe-gavosti, tako bakterijske kakor glivične, predvsem na strokih fižola. Mnogi kar na hitro vzamejo v roke kemična sredstva za varstvo rastlin, kot so antracol, dithane ali ridomil. Pa ni potrebno vedno takoj z vsemi topovi nad sovražnika. Pomagamo lahko tudi z bakrenimi listnimi gnojili, ki jih dobimo v vseh bolje založenih trgovinah. Listna gnojila nimajo določene čakalne, karenčne dobe, kljub temu pa svetujem, da z obiranjem strokov po škropljenju počakate dva do tri dni. Bakrenih listnih gojil ne mešamo z drugimi gnojili ali pripravki. Uporabimo jih lahko trikrat v pet- do sedemdnevnih presledkih. Ista gnojila uporabimo tudi, če je paprika še zelo lepa, a postaja pegasta.
Tisti, ki iz leta v leto sejete lastno seme, se morate letos prav posebej potruditi. Pegavosti, ki se pojavljajo na fižolu, se lahko s semenom prenesejo v naslednje leto. Zato svetujem, da že zdaj odberete primerne, popolnoma zdrave stroke. V naslednjem letu pa naj velja, da za seme pustite prve, najlepše, dolge stroke. Tisti so običajno najbolj zdravi. Zdaj bo ponekod že težko najti povsem zdrave stroke brez peg in lis. Zrna za seme damo po spravilu za teden dni v zamrzovalno skrinjo, to pa ponovimo še pred sajenjem. Tako bomo vsaj deloma uničili zoprnega hroščka, fižolar-ja, ki dela težave v skladišču.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Venska tromboza
Venska tromboza je bolezen, pri kateri se zgodi zapora ven s krvnim strdkom. Kar v 90 odstotkih se to zgodi na spodnjih udih, preostali venski sistem je redkeje prizadet, čeprav se lahko zaplet pojavi kjer koli v telesu. Krvni strdek nastane na žilni steni, raste in se lahko zelo razširi, ne le čez širino žile, ampak tudi v dolžino, kjer zapolni velik del venskega sistema (nekateri strdki so dolgi tudi več kot pol metra). Taka zapora vene povzroča različne težave. Najpogosteje se zaradi motenega odtoka krvi iz prizadetega uda pojavijo otekanje in bolečine.
Verjetnost za nastanek venske tromboze se povečuje s starostjo, prav tako jo povečujeta daljše ležanje po operacijah ali boleznih in imobilizacija noge v mavcu. Ob tem lahko sodelujejo tudi bolezni in prav rakave so znane po tem. Podobno je tudi pri srčnem popuščanju, ki povzroča počasnejši pretok krvi, zato se le-ta gosti in nastajajo strdki. Z nastankom venske tromboze so povezane razširjene povrhnje vene (krčne žile), še zlasti tiste bolj izrazite. Na razvoj bolezni lahko vpliva tudi uživanje različnih zdravil, predvsem hormonska kontracepcija, ki spreminja krvno sestavo, saj znižuje raven koncentracije faktorjev, ki delujejo proti strjevanju krvi. Sem sodijo tudi vsa stanja, ki so povezana z mirovanjem, kot so daljša potovanja na letalih, vlakih ali avtobusih, zato je priporočljivo občasno vstajanje in razgibavanje. Možnosti za nastop venske tromboze povečajo vse prirojene in tudi pridobljene motnje v strjevanju krvi. Posebna pozornost pa velja med nosečnostjo.
Vodilni znak venske tromboze je difuzna oteklina, ki zajame celoten ud in ne le dela sklepa ali mesta udarca. Kadar je zaprta stegenska vena ali medenične vene, je otekla celotna noga, tj. od dimelj pa vse do gležnja. Zaradi zaprte vene okrog kolenskega pregiba pa bo oteklina prisotna od kolena do gležnja. Ob tem se lahko pojavi tudi bolečina, zlasti ko je bolnik v pokončnem položaju, in sprememba v barvi kože, ki je pomodrela zaradi zastajanja venske krvi. Nastanejo lahko tudi razširjene povrhnje vene.
Pri bolnikih, ki imajo določene dejavnike tveganja (npr. dolgo mirovanje, znano rakavo bolezen, imobilizirane ude, gensko obremenjenost) in klinično sliko, ki govori v prid venski trombozi, je treba pregledati kri in določiti količino d-dimera. Preiskava ni specifična in lahko tudi druga bolezenska stanja vplivajo na povečano količino d-dimera v krvi. Če je ta izvid negativen, z veliko verjetnostjo bolnik nima venske tromboze. Ob utemeljenem kliničnem sumu in njegovi povečani koncentraciji je potrebna še ultrazvočna diagnostika. Čeprav je zlati standard pri postavljanju diagnoze še vedno slikanje ven s kontrastom, se vedno redkeje uporablja zaradi invazivnosti in žarčenja.
Cilj zdravljenja venske tromboze je, da se prepreči napredovanje bolezni, in sicer z nizkomolekularnim hepari-nom, ki se vbrizga pod kožo na trebuhu, od koder se v telo sprošča 24 ur. Nizkomoleku-larni heparin prejemajo bolniki z vensko trombozo najmanj 5 dni oziroma toliko časa, dokler
Foto: Črtomir Goznik
Lara Lukman, dr. med.
jih pred nastankom novih strdkov ne zaščitijo tablete (varfa-rin), ki jih nato prejemajo še več mesecev, nekateri celo vse življenje. Ves čas jemanja varfarina je potreben reden laboratorijski in klinični nadzor bolnika. Z zdravili se prepreči rast strdka, možnost, da bi se ločil od žilne stene in začel potovati proti srcu v pljuča, kar bi povzročilo pljučno embolijo.
Pri bolnikih, pri katerih kljub zdravljenju globoke vene ostanejo zaprte, se razvijejo posledice, ki se kažejo v oteklih nogah, spremenita se barva in kakovost kože, pogosto nastajajo venske razjede na golenih in ob gležnju, pojavijo se različne vnetja, razvije se lahko tudi kronično vensko popuščanje. Vensko trombozo se da do neke mere preprečiti, in to z ukrepi, s katerimi zmanjšamo možnost nastanka krvnih strdkov. Tako na potovanjih poskrbite za razgibavanje, med vožnjami se večkrat ustavite in potelovadite. Tudi pri preventivi venske tromboze je osnovnega pomena zdrav življenjski slog, ki vključuje vsakodnevno gibanje in zdravo prehranjevanje ter vzdrževanje primerne telesne teže.
Lara Lukman, dr. med
Foto: Miša Pušenjak
Dolga vigna je imela težave spomladi, saj jo je zeblo, poletno vročino pa ljubi.
torek • 1l. septembra 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Fantje iz priljubljene britanske zasedbe One Direction bodo 25. novembra na trgovske police poslali svoj novi studijski izdelek. Že tretji studijski album omenjene zasedbe bo nosil ime Midnight Memories. V zadnjem obdobju člani skupine Harry Styles, Niall Horan, Louis Tomlinson, Zayn Malik in Liam Payne intenzivno delajo na promociji nove plošče, na kateri bo 14 skladb. Več kot dobra reklama za njihov novi album je zagotovo skladba Best Song Ever, ki je že takoj po izidu postala prava uspešnica, pohvali pa se lahko tudi z rekordnim ogledom na kanalu VEVO in tudi na Youtubu. Tudi sicer je za skupino One Direction sijajno leto, saj imajo za sabo odlično koncertno turnejo, v okviru katere so nastopili na največjih svetovnih odrih, prav tako pa se lahko pohvalijo s številnimi glasbenimi
nagradami, ki so jih osvojili letos. ®@®
Ameriška glasbena revija Billboard je kot vsako leto tudi letos razglasila uspešnico poletja. Dokaj pričakovano je prvo mesto zasedla skladba Robina Thickeja Blurred Lines. Omenjena uspešnica je kraljevala domala na vseh svetovnih lestvicah, v ZDA je bila na prvem mestu celo več kot deset zaporednih tednov. Na drugem mestu največjih glasbenih hitov letošnjega poletja najdemo skladbo Radioactive skupine Imagine Dragons, tretje mesto pa je pripadlo francoskemu elektru dvojcu Daft
One Direction
Foto: cartoondollemporium.com
Punk in ameriškemu glasbeniku Pharrellu Williamsu za uspešnico Get Lucky.
Uspešnice poletja 2013 po izboru revije Billboard: 1. Blurred Lines - Robin Thicke, 2. Radioactive - Imagine Dragons, 3. Get Lucky - Daft Punk ft. Phar-rell Williams, 4. We Can't Stop
-	Miley Cyrus, 5. Can't Hold Us
-	Macklemore & Ryan Lewis ft. Ray Dalton, 6. Cruise - Florida Georgia Line ft. Nelly, 7. Mirrors
-	Justin Timberlake, 8. Treasure - Bruno Mars, 9. Cups (Pitch Perfect's When I'm Gone) - Anne Kendrick, 10. Come & Get It -Selena Gomez.
Britanski časopis The Sun je pred dnevi objavil novico, da bo Dawid Bowie sodeloval na novem albumu
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROAR - katy perry
2.	BLURRED LINES - robin thicke / ti / pharrell
3.	BERZERK - eminem
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ROAR - katy perry
2.	BURN - ellie goulding
3.	WAKE ME UP - avicii
NEMČIJA
1.	WAKE ME UP - avicii
2.	LA LA LA - naughty boy feat. sam smith
3.	ROAR - katy perry
skupine Arcade Fire. Bowie naj bi se tako na snemanju v studiju pridružil nekdanjemu članu zasedbe LCD Soundsystem Jamesu Murphyju. Že od prej je znano, da je Bowie velik privrženec te kanadske skupine, s katero je že tudi nastopal leta 2005 na dveh koncertih v New Yorku. Po napovedih naj bi nova plošča zasedbe Arcade Fire izšla v oktobru. Naj spomnimo, David Bowie je spomladi izdal novi album The Next Day, vse od takrat pa se tudi na veliko ugiba, kdaj se bo ta legendarni glasbenik vrnil na svetovne koncertne odre. Mogoče se bo to zgodilo prihodnje leto, ko bo minilo natanko pol stoletja od izida njegovega prvega singla Liza Jane. Omenjena skladba je izšla pod avtorskim imenom Davieja Jonesa and the King Beesov, ko je bodoči
»Ziggy Stardust« štel vsega 17 let. ®@®
Znani so nominiranci za glasbene nagrade CMA (Country Music Awards), ki jih vsako leto podeljuje združenje country glasbe. Po pričakovanju je letos največ nominacij, kar šest, zbrala Taylor Swift. Tesno za njo so s petimi nominacijami Blake Shelton, Kacey Musgraves, Miranda Lambert, Florida Georgia Line, Keith Urban in Little Big Town. S štirimi nominacijami se lahko pohvalijo Carrie Underwood, Jason Aldean ter Luke Bryan. Taylor Swift je z 19 leti tudi najmlajša izvajalka v zgodovini, ki je osvojila to prestižno nagrado. Letošnja, že 47. podelitev bo potekala 6. novembra, gostitelja pa bosta Brad Paisley in Carrie Underwood.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vroča linija Radia Ptuj
V četrtek, 19.septembra 2013: Od A do Ž o
študijskem letu 2013/2014
Vroča linija bo na sporedu med 18. in 19. uro
Kljub temu da se poletje niti še ni prav končalo, nekateri glasbeniki že napovedujejo božične izdaje. Med njimi je tudi priljubljena britanska zasedba Erasure. Člana zasedbe, brata Vince Clark in Andy Bell, sta za 11. november napovedala izid božičnega albuma z naslovom Snow Globe. Na praznični zgoščenki bomo lahko slišali nekaj njihovih originalnih skladb in tudi nekaj priredb božičnih klasik. Prvi singel novega albuma bo skladba z naslovom Gaudete, ki je proslavila angleško folk-rock skupino Ste-eleye Span. Erasure so se zadnjič ukvarjali z božično tematiko daljnega leta 1988, ko so izdali svojo verzijo skladbe God Rest Ye Merry Gentlemen.
Bruno Mars bo, kot kaže, naslednji zvezdnik, ki mu bo pripadel nastop na 48. najbolj gledanem športnem dogodku v ZDA na Super Bowlu, ki bo potekal na stadionu East Rutherfordu v New Jerseyju. V preteklih letih so na tem spektaklu nastopili tudi takšni zvezdniki, kot so Beyonce, Madonna in Black Eyed Peas. Med 15-mi-nutnim odmorom se nastopajoči vsako leto trudijo narediti čim večji spektakel, o katerem svetovni mediji še dolgo poročajo. Bruno Mars se je rodil kot Peter Gene Hernandez, na svetovnih glasbenih lestvicah pa se je prvič pojavil leta 2009 z uspešnicama Just the Way You Are in Right Round.
Janko Bezjak
To je to
	
	
	k /Mk
	
Nafta
Ljudje velikokrat govorimo o nafti ter se o njej, njenem pomenu v družbi in njenih posledicah za slednjo prerekamo ali pa o tej temi zgolj vljudno debatiramo. Mnogi so mnenja, da nafta v veliki meri uničuje naš planet in je kot takšna zelo sveta, zlivajo žolč po naftnih družbah ter protestirajo proti njeni nadaljnji uporabi, drugi (ki so običajno del naftne industrije) bi zanjo peš šli preko trupel čez galaksijo. Sam sem s svojim mnenjem verjetno nekje vmes in tukaj ga bom poskušal v določeni meri utemeljiti.
Radikalizem ne na eni, ne na drugi strani mi namreč ne diši in kakorkoli se prenekatera utopična vizija nasprotnikov nafte zdi privlačna, moram ostati realist. Neizpodbitno dejstvo je, da nafta poganja našo sodobno civilizacijo in da je izjemna surovina, ki nam omogoča, da živimo kakor živimo. En aspekt nafte je najočitnejši ... energetski. Skozi zgodovino so civilizacije cvetele na podlagi energije, ki so jo imele na razpolago za izkoriščanje in sedanja civilizacija je kot vir energije odkrila nafto. V ta namen je nafta idealna, saj je energetsko zelo bogata, kar pomeni, da z relativno majhno količino, majhnim naporom in dokaj majhnimi tveganji dobimo relativno precej energije.
To sicer ima določene posledice v okolju, vendar sam mislim, da ti vplivi niso tako kataklizmični, kakor jih velikokrat želijo predstaviti nasprotniki nafte. So davek, ki ga kot družba plačamo za način življenja, ki nam ga nafta omogoča. Nafta je pač preveč dober energent, da bi se mu lahko kar čez noč odrekli, kar pa nikakor ne pomeni, da zagovarjam idejo, da je treba do nafte priti tako ali drugače, četudi z vojno. Res je, da pri odvisnosti od nafte prav gotovo do določene mere igra vlogo tudi pohlep naftnih družb, konec koncev neumni vendarle nismo, a tako je v vsaki industriji, v vsakem sektorju; vsi imajo svoje interese. Naloga vlad ter posledično ljudi je, da le-te krotijo. A dovolj o energiji ... Nafta za našo civilizacijo ni le poceni energent, pač pa ima še mnogo pomembnejšo vlogo.
Je izjemno bogat vir nešteto ogljikovodikov, kar pomeni, da na nafti temelji skoraj vsa organska kemija. Iz slednje pa izhajajo praktično vsi sodobni, umetni materiali, velika večina modernih zdravil ter nešteto drugih reči, na katere sploh ne pomislimo. Vse to določa našo sodobno družbo in zato sem mnenja, da je nafta tako pomembna. Brez nje veliko zdravil in drugih finih kemikalij ne bi bilo ali pa bi bile veliko dražje, ne bi bilo nešteto novih tkanin in specialnih materialov, ne bi bilo plastik, veziv, topil, marsikaterega kosa pohištva, modernih avtomobilov in kdo ve česa vsega še ne.
Moje mnenje je tako, da bi bilo veliko bolje, da bi energijo sicer pričeli v veliki meri pridobivati iz drugih, obnovljivih virov, nafto pa bi še naprej črpali, a jo večinoma uporabljali za predelavo v materiale, ki zares oblikujejo sodobno civilizacijo. Naftna industrija je pomemben in nepogrešljiv del te družbe in iluzorno je razmišljati, da bi se je kar znebili. Najti nekaj, iz česar lahko tako ali drugače izvlečemo elektriko ali toploto, ni težko. Nepredstavljivo večji problem bo najti nekaj novega, iz česar bi lahko ustvarili vse snovi, ki jih ustvarjamo iz nafte, in to s tako majhnim naporom.
Mislim, da bi predvsem in ravno zato morali prehajati na obnovljive vire energije, ne preprosto zaradi tega, ker je nafta za okolje "umazana". Čeprav je rezultat na koncu enak, so razlogi in ideje, ki do tja vodijo, nepredstavljivo različni, kar je v debati o nafti še kako pomembno. Morda bi tudi do sprememb prišlo hitreje, ko bi se bili tega zavedali in za isti cilj uporabili drugačno filozofijo in drugačen pogled na problem.
Matic Hriberšek
t V
V'AKE ME UP - AVICII AR - KATY PERRY
3.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
4.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
5.	BURN - ELLIE GOULDING
6.	BEST SONG EVER - ONE DIRECTION
NEW
ING STARS - ONE REPUBLIC SE - LADY GAGA RED LINES - ROBIN THICKE / TI /
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
7.	COU
8.	APPL
9.	BLURi PHARR
10.	TRUE LOVE - PINK FT LILY ALLE
11.	TREASURE - BRUNO MARS
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2» 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 17. septembra 2013
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
želodčkova kisla juha, slivov zavitek* SREDA
zabeljen stročji fižol, vodni žličniki, ocvrte breskve ČETRTEK
krompirjeva omaka, hrenovke PETEK
korenčkova kremna juha, gobovi zrezki**, krompirjeva
solata
SOBOTA
piščančja obara, ocvrte skutne miške NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec, široki rezanci, solata PONEDELJEK
dušeno zelje, krompir v kosih, govedina (iz včerajšnje juhe)
*Slivov zavitek
Sestavine: listnato testo, kilogram sliv, 15 dag sladkorja, čajna žlička cimeta, vaniljev sladkor, 10 dag drobtin, lonček kisle smetane.
Slive razpolovimo, odstranimo koščice in jih narežemo na manjše koščke. Zmešamo jih skupaj s sladkorjem, vaniljevim sladkorjem, cimetom in kislo smetano. Testo razvaljamo, posujemo z malce sladkorja ter čezenj razporedimo mešanico s slivami. Potresemo še z drobtinami, zvijemo v zavitek ter preložimo v pekač. Zavitek večkrat prebodemo, premažemo z mlekom ali kislo smetano in pečemo pri 200 stopinjah Celzija dobre pol ure.
** Gobovi zrezki
Sestavine: 1/2 kg gob, 5 dag olja, žlica čebule, žlica peteršilja, 1 žemlja ali kos belega kruha, sol, poper, dve zrni česna, jajce, 2 žlici drobtin, moka za paniranje, olje za cvrenje.
Očiščene gobe zrežemo na lističe in prepražimo na olju skupaj s čebulo in peteršiljem. Pražimo pri veliki vročini, da se vlaga iz gob čimprej posuši. Gobe in namočeno, ožeto žemljo sesekljamo s paličnim mešalnikom, dodamo sol, poper, strt česen, jajce in drobtine. Zmešamo in pustimo nekaj časa počivati. Nato oblikujemo manjše zrezke (lažje bo šlo, če si roke navlažimo), jih povaljamo v moki in spečemo v vročem olju. Postrežemo s krompirjevo solato.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
" t- -
Gobovi zrezki_
Foto: AŠV
Smeh ni greh
UGIBANJA
Blodnika pride k ovčarju in ga vpraša: »Če uganem koliko imate ovc, ali si potem lahko eno izberem?«
Ovčar pokima in blondinka ustreli: »386.«
Ovčar se začudi in blondinki dovoli da si izbere eno ovco. Glede na izbor pa ovčar vpraša njo: «Če jaz uganem, kakšna je naravna barva vaših las, ali mi boste potem vrnili psa?«
©©© NAPREDEK
Kaj pravi blondinka na prvem randiju?
»Dovolj zaljubljenosti. Treba je
narediti korak naprej« ©©©
NAPAKA
Žena svojemu možu Gorenjcu napiše SMS: "Dragi nujno potrebujem nekaj denarja... Bi lahko prosim šel na banko-mat in dvignil 50€?" Gorenje nekaj časa razmišlja, kaj bi naredil nato pa ženi odgovori: "Napaka! Sporočilo ni
bilo dostavljeno."
©©©
IZKUŠNJA
Gorenjcu se je vedno zdelo čudno, kako lahko mačka pije
mleko kar iz tal. Od takrat, ko mu je za novo leto iz rok padla zadnja steklenica vina, ga to
ne čudi več.
©©©
PO NJENO
Snaha obišče taščo v bolnici. Tašča ves čas pogovora stoka in joka: "Umrla bom!" Snahi je naenkrat dovolj in reče:"Če je bilo doslej vse po
vaše, pa naj bo še to!" ©©©
NEVARNO
Žena nervozno nekaj išče po stanovanju.
"Miha, si videl mojo knjigo," končno vpraša moža. "Katero?"
"Tisto z naslovom: Kako doživeti sto let."
"Vrgel sem jo v smeti, ker jo je
hotela brati tvoja mama!" ©©©
KOT PES
»Kako si kaj, Tone?« »Počutim se kot pes!« »Te doma tako nervirajo?« »Ne. Na svojo ženo še zalajati nočem več, za tuje ženske bi
pa celo verigo strgal!« ©©©
* ^ H	V
Vt» f*
SESTAVIL
EDI KLASINC
MAŠČOBNI TUMOR, TOLŠČAK
Štajerski TEDNIK
NAGLASENA BESEDA
TONE ANDERLIČ
ENAJSTA GRŠKA ČRKA
FINSKO JEZERO
MODEL FIATA
ZDRAVILO Z OPIJEM
MORNAR (STAR.)

DEŽNIK
PRI NARODNI NOŠI
OLGA REMS
SKRIVALNA PRIPRAVA
DAUDETOV JUNAK
DODAJANJE APNA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC MARVIN
OTRPLOST
KOMPOZICIJA
IZBOLJŠAVA, KOREKTURA
OTOK ALSEN
PREBIVALKA BAVARSKE
OKRASNI TRAK
LOVSKI PES
NOGOMETAŠ IN TRENER (IVICA)
NADZORNI URAD
RAJKO RANFL
SMUČARKA (NIVES)
AMERIŠKA IGRALKA HAYWORTH
NAS ROMANIST
OZNAKA ZA TOLAR
RIBA DRHTULJA
MANEKENKA GAZIBARA
NAŠA NOVINARKA ROŠ
OBŠIREN TRAVNAT SVET
ARALSKO JEZERO
LADIN TERENEC
GOZDNA PODRAST
METEORIT POSTAVLJEN V MEKI
MINER
URŠA ČEHOVIN
PISEC BAJK
HRVAŠKI KANUIST (MATIJA)
LETOPIS, KRONIKA
ZAPOR, JEČA
IZ BESEDE TESAR
PAZNIK V JEČI
IZ
BESEDE JARČE
GRŠKI MITOLOŠKI BRODNIK
X
UGANKARSKI SLOVARČEK: ENANTEM = izpuščaj na sluznici, HARON = grški mitološki brodnik, LIPOM = maščobni tumor, tolščak, MANIT = snov v velikem jesenu, OKSITONA = naglašena beseda, OSIM = nekdanji jugoslovanski nogometaš in trener (Ivica), RVAN = pretepač, rvač, TARTARIN = Daudetov junak.
'NOdVH 'dvoar 'is3dv 'hvnv 'yaann 'dwrva 'avniAivNia 'n3iaiv>i
INdO 'VAIN 'IVdV 'Vd31S 'V10 'IIS 'N3831 3NV1S 'Vlld 'dd 'IVdOlVGdSNI 'IAIISO 'VVIdVAVS 'SIV 'VAVddOd 'ISOldlAIVZ 'VNOIISVIO 'dOlVICDIAI 'dVQda '1INVIAI 'VdVNV 'lAIOdll :ouAejopoA '3>lNVZId>1 31 A31IS3d
torek • 17. septembra 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. 9. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Tia Ladič, Hajdina.
Govori se ...
... da je bilo v Zavrču zanimivo tudi ob igrišču, kjer je prišlo do mini srečanja županov Zavrča, Ptuja in Hajdine. Baje sta slednja dva od prvega željno iskala informacije o tem, kako pomagati ptujskemu klubu do normalnega igranja v 3. ligi in kako na ptujskem Mestnem stadionu postaviti reflektorje... Relacije Zavrč - 1. liga proti MO Ptuj - 3. liga završki župan politično korektno ni omenjal...
... da so si v ptujski najbolj bistri ustanovi bojda omislili prav poseben način elektronskega komuniciranja z javnostjo v času, ko so na dopustih. Odgovor, ki je pričakal eno od strank, je bil namreč takšen: »Ko vi trdo delate, jaz uživam v zadnjem soncu na plaži. Imam dopust do 20. 9. Na vaša sporočila bom odgovorila, ko se vrnem.«
... da je prvi mož perutni-narstva še pred nedavnim iz-
jemno uspešno nadziral „Pa-jenkovo" banko, ki je danes v likvidaciji. Celo tako uspešno, da si je prislužil 60 tisočakov. No, glede na stanje bi bilo zdaj prav, da teh 60jurčkovpodari v dobrodelne namene. Ali pa, kot družbeno odgovorna oseba, morda za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka, kjer bo prišel prav vsak evro ...
... da je v neki slovensko-go-riški občini postalo popularno groziti s tožbo. Svetniki so ovadili župana, on bo bivšega župana, investitor bo spet župana in občino ... To bo naše sodišče imelo dela.
... da bi bilo tudi na Ptuju zanimivo pogledati kadrovanje. Naši botri iz ozadja naj bi že razporejali posameznike na direktorska mesta, čeprav za nekatera še sploh ni razpisov.
... da so v središču Poetovio-ne pred nekaj dnevi postavili prvo tablo, ki svari voznike pred naletom divjadi. Bojda zato, ker so za obiralce jabolk
na Panorami morali prerezati ograjo .
... da je na poti v ptujske Terme nekje skrit radar mestnega redarstva, tako da lahko gostje poleg blagajn term pridno polnijo tudi mestno blagajno. Kazenske pike so pa baje gratis...
Vidi se ...
. da se prvi mož ormoške občine uri v podiranju (kegljev), kar mu zna priti še kako prav, zlasti v prihajajočem volilnem letu. Vendar, kot smo izvedeli, pri podiranju doslej ni bil posebno uspešen, saj je padel le en kegelj .
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	GG
Bit	VV	©©©	€	G
Dvojčka	V	©©	€€€	GG
Rak	VVV	©	€€	GGG
Lev	VV	©	€€€	GG
Devica	VVV	©©	€€€	G
Tehtnica	V	©©©	€	GG
Škorpijon	VVV	©	€€	GGG
Strelec	VV	©©©	€	GGG
Kozorog	V	©©	€€€	G
Vodnar	VV	©©©	€	GGG
Rbi	VVV	©©	€	GG
Foto: Tajno društvo PGC
Velja za teden od 17. septembra do - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki -
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
23. septembra 2013. 1 znak odlično
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Marko Cigula
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Gobja sezona je te dni na vrhuncu in naši bralci nam že pošiljajo fotografije svojih izplenov. Tokrat objavljamo fotografijo, ki jo je posnel Marko Cigula iz Prerada, ob njej pa pripisal: »Velika zraščena, ki sem jo našel ob jutranjem nabiranju gob.«
22 Štajerski1TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 17. septembra 2013
www.pohorje.org
2013 po izboru bralcev Štajerskega tednika je:
MU QUI I I
Irn o s : : i
ANDREJ KMETEC -
KMECKI MLIN KOROS
EC ZABOVCI
ta**0'-1
IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE
DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS
MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA
JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ
BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS
NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM
IGOR ZAJŠEK - JAGER PTUJ
ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS
ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS
TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ
SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ
METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM
SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK
IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA
MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ
*Objavili smo seznam prvih 16 uvrščenih, ki so prejeli več kot 100 glasov.
Zmagovalec prejme nagrado -PAKET POHORSKA PRAVLJICA (za dve osebi), ki jo poklanja POHORJE RESORT
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
Med vsemi, ki ste glasovali pa^glav-no nagrado - PAKET Z DRUŽINO NA POHORJE - prejme: Tatjana Bele, Žetale 48, Žetale
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
(ČESTITAMO!)
Vstopnice za kopanje v TERMALNEM PARKU TERM PTUJ (za eno osebo) prejmejo:
•	Janko Marin, Bresnica 70 a, Podgorci
•	Vlasta Štumperger, Spuhlja 115, Ptuj
•	Janez Muršec, Bišečki vrh 59, Trnovska vas
•	MitjaBratušek,Velovek15b,Ptuj
•	Janez Arnuga, Ločič 2, Trnovska vas
•	Frančiška Pulko, Ptujska gora 66,2323 Ptujska gora
•	Bijanca Toplak, Gorišnica 60/a, Gorišnica
•	Romeo Grandl, Gradišča 8, Cirkulane
•	Milena Arnuš, Dolič 12, Destrnik
•	Milan Šegula, Rabelčja vas 24/c, Ptuj
Vstopnice za celodnevno kopanje s kosilom v BIOTERMAH MALA NEDELJA LJUTOMER prejmejo:
•	Alenka Murko, Trnovska vas 38/g, Trnovska vas
•	Ida Fras, Trnovska vas 39/d, Trnovska vas
•	Sara Krčar, Dobrina 75, Žetale
•	Suzana Koštomaj, Sovretova pot 43, Ptuj
'nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti, saj je potrebno vstopnico izkoristiti do 8.10.2013
Srce pragerske velikanke, ki jo poklanja Mesnica Fingušt iz Gaja pri Pragerskem prejme:
•	Valerija Kovačec, Dolič 31, Destrnik
'nagradno nagrajenec prevzame v mesnici z dopisom, ki ga prejme po pošti.
Darilni bon za hišno sladico s kozarcem sladkega Pullusa, ki ga podarja Gostilna PP iz Ptuja (za dve osebi) prejmejo:
•	Milan Arnuš, Sestrže 3, Majšperk
•	Darinka Vogrinec, Žetale 24/a, Žetale
•	Drago Pukšič, Biš 19, Trnovska vas
Darilni bon za dnevno jed z juho in sladico s kozarcem Pullusa, ki ga podarja Gostilna PP iz Ptuja (za dve osebi) prejmejo:
•	Marko Pulko, Lovrenc na Dr. Polju 50, Lovrenc
•	Anica Gabrovec, Gromova 2, Ptuj
•	Pija Polajžer, Podlože 12, Ptujska gora
Darilni bon za dnevno sladico, ki ga podarja Gostilna Ribič iz Ptuja (za dve osebi) prejmejo:
•	Rozalija Vrhovšek, Nova vas 34, Ptuj
•	Zinka Ogrizek, Hrastovec 23, Zavrč
•	Sandi Muhič, Zabovci 86/a, Markovci
•	Elizabeta Horvat, Zagojiči 15, Gorišnica
•	Aleksander Kojc, Čermožiše 62a, Žetale
Samopostrežno nedeljsko kosilo, ki ga poklanja restavracija Poncho prejme: 1x
•	Marija Kodrič, Bukovci 92/a, Markovci
'nagradno nagrajenec prevzame v restavraciji z dopisom, ki ga prejme po pošti.
Pizzo po izbiri, ki jo poklanja mehiška restavracija Poncho prejme: 1x
•	Lidija Cafuta, Ložina 6, Zg. Leskovec
'nagradno nagrajenec prevzame v restavraciji z dopisom, ki ga prejme po pošti.
Darilni bon za čevapčiče z lepinjo, ki ga poklanja Villa Monde iz Spuhlje prejmejo:
•	Branko Zupanič, Moškanjci 30, Gorišnica
•	Marija Kristovič, Zabovci 29, Markovci
•	Marija Janžekovič, Kicar 61, Ptuj
•	Tončka Fideršek, Podlehnik 60, Podlehnik
•	Danica Marin, Podgorci 18, Podgorci
Darilni bon za malico, ki ga poklanja Villa Monde iz Spuhlje prejmejo:
•	Zinka Valek, Repišče 13, Zg. Leskovec
•	Anica Šeruga, Švajgerjeva 2 Ptuj
•	Vlado Rola, Vitomarci 63, Vitomarci
•	Darja Stubičar, Potrčeva 50/a, Ptuj
Darilni bon za pizzo klasika, ki ga poklanja Villa Monde iz Spuhlje prejmejo:
•	Irena Prelog, Na postajo 11, Ptuj
•	Gerčka Kmetec, Skorišnjak 23, Zg. Leskovec
•	Anica Klemenčič, Zg. Hajdina 1, Hajdina
•	Kristina Horvat, Trnovski vrh 3, Trnovska vas
•	Jožefa Merc, Podlehnik 27, Podlehnik
•	Branko Horvat, Kočice 66/a, Žetale
•	Marjana Kovačec, Podgorci 1d, Podgorci
•	Vesna Horvat, Stojnci 96/a, Markovci
•	Marjana Kmetec, Kraigherjeva 19, Ptuj
Darilni bon za nedeljsko kosilo (v vrednosti 10€), ki ga podarja Restavracija Pan iz Kidričevega prejmejo:
•	Marija Cebek, Draženci 76/a, Hajdina
•	Daniel Bezjak, Markovci 39, Markovci
•	Jožefa Kos, Ločič 8, Trnovska vas
Nedeljsko kosilo, ki ga poklanja Hotel Botra iz Gorišnice (za dve osebi) prejmeta:
•	Simon Čeh, Kettejeva ulica 2, Ptuj
•	Tadeja Turk, Mala Varnica 16a, Zg. Leskovec
'nagradno nagrajenec prevzame v restavraciji z dopisom, ki ga prejme po pošti.
Celodnevna smučarska vozovnica za odrasle na Mariborskem Pohorju, ki ga poklanja POHORJE RESORT:
•	Marko Perger, Proletarska 5, Kidričevo
•	AlojzKokot,Kajuhova1,Ptuj
•	Silvo Korez, Žetale 48, Žetale
•	Ivanka Strmšek, Zg. Jablane 28, Cirkovce
•	RozikaMarin,Polenci31,Polenšak
Povratna gondolska vozovnica, ki jo poklanja POHORJE RESORT:
•	Petra Lovrec, Savci 32/a, Sv. Tomaž
•	Barbara Kuhar, Volkmerjeva c. 28, Ptuj
•	Marinka Štalcer, Formin 31, Gorišnica
•	Lucija Dolenc, Dragonja vas 2b, Cirkovce
4-urni vstop v WELLNES ARENA, ki ga poklanja POHORJE RESORT (za eno osebo):
•	Melita Ferk, Selnica ob Muri 34, Ceršak
•	Marjana Lazič, Ul. 25. Maja 5, Ptuj
•	Davor Mihajlik, Kraigherjeva 17, Ptuj
•	Ivo Princi, Zabovci 69, Markovci
•	Martina Bolcar, Spuhlja 56, Ptuj
Praktična darila podjetja Oktal Pharma prejmejo: Octenisept gel za ranein Blink kapljice za oči prejmejo:
•	Bojana Gregorec, Kicar 36/c, Ptuj
•	Zofija Kovačec, Podgorci 101, Podgorci
•	Jože Vaupotič, Jablovec 21, Podlehnik
•	Marjan Krajnc, Kicar 31/a, Ptuj
•	Milka Sagadin, Medvedce 16, Majšperk
Bio Kult kapsule- probiotikiin Avene Sun torba za na plažo:
•	Žarko Kokot, Hrastovec 4, Zavrč
•	Anja Borak, Muretinci 38, Gorišnica
•	Pavla Cajnko, Podgorci 102, Podgorci
•	Tjan Verbančič, Stogovci 19/a, Ptujska gora
•i BogomiriKrepek,iKrčevinaipriiVurbergui177,iDuplek Slim & Fit kapsule-za preoblikovanje postave: •i IdaiTrančar,iKorenjaki32,iZavrč •i JezaiAngelca,iJanškiivrhi53,iPtujskaigora
•	Marija Hronek, Pestike 4b, Zavrč
Ducray Extra Doux sampon - za pogosto umivanje las:
•	Brigita Vodišek, Cesta Kozjanskega odreda 6, Štore
•	Marija Mahorič, Svetinci 16, Destrnik
•	TejaKolarič,Dornava21,Dornava •i JožeiVoglar,iZabovcii98,iMarkovci Aderma Exomega krema-za zelo suho kožo:
•	VesnaSatler, Zagrebška121,Ptuj
•i MarušaiKomut,iVitomarcii65,iVitomarci •i DušankaiVaupotič,iSedlašeki71,iPodlehnik
Brisača za kopanje 100x160 mm, ki jo podarja Radio Tednik Ptuj:
•	Štefka Pernek, Sedlašek 43/c, Podlehnik
•	Jernej Brec, Gradišče 11,Zg. Leskovec •i MarjaniKores,iStopercei60,iStoperce
Vse nagrade razen nagrade, ki jih poklanjajo Mesnice Fingušt, mehiška restavracija Poncho ter Hotel Botra iz Gorišnice se prevzamejo z osebnim dokumentom v tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o. na Osojnikovi 3, vsak delavnik med 8.00 in 15.00 ali v soboto med 8.30 in 12.00. Nagrajenci, ki so prejeli nagrade Mesnice Fingušt, mehiška restavracija Poncho ter Hotel Botra iz Gorišnice nagrade dvignejo direktno z dopisom, ki ga bodo prejeli po pošti.
ISKRENE ČESTITKE VSEM IZŽREBANCEM!
Hvala vsem, ki ste sodelovali v naši poletni akciji - znova se vidimo naslednje poletje ...
torek • 17 septembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 17. september
9:30
13:00 16:00
17:30
18:00
19:00
19:00
Ptuj, Vičava, nekdanja vojašnica: odprtje Zgodovinskega arhiva Ptuj, Centra za preventivno arheologijo in restavratorskega centra Kidričevo, OŠ: predavanje ruske kiparke Stanislave Kalinine Ptuj, grad: muzejski rojstni dan - Samo za princeske in Vitez za en dan, delavnica za otroke od 6 do 12 let
Ptuj, grad: 120 let PM Ptuj-Ormož, dan odprtih vrat, ves dan brezplačen ogled vseh zbirk, odprtje razstave združenja zgodovinskih mest, odprtje filatelistične razstave s spominskim žigom ob 18.00 Lenart, knjižnica: literarni dnevi, svoje pesmi bosta prebirala Alenka in Rajko Brglez, kitarist Denis Čuček
Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave Fabrika, Srdana Mohoriča, ob avtorjevi 60-letnici
Ptuj, grad: 120 let PM Ptuj-Ormož, osrednja slovesnost, druženje delavcev in prijateljev muzeja
Sreda, 18. september
10:00 Ptuj, dominikanski samostan: ogled obnovljenega dominikanskega samostana in novinarska konferenca 16:00 Voličina, Vrtec: Praznik KS Voličina, ustvarjalnice za otroke 17:00 Ptuj, Osnovne šole: šola, ustvari si sam, darila, vsakdanja opravila, kaligrafija, KUD Čar griča
Četrtek, 19. september
9:00 Zavrč, stolp: praznik KS Voličina, kolesarjenje po KS za društva in posameznike, DU
16:00 Ormož, knjižnica F. S. Meška: pravljična urica
18:00 Ormož, občinska avla: odprtje razstave fotografij Milene Zoričič, Južna
Etiopija, MCO in RK Ormož 19:00 Središče ob Dravi, Pub Akcija: bralni večer, Feri Lainšček - Nedotakljivi
Petek, 20. september
17:00 Podboč, ob Dravinji: odprtje opazovalnice za ptice z doživljajskim po-
destom, učilnica v naravi 18:00 Gerečja vas, Gasilski dom: 10. Bučijada Društva žena in deklet Gerečja vas
18:00 Selce, Kulturni dom: proslava ob krajevnem prazniku KS Voličina, kulturni
program in podelitev priznanj 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Katalena 20:00 Ptuj, velika dvorana dominikanskega samostana: svečano odprtje
kongresno-kulturnega središča v dominikanskem samostanu, glasbeno-gledališka predstava s 3D-video projekcijo
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 19. september: 19:00 Otroci Sarajeva.
Petek, 20., sobota, 21., in nedelja, 22. september: 17:00 Prekrokana noč 3; 19:00 Otroci Sarajeva; 21:00 Arbitraža.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENAc OPR.
AUDI Q 7 3.0 V6 TDIDPF QUATTRO CHEVROLET CAPTIVA 2.0 VCDI LT, 7 SEDEŽEV CITROEN C41.416 V, ATTRACTION,5 VRAT, SLO FORD FOCUS KARAVAN 1.6 FORD FUSION COMFORT 1.6,5 VRAT HA PRO CEED 1.4,3 VRATA MERCEDES BENZ VIT0109 CDI FURGON OPEL ASTRA I.B 16V ENJOY, 5 VRAT OPEL MERIVA 1.6Í.5 VRAT PEUGEOT RCZ COUPE 1.6, ODLIČEN RENAULT MEGANE 1.G 16V, 5 VRAT RENAULT MODUS ELAN 1.5 DCI, 5 VRAT SEAT ALTEAXL 1.9 TDI. 5 VRAT SEATLEON 1.4-, 5 VRAT, SLO VWG0LH.4I TREUE,5VRAT
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.not/avtomobilipr
T1PIR0NIC, PARK SENZORJI, TEMP. 4X4, ČRNO USNJE TEMP. I.LAST, POTR.SERV.KNJIGA, TEMP. 2 KOMP. GUM S PLAT1ŠČI.1.L AVT.KLIMA,ELPAKETABS... I.LAST, P01R.SERV.KNJI,KUMA.. PREGR.STENA.D00.4ZMGUNIE LE 68.000 km, 1.LAST, P0TR.SER.K. le 69.708 km.VLEČNA KUUKAJ.IA le 37.417km.1.L, USNJ. SEDEŽI KUMA, P0T.RAČ,1.LAST, SER.KNJ. KUMA, MEGL ELPAKET, 1.IAST. 1.LAST..P0TR.SERV.KN.ELPAKET KUMA, ABS, 1.LAST, ELPAKET
REIA
TEMNO SIVA KOV. KOVMTLO MODRA K0V.ČRNA ČRNA KOV. SV.MODRAKOV.
Stajemka
budilka
89,8 98,Q 104,3Mh
¡ñiluíajte nai tudi na ipletu: www. fadio-ptu^.âi
Mali oglasi
STORITVE
iW
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave 041
670 766, Ptuj._
PRODAM bukova drva z razrezom na 25 in 33 ter pelete s certifikatom o gorljivosti, možnosti z dostavo. Tel.
041 723 957._
UGODNO prodam drva bukev, gaber (debelo cepana), lahko v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814. PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč, nagrada bučno olje. Tel. 031 273
577. ali 720 81 08._
PRODAM dve telički simentalki, stari 20 in 25 dni. Tel. 031 840 282. PRODAM odojke. Tel. 755 31 21. PRODAM koruzo za silažo, 8 ha. Tel. 041 368 579.
PRODAM koruzo na rasti, primerno tudi za silažo. Tel. 051 308 100 ali
777 25 01._
PRODAM slive. Tel. 051 893 282. KUPIM veliko pasmo zajcev. Tel. 031
326 682._
PRODAM dve ovci in jagenjčke. Tel. 051 221 710.
NEPREMIČNINE
V MAJSPERKU oddamo v najem opremljen frizerski salon. Tel. 040 554 888.
DOM-STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno delno opremljeno stanovanje na Ptuju z uporabo interneta in kabelsko TV. Tel. 041 428 673.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut ¿filetee www.radio-ptuj.si
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in prababice
Katarine Muršek
IZ JUROVCEV 5 28. 4. 1925-9. 9. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se p. Janezu Ferležu, še posebej pa p. Benjaminu Mlakarju za njegovo skrb. Žalujoči: sin Jože ter hčerki Marica in Katica z družinami
Skromno in pošteno si živela, veselje, srečo in ljubezen med nas delila. Zdaj odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in tete
Angele Janžekovič
IZ PODVINCEV 112 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče in darovali za sv. maše. Hvala za vsak stisk roke in izrečeno sožalje. Hvala sodelavkam za razumevanje v času mamine bolezni. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju, pevcem in govornici ter patroma za opravljen cerkveni obred. Posebno zahvalo pa smo dolžni dobrim maminim sosedom Krajnc, Ljubec in Čeh ter družini Kozjak. Hvala.
Mama - spočij si žuljave dlani in za vse še enkrat hvala ti.
Žalujoči: Gelica z družino in vsi njeni
www.tednik.si
ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnike sta DVA. KUPONA ZA SAMOPOSTREŽNO KOSILO V RESTAVRACIJI ZILAV TERMAH PTUJ.
Stajersi
1.	Adolf Horvat, Stanošina30,2286 Podleknik
2.	FrancVrbančič, Bukovci 83,2281 Markovci
3.	LjudmilaKotolenko, Goricaki2,2283 Zavre
4.	MartinKrajnc, Ločič 12,2254 Trnovska vas
5.	AngelaKirJbiš, Draženska cesta3i, 2251 Ptuj
Nagrajenci Joste prejeli nagrado po pošti.

6.Janez	Kamenšek, Krčevina 89/a, 2250 Ptuj
7.	Stanko Šoštaričjuršinci 13/J 2256Juršinci
8.	HelenaKrižanec, Savinjsko 33,2321 Makole
9.	Franci Tušek, Pušenci 15,2270 Ormož
10.	Venčeslavjanžekovič, Polenšak 31,2257 Polenšak
HOTELS & RESORTS Terme Ptuj
Restavracija
Makole • 11. mednarodni simpozij Forma viva Makole
Ob podpori župana se obeta tudi dvanajsti simpozij
Mednarodni simpozij Forma viva Makole letos že enajsto leto gosti slikarje in umetnike, ki bodo svoje stvaritve podarili kraju. Čeprav so se porajala številna nasprotovanja enajstemu simpoziju in so svetniki prireditvi prepolovili proračun, jim jo je uspelo znova organizirati.
»Moja podpora je nesporna. Razumem, kaj lahko pomeni forma viva za razvoj kraja in občine, vendar občani ali zelo podpirajo simpozij ali so zelo kritični. Forma viva je zgodba, ki jo lahko na drugi ponudimo tudi turistom. Zelo se trudimo, da bi se razširila še ponudba na kmetijah ter bi se vzpostavile pohodniške in kolesarske poti. Prepričan sem, da je ureditev gostinke ponudbe in drugih možnosti stvar petih do desetih let,« je povedal velik zagovornik simpozija župan Alojz Gorčenko.
Idejni oče in vodja simpozija umetnik Ivan Dvoršak je o letošnji formi vivi dejal: »Čeprav nam je bilo letos
namenjenih zgolj štiri tisoč evrov, lahko enajsti simpozij enačim z lanskim jubilejnim. Mirno lahko rečem, da je po kakovosti skulptur še boljši,« je komentiral umetnik, čigar galerija je osrednja točka na poti Forme vive Makole.
Ta naj bi bila najdaljša pot umetnosti na svetu in letos bo dobila krožno obliko v dolžini desetih kilometrov. Na njej bo skupaj s petimi letošnjimi razstavljenimi kar 120 skulptur, 52 pa so jih umetniki znotraj makolske forme vive postavili v drugih slovenskih občinah. Letošnje skulpture zunaj uradne poti forme vive bodo stale še v Mariboru pred poslovno stavbo sponzorja sim-
Nemški kipar Horst Delkus v Dežnem na poti Forme vive Makole
Foto: Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Francoska kiparka Françoise Kurtz na poti Forma vive Makole
Kidričevo • Prejeli smo
pozija, Gorenjem surovino, d. o. o., pred izletniško kmetijo Hlebec na Kogu v občini Ormož, v Kozjanskem parku in v Sežani oziroma pred stavbo podjetja Marmor Sežana, ki je osrednji pokrovitelj simpozija že vrsto let.
Znotraj Forme vive Makole letos ustvarja 16 kiparjev in kipark iz Romunije, Nemčije, Belgije, Francije, Srbije, Nizozemske in seveda Slovenije. Svoja dela pa je na ogled v Domu krajanov Makole že postavilo 22 slikarjev, med katerimi prevladujejo slovenski umetniki, dve slikarki prihaja-
ta iz Turčije in ena iz Srbije.
Desetdnevni simpozij, ki poteka od 4. do 14. septembra, oblikujejo tudi številne spremljevalne prireditve za umetnike in obiskovalce ter krajane Makol. Odprtje razstave na Štatenbergu pri Zebeko-vih je bilo minuli četrtek, prav tako tudi sprejem umetnikov pri županu s kratko kulturno prireditvijo, na kateri je Gor-čenko umetnike povabil na ponovno snidenje naslednje leto. Ta četrtek bo dan OŠ Anice Černejeve Makole, ko bodo prirejene likovne delavnice za otroke osnovnih šol
z Bistriškega, sobota pa bo obarvana s pesmijo ljudskih pevcev in godcev, na trgu v Makolah se bodo predstavila društva, ki delujejo v občini, ob 17. uri pa bo uradna razglasitev in podelitev priznanj ter nagrad gostujočim umetnikom. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Alen Krajnc, Irena Čuk, Viktor Gojkovič in Matjaž Duh, bo izbrala dve kiparski deli in ju nagradila s 600 in 400 evri. Prav tako bo izbrala pet najboljših slikarskih del in jim podelila posebno priznanje simpozija.
Mojca Vtič
Pes je za avtom šel in ga nisem vlekel
Iz sobote na nedeljo nam je nekdo poškodoval zaščitno ograjo in zvabil psa na prosto.To mi še takrat ni bilo znano. Ko me je okrog 9.45 poklical stanovalec iz bloka v ulici B. K. in vprašal, ali se mogoče naš pes sprehaja pred njihovim blokom. Rekel sem, da tega ne vem, da pa bom takoj prišel pogledat, ali je mogoče res kaj narobe. Doma sem skočil v avto in se odpeljal pred blok. Tam sem videl našega Žina, ki je tam že pojedel klobase in se napil sveže vode, ki so mu jo dali stanovalci. Poklical sem ga k sebi in mu okrog vratu pripel povodec. Čeprav ta pes ni napadalen, sem vseeno hotel zavarovati ljudi v okolici, zato sem ga hotel odpeljati v naše skladišče, kjer ima svoj pesjak in je njegovo bivališče na prostem na 66 arih. Ker pa v ta avto noče vstopiti -navajen je prevoza v večjem kanguju, ki pa ga ta dan nisem imel, sem ga zavezal za vlečno kljuko in se čisto počasi odpeljal proti Kolodvor-
ski. Hitrost premikanja je bila največ 2,5 do 3 km na uro, saj so me lahko prehiteli vsi pešci. Tudi psu ni bilo treba teči in ni se upiral hoji, tako da je šel za avtomobilom, sam pa sem ga spremljal skozi odprta okna.
Izmišljene in neresnične so tudi navedbe, da je imel pes poškodovano nogo. V pregled stanja psa so se aktivno vključile članice društva proti mučenju živali in niso opazile vidnih poškodb. Presenečen sem nad njihovo aktivnostjo, za kar se jim zahvaljujem, da pomagajo živalim, saj so se čez nekaj ur ponovno prišle pozanimat o njegovem stanju in mu pregledale blazinice na nogah. Ker niso opazile nikakršnih poškodb, so mi svetovale, da ga jutri odpeljem do veterinarja na splošni pregled. V ponedeljek je bil ta pregled opravljen in na zapisniku piše, da je bil opravljen klinični pregled tega psa z imenom in številko čipa.
Dr. vet. medicine ugotavlja,
da pes ne kaže kliničnih znakov bolezni, na psu ni vidnih znakov nasilja in ni nobenih poškodb, je v primerni tele-
sni kondiciji ...
Upam, da sem vsem, ki jih je tako zelo skrbelo za našega psa, vsaj malo pojasnil moje
dobronamerno ravnanje s psom. In da tako poskrbim za varnost ljudi.
Franc Planinšek
Napoved vremena za Slovenijo
Ce o Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo.
Danes zjutraj bo zapihal okrepljen severni veter, na Primorskem dopoldne zmerna burja. Meja sneženja se bo ob koncu padavin spustila do nadmorske višine okoli 1500 m. Čez dan bo dež ponehal, od zahoda se bo pričelo jasniti. Veter bo oslabel. Temperature bodo večinoma od 8 do 16, ob morju do 19 stopinj C.
V sredo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, v hribovitem svetu zahodne Slovenije pa pretežno oblačno. Zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. V četrtek bo sprva oblačno, prehodno bo deževalo, sredi dneva in popoldne se bo jasnilo.
Osebna kronika
Rojstva: Gabriela Čuš, Sakušak 51, Juršinci - deklica Tjaša; Nina Flajs, Majski Vrh 25 c, Videm pri Ptuju -deček Saša; Janja Paskaš, Lutverci 77 a, Apače -deklica Eva; Staša Knapič, Mala Varnica 21, Zgornji Leskovec - deklica Tiana; Klavdija Mikolič, Trniče 13, Marjeta na Dravskem polju
-	deklica Nika; Urška Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo
-	deček Jan; Anja Čelan, Sestrže 17, Majšperk -deklica Larisa; Danijela Lajh, Dragovič 3 b, Juršinci -deček Tim; Andrejka Pajtler, Veliki Brebrovnik 48, Miklavž pri Ormožu - deklica Naja; Lidija Vogrinec, Barislovci 5 a, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Eva; Renata Majer, Borovci 115, Markovci - deček Gašper; Petra Lorbek, Slovenja vas 68 a, Hajdina - deček Lan; Klavdija Sabol, Podgorci 27, Podgorci - deklica Lara; Anja Mesarič, Svenškova ul. 38, Maribor - deklica Frida; Petra Turk, Ptujska Gora 103 a, Ptujska Gora -deček Jaša; Nina Brezovnik, Zg. Korena 62, Zgornja Korena - deček Max; Tamara Forstnarič, Cirkulane 29, Cirkulane - deklica Lora; Doroteja Moravec, Vičanci 87 a, Velika Nedelja - deček Val; Vesna Petrovič, Bišečki Vrh 52, Trnovska vas -deček Aleks.
Umrli so: Janez Letonja, Dolena 48, roj. 1930 -umrl 4. septembra 2013; Frančiška Čuš, roj. Herga, Miklošičeva ul. 8, Ptuj, roj. 1920 - umrla 4. septembra 2013; Matilda Rep, roj. Horvat, Dornava 24 a, roj. 1931
-	umrla 5. septembra 2013; Anton Zdešar, Grajena 12, Ptuj, roj. 1929 - umrl 5. septembra 2013; Davorina Ar-senjuk, roj. Horvat,Obrež 83, roj. 1925 - umrla 7. septembra 2013; Marija Matjašič, roj. Štabuc, Zagorci 53, roj. 1929 - umrla 5. septembra 2013; Angela Janžekovič, roj. Rašl, Podvinci 112 a, Ptuj, roj. 1927 - umrla 8. septembra 2013; Veronika Bele, roj. Kamenšek, Dravinjski Vrh 70, rojena 1936
-	umrla 8. septembra 2013; Katarina Muršek, roj. Goričan, Jurovci 5, roj. 1925 - umrla 9. septembra 2013; Hedviga Kidrič, roj. Korez, Grdina 7, roj. 1937
-	umrla dne 10. septembra 2013; Marija Kovačec, roj. Kocmut, Hvaletinci 20, roj. 1925 - umrla 9. septembra 2013; Milan Zajšek, Tržec 37 a, roj. 1960 - umrl 11. septembra 2013; Marija Godec, roj. Šlamberger, Njiverce vas 10, Kidričevo, rojena 1920 - umrla 12. septembra 2013.
Poroke - Ptuj: Boštjan Pacher in Tamara Murko, Svetinci 36 a; Andrej Hartman, Biš 11 a, in Brigita Čuček, Biš 11; Robert Spe-van, Korenjak 24 a, in Vesna Pilinger, Bukovci 7; Tadej Humar, Ledine 105 a, Nova Gorica, in Iva Tomic-Potrebuješ, Spinčiceva 25 e, Split, Hrvaška.