Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Velja za vse leto - - $3.00 Ima nad 7000 naročnikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in United States, Issued every d^y except Snndays and Holidays i TELEFON FISAEEE: 4*87 OOETLANDT. • Entared a« gecraJ-OUai K attar, September Ut IMS, at the Pert Oftat at New Yeck, M. T., ute tke Art ef Oongreaa ef Hank I, 1S7S. TELEFON FISAEEE: 4487 COETLAJTDE. NO. 124. — ŠTEV. 124. NEW YORK, SATURDAY, MAY 27, 1911. — SOBOTA, 27. VEL. TRAVNA, 1911. • VOLUME XXX. — LETNIK ZO, \i delavskih krogov. Solidarnost. V Terre Haute, Ind., so pričeli premogarji štrajkati, ker kom-panija ni hotela sprejeti nazaj na delo odpuščenega delavca. PEK0V8KI DELAVCI. —o— Štrajkarji v Pittcairn so predlagali, da sodišče izda sodno prepoved proti pennsylvanski železnici. Terre Haute, I lul.. 25. inajuika. V W. S. Littlesovem premogovniku v Pike County in v jamah Wabash Coal Co. v Vigo County je i/bruhnil štrajk, katerega Ke v Mehiki. Zdaj proti Madero. iPOMENIK T ČAST KRALJICE VIKTORIJE PRED BUCKINGHAM PALAČO V LONDONU. Porfirio Diaz je odstopil ali revo lucija še ni končana. V državi Coahuilo so se uporniki dvignili proti Maderu. NOVI PREDSEDNIK. Diazovo odstopno in poslovilno pismo je dostojno ali polno bridkih očitanj. Mexico City, 26. maja. — Predsednik Diaz je odstopil ali njegov odstop ni prinesel zaželenega miru. Nastala je nova revolucija, ki je zd»j naperjena proti voditelju insurgentov Francisco J. Maderu. udeleži 1234 preinogarjev. Štrajk j Cporniki v Saltilla, v državi Coa- huillo, revoltirajo ]>roti Maderu, ker niso zadovoljni z imenovanjem novega guvernerja. Francisco Leon de la Barra je kot provizorieni predsednik prevzel vodstvo vlade in bo ostal na mestu do rednih volitev. Ko je novi predsednik šel v narodno pala-eo, da ho zaprisežen, pa je spremlja! novi vojni minister general j K. Paseon. Pri priseganju so bili j na vzor i vsi diplomati v gala-uni-i formah. iladerov zastopnik v glavnem i mestu Mehike, Alfredo Robles Do-I minguez. je dejanski vojni poveljnik mesta. Vojaštvo in policija se pokorita njegovim odredbam. Porfirio Diaz pojde dne 31. maja v Evropo. Njegovo odstopno in j«* nastal vsled tega, ker kompa-nija ni hotela nekega odpuščenega delavca sprejeti nazaj na delo. Štrajk pekovskih delavcev. Italijanski p» kovski delavci v New Yorku bodo proglasili splošni pekovski štrajk. V Brooklvnu štrajka 200 pekovskih delavcev in brez dvoma se njim bodo pridružili tudi drugi. Delavci dose-daj niso bili organizirani in sol morali delati po sedem dni na te-i den iu 12 do Hi ur na dan proti j plači do $12. Delavci in sodniki. Štrajkarji v delavnicah peun-svlvaiiske železniee v Pitcaira. Pa., so se obrnili do sodišča, da | poslovilno pismo je dostojno ali izda proti pennsylvanski železnici sodno prepoved, s katero se jej prepoveduje pošiljati oborožene stražnike v okraj. Sodnika John A. Evans in L. L. David sta prošnjo odbila. Štrajk železninarjev v Bronxu. Pri tvrdki Sanders & Harnett na 145. eesti in Southern Boulevard v New Yorku so vsi železni-narji ostavili delo. ker je tovarniško vodstvo naznanilo delavcem, da delavci ne bodo več pla-eani za čezurno delo. Štrajkarji zahtevajo zdaj ludi skrajšanje delavnega časa in pripoznanje unije. --o- Manevri pri San Diego. San Diego. Cal.. 26. niajnika. Brigadni general Tasker H. Bliss, podadmiral Chauncey Thomas in drugi armadni in pomorski poveljniki izdelujejo zdaj načrte za manevre, ki se bodo vršili sredi meseca julija v San Diego. Torpedna flotila bo branila Fort Rosecrans. Namen manevra je dognati vrednost utrdb tega forta. Zmaga sladkornega trn sta. Sladkorni trust si je priboril zmago, ki je za njega vredna pol milijona dolarjev na leto. Novo zvezno trgovsko sodišč«^ je razsodilo, da meddržavna trgovska komisija nima praviee s«' vtikati v speeialne privilegije in rabatne zadeve t rust a. Meddržavna trgovska komisija je doživela s to razsodbo občuten poraz. Sedem premogarjev ponesrečilo. Sault Ste. Marie, Out., 25. maja. V premogovniku v Miehipicoten je ponesrečilo sedem premogarjev. Med delom je padla velika skala na nje in jih zmečkala. polno očitanj. Diaz na begu. Mexico City, 26. maja. Bivši mehikauski predsednik Diaz je skrivaj odpotoval iz glavnega mesta in šel v Vera Cruz, kjer se je takoj ukrcal na nemški parnik. V sredo odpotuje v Evropo. Francisco J. Madero je odstopil kot provizorieni predsednik -in je v posebnem manifestu pozval svoje privržence, da pripoznajo de la Barro kot sedanjega provizorič -nega predsednika. Zmaga napredne stranke v Ljubljani. Pri deželnozborski volitvi v Ljubljani je bil izvoljen kandidat narodne napredne stranke profesor Reisner. ŽIVELA BELA LJUBLJANA! Kandidat narodne napredne stranke je dobil nadpolovično večino glasov in torej ne pride v ožjo volitev. Razne novosti iz inozemstva. Pri deželnozborski volitvi dne 16. niajnika t. 1. je bil izvoljen za zastopnika deželnega stolnega mesta v kranjskem deželnem zboru kandidat narodne napredne stranke profesor Reisner. Dobil je 1687 glasov, medtem ko jih j« dobil njegov protikandidat dr. GregoriČ 933. Reisner je zmagal nad kandidatom Slovenske ljud- Portugalska vlada je pomnožila posadke v obmejnih krajih, kjer se širi revolucionarno gibanje. —o— ZAVEZNIKI TURČIJE. —o— Odsek za javna dela v turškem parlamentu je priporočal, da izroči vlada gradnjo železnic v Mali, Aziji amerikanskemu sindikatu. Lizbona. 25. majnika. Vlada je izdala uradno noto, v kateri pravi. da je severna meja dežele popolnoma varna. V vseh obmejnih krajih so posadke, ki so udane republikanski vladi, (larnizije v Oportu in v Bragi je vlada pomnožila. . Več polkov je poslala vlada v mesta province Tras os ske stranke z večino 7o4 glasov.; Montes Oficielno poročilo pravi, 1. Spomenik v čast kraljice Viktorije na James Square nasp roti Buckingham palači v Lon -donu. — 2. Kralj Jurij, nemški cesar Viljem in princ Valeški na potu s kolodvora. — 3. Thomas Brock, osno vatel j spomenika in kipar, ki ga je kralj Jurij povzdig nil v viteški stan. Požar na Coney Islandu. Dreamland v plamenih. vožnja. Paraik od Anitro-Ameriean® prop OCEANIA odpluje dne 7. junija 1911. VoŠnj* itio« is N«w Torka dat la Uka $35.00, 36.90. Vrtaj« MU je Miti pri Frank C*, 82 CortUodt Rt., Ne« Štrajk v železniških delavnicah v Altooni, —o— Vodstvo železniških delavnic Pennsylvania R. K. Co. je znižalo plačo delavcem, kar je povzročilo izbruh štrajka. SHOD POD MOSTOM. Prvi avstrijski "Dreadnought". Iz Avstro-Ogrsko. Cesar v Tirole. Ker je profesor Reisner dobil več kot polovico vseli oddanih glasov, ne bo ožje volitve. Živela bela Ljubljana! Nemški kandidat dr. Eger je dobil 455 glasov, socialnodemo-kratski kandidat Bartelj pa 181. Na volišče je prišlo 3319 volilcev, vseh volilcev je bilo 3772. Profesor Reisner je izvoljen s 181 glasovi večine. Ker deželna vlada ni pripustila k volitvi davkoplačevalcev, ki plačujejo v Ljubljani davek in stanujejo v okolici, bode vložen protest. Tako naznanja "Slo veslače", glasilo Slovenske ljudske I stranke. -o-- Iz Pariza v Madrid. Vedrine zmagovalec. V Trstu so danes spustili v morje Prestolonaslednik velikansko vojno ladjo " Viri-bus Unitis". CESARJEV ZASTOPNIK. nadvojvoda Fran Ferdinand bode prevzel vodstvo cesarskih manevrov. —o- VELIKO PONEVERJENJE. -o— i Avstro-ogrska mornarica bo imela | Cesar je imenoval prelata Eme- —o— Danes zjutraj ob 2. uri je nastal v velikanskem zabavišču Dreamland na Coney Islandu požar, ki se je vsled močnega vetra hi -tro razširil. ŠTIRJE ALARMI. Predno so prišli gasilci na gori-šče, so bila vsa poslopja v plamenih. -o- Danes zjutraj ob 2. uri je nastal zabavišču "Dreamland"' na Coney Islandu ogenj, ki se je pri hudem vetru, ki je prišel z morja, kmalu razširil na vsa poslopja. Vse zabavišče je uničenb. Dasi so bili oddani štirje alarmi in so gasilci od vseh strani prihiteli na gorišee, vendar ni bilo mogoče rešiti zabavišča pred vpepeljenjem. Vsa delavnost gasilcev se je morala omejiti na rešilna dela in na hranitev drugih poslopij. Ogenj je nastal na strani pri oceanu. — Skoda je velikanska. o- Delavski organizatorji so bili a- do leta 1913 dva dreadnoughta. retirani, ali kmalu zopet izpu- -o- ščeni, ker ni bilo povoda za a- Trst. 27. maja. Prvi' "dread -. .. nought" avstro-ogrske mornarice J so danes v ladjedelnici "Stabili--° mento Tecnico" spustili v morje. Al toon a, Pa., 26. maja. Vod- j Na cesarjevo željo nosi velikanska stvo železniških delavnic penil-i vojna ladja ime: 'Viribus Unitis', sylvanske železnice v Altooni je i kar pomeni 'z združenimi močmi' vpeljalo novo plačilno lestvico za i in je cesarjevo geslo. Novo vojno delo od kosa. Delavci so kmalu ladjo bodo iz Trsta odpeljali v iznašli, da so pri novem plačilnem Pulj, kjer bo v arzenalu oboro-sistemu prikrajšani in ker tovar- žena. Z gradnjo vojne ladje "Vi-niško vodstvo ni hotelo preklica- j ršbus Unitis*' so bili pričeli mese-ti nove plačilne lestvice, je iz- rika Bjelika za vojnega vikarja. -o— apostolskega Proti dohodninskemu davku Ilarrisburg, Pa., 25. majnika. — Zakonodaja v Pennsylvaniji je bila odgodena, ne da bi bil senat o-dobril in sprejel resolucijo o dohodninskem davku. Sprejeta je bila resolucija, ki dovoljuje vladi najetje 50 milijonov dolarjev po- ... t bruhnil štrajk. Delovodje so bili sklicali shod pod most. da bi delavci protestirali proti navzočnosti unijskih organizatorjev v Altooni. Zborovanje je bilo zelo burno ih uspeh je bil, da se je nad 2000 deplacementa m 26.000 pe,.jjnan(ju Francoski zrakoplovec Piere Vedrine si je priboril darilo za polet iz Pariza v Madrid v znesku $30.000. —o— NAVDUŠENE OVACIJE. Madridske dame so zmagovalca obsipale s cvetlicami in poljubi, ko je prispel na letališče. -o- konjskih sil. V eni uri prepluje 24 milj. Na ladji so štirje železni stolpiči za težko artiljerijo, v vsakem stolpiču bodo trije topovi, sicer bo na vojni ladji 27 velikih topov in več manjših. Država je izdala za novo vojno ladjo 60 milijonov. Do leta 1913 bo imela Av-stro-Ogrska dva dreadnoughta. Cesar Franc Jožef je bil obljubil, da bo osebno prišel v Trst kadar bodo novo vojno ladjo spustili v morje. Vsled bolezni ni mogel izpolniti svoje obljube in zastopal ga je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. . -o- ROJAKU, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI EN N"A J CilNE J Si DNEVNIK! radništvo pennsylvanske železnice je ljuto na organizatorje in je dalo tudi tri aretirati, toda sodnik jih je izpustil, ker se je prepričal, da ni bilo povoda za are- Pol milijona kron poneveril. Josip SagunUler, direktor nekega dunajskega kreditnega- -zavoda, je bil pred dnevi aretiran, ker je bil na sumu, da je poneveril 150,000 kron. Preiskava je sedaj dognala, da znašajo ponever-jenja pol milijona kron. Novi vojaški škof. Cesar je imenoval prelata E-merika- Bjelika za apostolskega vojnega vikarja. Novi vojaški škof je izšel iz vojaške duhovščine, zato pozna ^iz lastne izkušnje pastirstvo v armadi.« Rojen je 1. 1860 v'Ha vi. Med drugim je spisal zgodovino vojaške duhovščine in ročno knjižico c. in kr. vojaškim duhovnikom. Cesar ga je že večkrat odlikoval. Papež in cesar. Papež Pij X. je bil informiran, da cesar ni resno bolan in da ni vzroka za vznemirjenje zaradi ee- M a dr id, 26. maja. Francoski a-viatik Piere Vedrine je ob 8:06 zjutraj s svojim zrakoplovom priletel na letališče pri Madridu in tako izšel kot zmagovalec iz zra -koplovne tekme Pariz-Madrid. Iz Burgosa, ki leži 140 milj daleč od Madrida in kjer se je bil včeraj ustavil na poletu iz San Sebastia-na, je poletel v eni uri in 45 minutah. Gilbert in Garros, njegova tekmovalca sta zaostala in ne bode--ta končala poleta v času. ki je bil za tekmo določen. Ko se je Vedrin spustil na tla in je stopil iz zrakoplova, je bil tako utrujen in izmučen, da je padel na tla. Ljudstvo ga je dvignilo na ramena in ga neslo pred tribunal, kjer so ga madridske dame obsipale s cvetlicami in poljubi. Madridski civilni guverner je v imenu kralja Alfonza čestital zra-koplovcu na sijajni zmagi. Zmagovalec dobi darilo v vrednosti .$30.000. Žrtve avtomobilne vožnje. Na Fulton in Pearl Street v Brooklynu, N. Y., jo kolidiral včeraj zjutraj velik avtomobil s taxi-cabom in ga prekucnil. V avto -mobilu so bili David LaWson, J. P. Rose in njegova žena, Samuel Do-tv in David, gledališki igralci iz College Inn na Coney Islandu. V taxi-cabu sta bila šofer William McLawe in Edward Scott, oba iz Brooklyna. Vsi so bili telesno poškodovani, ali samo Lawsona in Doty j a so morali prepeljati y bolnišnico. da vlada ne veruje govoricam o nameravani monarhistični rcvol-ti. da pa je pripravljena ha o-brambo republike. Nemčija in Avstrija podpirata Turčijo. Petrograd. 25. majnika. "Turška vlada smatra zahteve ruske vlade glede pomirljive izjave o dogodkih ob črnogorski meji kot vtikavanje v notranje zadeve in noče podati take izjave. Turčijo podpirata Nemčija in Avstrija.-' Nemško in avstrijsko časopisje obsoja rusko noto in pravi, da bo ruska zahteva poostrila razmere. ( Amerikanci in Turčija. __ Carigrad, 25. majnika. V turškem parlamentu je odsek za javna dela se posvetoval o predlogi glede izročitve gradil j« železnic v Mali Aziji amerikanskemu sindikatu. Odsek je predlogo priporočal ip parlament jo bo brez dvoma sprejel. J Anglija in kolonije. London. 25. majnika. Na državni konferenci, ki se vrši v zunanjem ministrstu, je bil odklonjen predlog, da se ustanovi državni zbor za kolonije. Bitka v Maroku. - Tangier. 25. majnika. Bertu-rodovi so napadli vojni oddelek generala Ditteja v bližini Feza, pa so se po ljutem boju morali umakniti. Francozi so izgubili 5 mož. -o- Zdravniki morajo naznaniti smrti in porode. Državni generalni pravdnik je izdal naredbo, da morajo zdravniki vsak slučaj smrti in vsak porod, ki se pripeti v njih praksi,-naznaniti zdravstveni ohlasti. Ako bi se zagrešili proti tej haredbi, jim more zdravniška oblast vzeti pravico do izvrševanja zdravniške prakse. Denarje v staro domovino »ohusms: za $ 10.35 ............ 50 kron, za 20.50 ............ 10d kron, za 41.00 ............ 200 kron, za 102.50 ............ 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kron, za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad 7 11. do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprUifc--neje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money; Order ali pa New York Bank Draft PRANK SAKSER CO., 82 Cortland t St., New York, N. T, 610« St. Olair Ave., 21. Nova obleka. Humoreska. da to absolutno ni mogoče, ker je {Obljubil že obleko gospodu svetniku X., gospodu trgovcu B., gospodu tajnikuX., in da bi ga uc bila j v govoru perkinila kategorična beseda gospoda Se I »asi i a na, bil bi Bilo je tik pred drugo uro lugo- j 8iKurno našteval še dve uri svoje »pod Sebastian Igla se je naslad no odjemalce, ki čakajo na nove naslauu v svoj pisarniški naalo- obleke. Konečno so se zjedinili. iijh«-, «•<•«, sedaj si zapalimo za dnjo Niiiodko in (Hiteui hajdi po truda|kiInem delu v državni službi k domačim penatom. Nekdo j»otrka na vrata. Na golčeči "Naprej se vrata malo otvorijo in stari, sinki uradni sluga Janko da mojster Štrena izgotovi obleko do tretjega dne do osme ure zvečer in jo lc[*o zamotano pošlje go-spodu Sebaatianu na dom. Na vprašanje, ali je treba, da pride gospod Sebastian obleko pomerit, je mojster skoro razžaljeno odgo- spod svetnik Vam pošilja to-le pismo. I tekel je. da j«» nujno." "IVoklcta služba", za renči gospod Sebastian v svoje redko br-čice. "Kavno sedaj, ko se ima 11-rad zaključili, mi pošlje "nujno pismo"! No, to nujnost žc poznamo." Malomarno in jezno je hotel vreči pismo v svoj predal, a v zadnjem trenotku se je vendar premislil in pa razgrnil. A komaj je ramo z očmi trenil po vsebini, : koči I je naglo pokoneu, iztegnil roko po klobuku in kot obseden /dirjal po stopnicah iz pisarne. Janko jo obstal kot okatnenel. Začuden jc zmajal z prlavo in premišljal, češ. k.ij mora neki biti da .so resni in umerjeni doktor tako čudno ponaša. Ho že kak pošteno dolp nos od zgoraj, je zaključil v svoji izkušeni glavi. Med tem je gospod Sebastian premeril z dolgimi koraki pot do svojega domovanja. Kar čez tri stopnice j«- vspenjal gori v drugo nadstropje in ves zasopel • >tal v odprtih vratih. Njegova /♦•na ga je prtmtrašono pogledala /afcjtj tako težko SOI«- in ie ve« potakne svojo oglato glavico v voril miIki: ytiospod doktor!" — Jan-j " Velecenjeni gospod Igla, ali ko j,- imel namreč to slabost, da j ne krojim za Vas obleke žc celih je vsakega uradnika tituliral z pot let? Ali se Vam niso vedno "gospodom doktorjem". — "(Jo- prilegale kot vlite? — No. vidite! Poznam Vaš stas tako natanko kot svoj naprstnik!" S tem je bila stvar v najlepšem redu in gospod Sebastian se je z mirno vestjo podal po večerji v svojo gostilno na četrtinko vina J11 napočil jc težko saželjeni dan dopusta, dan, ko se je napotil gospod Igla s celo svojo vclece-njeno rodbino tjekaj v solnčne kraje tužno zaželjene morske kopeli. Na hodniku stanovanja gospoda Sebastiana Igle je stala nepregledna množica kovčekov, košar, škatelj zvitih pletov in kaj ti jaz vem kaj še vse. Vse je bilo v najlepšem redu, vse pripravljeno za odhod, (»ospa tašča je še hitro zbežala k sosedi, da se prepriča, je I i ona res vestno skrbi za njenega ljubljenega kanarčka. Soproga gospoda Igle je skrbno pre-gledavala vsa okna in vrata, če dobro zapirajo, in kuhinjska vila Nežika je naročevala svoji kole-ginji Ani. naj nikar ne pozabi vsak dan zjutraj zalivati eveti- tno zabavo. A ti ga niso več poslušali, kočijaš je pognal svojega konjiča in kolikor je moglo je dirjalo suho živihee proti kolodvoru. Mojster Štrena pa se je še vedno globoko priklanjal na hodniku pred hišo iu vezal lično zasukane fraze. N<», livala Bogu. vse je šlo po sreči, drugih zaprek gospod Sebastian Igla s svojo celo rodbino ni imel na celem potovanju in tako je drugi dan popoludne, bila je ravno nedelja, o kolu ene ure srečno dospel k zaželjenemu cilju. Tudi tukaj je šlo vse po sreči. Pismeno naročeno stanovanje je bilo pripravljeno iu v najlepšem redu. Po dobrem obedu in hitrem u-ravnanju seboj pripeljanih stvari, nahajamo celo rodbino, izvzemši seveda Nežike, ki ni imela pravice glasu, pri rodbinskem posvetovanju, kaj bi bilo najboljše u-kreniti za ostanek, dneva. Skozi široko odprto okno so donele v sobo mikavne melodije kopališkega orkestra in ravno ti zvoki so napeljali ženske na misel, da nfe bi bilo napačno pokazati se se-dajle v novih oblekah na promenadi. No, gospod Sebastian tudi ni ugovarjal, saj to sploh ni bila njegova navada, in tako se je vsak podal v svoj kraj, da napravi toaleto. Gospod Sebastian se je še enkrat vestno umil, dasi se je to pred kratkim zgodilo, napomadi-ziral svojo glavo, skrbno počesal svoje redke lase, zavihal brčice in šel po novo tenis-obleko v omaro. Zadovoljno se mu je smehljal o-braz, ko jc pred seboj razgrinjal ličen izdelek veščega krojaškega mojstra. — Toda, o joj! — Ta izraz zadovoljnosti je hitro izginil iz njegovega lica. ko je potegnil Ka I •In pustega . d samega ti je. i leta ni p ie je *»Io kot na vrvici, di naravnost k ženi. Vsak elan domačije gosj»«Mla Igle^ **Amalija. ljul»a Amalija- Ta je iuiel še to ali ono malenkost prismoda. ta norce Štrena! Hlače pp^krU-ti. on ni imel so predolge!" Pojdi no- Ali res! Kako to?** .1. -m a za hrige. nobene >krl>i. udobno je >cd*'l v naslonjaču, puhal o'.lake >\ o je s;iiodkc predse in «»-ph-tai palee -vojih r»»k okoli «»si. Pa ta duševni in telesni mir je l»il navidezen. Nemirno je teka- »rih |»et prstov veselja >kakati |o njegovo »»ko j«> sobi iu se vsak |»o m»1ii .kot kako razposajeno o-1 trenotek ustavilo na stenski uri. troee. Njena razposajenost. ki s' kjer so s,- kazalci |HK-asi a ne je mimogrede rečeno, polastila v zdržema bližali osmi uri. llrrrrr tudi Stdiasliana tako. da je tudi .... j,- začelo gol eat i v uri. potem on Z njo plesal, je imela za posle so sledili štirje globoki udarci dieo. da >e je otvoriio l.kralu dvo-1 zvončka in osmero tankih, treso-je vrat. in to vrata gospe tašče in r-jh. tako kot bi nekdo tolkel vrata kuhinjske vile. Obe ženski ste začudeno gledali nenavaden prizor, gospo«! Sebastian, resni gospod Sebastian pleše. "Ja. kaj se je pa pripetilo?" p, h" en i steni. (tospod Sebastian se je dvignil j n,oški krojač ** Pr»-dolce. d« pre^folge!" **Kaj pa sedaj'"" "Kaj sedaj * To je vendar jako enostavno! Skrajšati mi jih moraš. za dobrih |»et prstov mi jih moraš skrajšati. Potem pa je stvar pri kraju." Sedaj pa se je gospa Amalija u-prla: "Ijjubi Sebastian, to ne gre!" "Zakaj ne gre? Saj imaš ven-Im;dar škarje, nit iu iglo seboj!" To žc. Toda jaz vendar nisem zvenelo dvoglasno po sobi in vese7 stensko uro. vrgel ogorek svoje I je se je polastilo tudi novodošlih. siuodke na tla. da so se iskre na ka jti sedaj se okrene za par te- | vse strani razpršile, potem pa je d nov hrbet prašnemu, suhoparne- odločno stopil k svoji ženi, ki se mu mestu in pohiti se tja v soln- je ravno trudila zapreti zadnjo o- čnato morsko kopelj. Ko se je prvo burno veselje m.do poleglo" to ti je bilo na vse strani posvetovanja in pripravljanja. No. ženske so bile s svojim: toaletami še tako precej v redu. kajti v nadi na bodoči dopust so si vse polagoma in v tišini pripra- inaro, katero je vestno inšpicira-la. če niso kaj pozabili. "Ti, Amalija!" je začel gospod Sebastian. "To je pa vendar brezvestno od mojstra Štrene!" "Kaj pa, ljubček moj?" se je zravnala gospa Amalija. "Kaj, kaj? Ali ne vidiš? Osem vile. Toda z garderobo gospoda , ura je vendar že minila in oble-Sehastiana je izgledalo jako sla- ke še ni! On je vendar obljubil bo. On ne more vendar v svojih temnih, necb-gantnili oblekah še-tati po promenadah morskega kopališča. Lahno, svetlo tenis-obleko mora na vsak način imeti. Toda kje sedaj, sedaj jc že preka- sno. kajti tretji dan ob deveti uri j hočem, bomo videli," in gospod zv^eer se odpeljejo, kot so konšta-1 Sebastian si je prižgal novo smod-tirali v najnovejšem kondukterju. ko iz svoje zaloge ter meril z dol- n i kol i še nisem kaj s svojega sedeža, napravil tri dol- podobnega delala iu tudi ne bom! ge korake po sobi in zamolklo za- To ni kar tako! Moška obleka- godrnjal kot polh v žla in boru. Zavihaj si hlače, kolikor so ti pre- " Dopust! Dopust! Dopust! je | Tstavil se je. ozrl še enkrat na i dolge, pa jc!" "Zavihaj, zavihaj!" jc ječal gospod Sebastian v skrajni jezi. "Ali misliš, da sem kaka šaloliar-da. ali kaj. da bom hodil tak po promenadi, da vsak vidi, da imam predolge hlačnice? Skrajšaš jih in konec besedi!" "Jaz jih že ne bom krajšala. Pojdi tgik kot si ali pa pusti! In basta!" Za te energične besede gospod Sebastian ni imel odgovora. Pobral je nesrečne hlače, zaloputnil vrata in hitel k tašči. "Ljuba tašča, hlače so predolge, za dobrih pet prstov predolge! Ta nesrečni Štrena!". "Jcžeš! Kaj pa zdaj?" "Oh, ljuba tašča, kaj zdaj? Skrajšajte mi hlače za pet prstov, saj vi te stvari znate še od pokojnega tasta sem. Pa bo vsa stvar rešena." je moledoval olnipani gospod Jgla. "Ampak sinko! Kaj pa misliš? Danes je vendar nedelja! Danes se na noben način niti ne pritaknem igle! Počakati moraš do jutri." % "Ah!" je zavzdihnil gospod 1-gla, kar solze so mu silile v oči, ko je videl, da mu je splavala promenada po vodi. Toda še mu je migotala ena rešilna zvezda — Nežika. Zasukal se je na peti in zdirjal v kuhinjo. Cisto je pozabil, da je v precej pomanjkljivi toaleti in stopil z naglimi beseda- je "Toda, ljubček, potrpi tnalo, saj je ura jedva sedaj bila. Mojster Štrena bo gotovo držal dano besedo." "Ti seveda braniš vsakega proti meni. No pa dobro, potrpeti v morsko kopelj Seveda, saj se ne sme niti en dan dopusta malomar-uo zamuditi. * A gospa Amalija je našla lužo pravo pot. "Veš kaj. dragi moj. pozovemo tvojega dolgoletnega liferanta mojstra Štreno. No. iu če ti do jutri zvečer obleke ne naredi, mu moraš zagroziti, da ne daš nikdar več niti gumba pri njem prišiti." gimi koraki sobo in hodnik. Minuta je potekala za minuto, enakomerno, nevzdržno. Ura se jc zopet oglasila, bilo je četrt na devet. Sedaj pa se je vznemirila tudi gospa Amalija in ker je bila tašča tudi istega mnenja, jc morala Nežka teči k mojstru Štreni, da poizve, kaj je z novo obleko. C rez trenotek je bila vsa zasopljena Kar se tiče gumbov, draga A- ■ nazaj in naznanjevala, da lx> oble- malija, to je istina, niti jednega ne <\*m pri njem prišiti, ker, kar se nii slučajno odtrga, to ini že ti sama doma prišiješ. Kar se pa tiče oblek, to ga ni čez mojstra. Štreno. Sieer pa se mi tvoj nasvet dopade — poskusimo." Dolgoletni liferant gospoda Se bastiana, mojster Štrena, je pri hitel na poziv istega kot bi imel meato nog avtomobil z devetdesetimi konjskimi silami. To ti je bilo merjenje po dolgem in- širokem, črez rame in pas, in kaj ti še vem kako. Potem izbiranje ra znjh, vzorcev, podšivov in tako dalje. Končno je bilo vse pri kraju in prišla je zadnja in najvažnejša - dodelanje obleke do tuaofci-štrena je ka takoj tukaj, samo da mojster še en gumb prišije. Hrrrrr .... je golčala ura pol mi pred kuhinjsko vilo: devetih Ista scena. Nežika nazna nja, da mojster obleko lika . - . . Še par minut. Sedaj se ne more več čakati Rodbinski svet sklene, da se vsi odpeljejo brez one u-sodne obleke in da naj jo mojster pošlje v kopališče. Že so kovčeki, košare, škatlje in pl^ti nakopičeni na fijakerju, med njimi pa se stiskajo z obupnimi obrazi člani rodbine gospoda Sebastiana Igle. Že dvigne kočijaž vajeti in bič, da požene konjiča v dir, ko prisopiha na svojih dolgih krakih sam mojster štrena, držeč^r roki Hčea grem po gospo!' zavitek, katerega hitro vrže v skuj >t in Nežika, hlače so mi za pet prstov predolge! Skrajšaj mi jih !" "Bog pomagaj, gospod Igla!" je vzkliknila sramežljiva Nežika in si hitro zakrila z rokami oči. "Kakšni pa so! C'e bi jih take-le milosti j i va videla v kuhinji, kaj pa bi si mislila o meni!" "Ampak hlače mi skrajšaj za "pet prstov. Prosi in te, ljuba Nežika ..." • "Zlaj pa se take "besede! Jaz nisem nobena 'ljuba'; proč, proe!" je vzkliknila resolutno. "Če ne .Gospod Sebastian je jezno ne- yctz >n z globokimi poklopi in kaj za renčal, kar je na las ličilo dolgoveznimi frazami želi vsi go- !prismojeni babniei", zaloputnil •vrata, da se smuknil v svojo sobo. Vehement-lio je vrgel hlače na mizo poleg suknje in telovnika, saiu pa se jc zavalil na posteljo iu se ud.nl svoji jezi. Skozi odprto okno so ljubko doneli zvoki koračnice in godba je s svojo čarovno močjo kmalu potolažila razburjene živce gospoda Sebastiana Igle. Ni še trajalo pet minut in spremljal je poskočne zvoke godbe z disonanca-mi svojega krepkega smrčanja. m Minulo je kake četrt ure in vrata v sobi gospoda Sebastiana so se I>oiagoma odprle. V špranji se je pokazala lična glavica gospe A-malije, kateri je bilo že žal, da je tako neusmiljeno napodila svojega soproga. Ne vemo, ali bil to kes iz čisto usmiljenega srca ali so morda igrali pri tem tudi sebični motivi ulogo, kratko in malo, kes je bil tu. Ko je gospa Amalija videla, da soprog spi, se ji je hitro v glavi porodil nov načrt "Presenetim ga," si je mislila. "To bo vesel, ko se prebudi in najde, da so hlače žc okrajšane." Vzela je o-menjeni objekt z mize in tiho zapustila soho. Ni trajalo dolgo in hlače so ležale lično zložene na mizi poleg telovnika in suknje. Ležale so mirno in nedolžno, kot bi se ne bilo ničesar zgodilo, in vendar so bile skrajšane natančno za pet prstov. Gospod Sebastian pa se ni nič zavedal veselega dejstva, spal je spanje pravičnega in kot v tekmi z godbo smrčal. Gospa Amalija se je z zadovoljnim smehljajem u maknila iz sobe. Potekale so minute. Kaj pa jc to 1 Ali je gospa Amalija v sobi kaj pozabila ? Vrata se namreč previdno odpro. Ne. he, ni gospa Amalija. — tašča stoji med vrati in popolnoma oblečena za promenado gleda s prijaznim obrazom spečega. Potem se previdno približa k mizi. vzaiue hla«V in se ravno tako tiho oddalji .... fn zopet so hlače ležale lično zložene ua mizi |»o|eg telovnika iu suknje. in zojM-t so t »i le skrajšane natančno za jn*t prstov . . . Da. da. kes in usmiljenje sta včasih čudni stvari .... Nežika j«' sedela v kuhinji iu ko si* jc njeno razburjenje malo poleglo, je začela premišljevati o zadnjem nastopu gospoda i Sebastiana. Dasi ji je rdečica še I vedno silila v lice. je slednjič pri-j šla vendar do zaključka, da gospod Sebastian ni nič hudega storil in da je bila njegova zatheva povsem opravičena. Glej ga. zlom-ka! Saj niti poslušala nisem v svoji zadregi, kaj da me je gospod j prosil! Saj res, glej, dejal je. da j so mu hlače kar za pet prstov pre-; dolge in naj mu jih skrajšam. Ko I bi bila pazila na njegove besede, ne pa se ozirala na to. kako je o-blečen. bi bila prošnji gotovo takoj ugodila. IVeži no, beži, ti neumna ženska glavna. Kaj si le mislila ? In še grozila si mu z gospo in ga podila iz kuhinje! No, to bo užaljen! In vendar jc tako priden in dober gospod! Takoj ga moram prositi za odpuščanje iu izpolniti njegovo zeljo. Sicer me morda še iz službe spode in meni se tako dobro tukaj godi, kot nikjer drugje. saj so me celo v morsko kopelj vzel j seboj. Kje se ti drugje pripeti kaj takega? Da, za odpuščanje ga bom prosila ... In Nežika je obudila globok kes nad svojim prejšnjim ravnanjem in sestavljala v duhu besede, kako bi najlepše gospoda prosila za odpuščanje in se mu opravičila . . . Slednjič jc vstala iu se napotila proti sobi gospoda Sebastiana. Ponižno in tiho je potrkala na vrata, a ko ni dobila nikakega odgovora, si je mislila: "Gospod so gotovo močno razžaljeni!" Še ponižne jše iu tišje je odprla vrata. A glej, neusoda ji je navadno mila. Gospod leži v postelji in trdno spi, na mizi pa leže one nesrečne hlače. Migljaj usode! Sedaj lahko popravi svojo napako brez besedi, brez prošenj in gospod bo, ko se prebudi, tako vesel popravljenih hlač, da bo popolnoma pozabil na žalitev. Hitro je prijela hlače in tiho odšla v kuhinjo. Kmalu se je tiho, tiho vrnila v sobo in še previdnejše pri odhodu za seboj zaprla vrata. To bo gospod vesel. Na mizi poleg suknje in telovnika pa so ležale lepo zložene hlače natančno za pet prstov skrajšane . . Gospod Sebastian je globoko vzdihnil, se prevalil na drugo stran in si je začel mancati oči. Potem je sel na rob postelje in začel gledati okoli sebe. Glej ga spa-ka! saj res, v kopelji smo! Aha, in tamkaj leže one nesrečne, predolge hlače. Glej ga, pa kaj je bilo treba se toliko jeziti! Prav ima že-ha, zavihaj jih, pa bo za danes vse dobro! Jutri v i ponedeljek, pa ti jih bo £e kak krojač primerno skrajšal. In dobra volja te je go- nju hitro vrnila. Vstal je, pogra bil svoje hlače in hitro smuknil v nje ... . Toda, — kaj pa je to ? — Saj to so kopalne hlačiee, ki segajo jedva do kolen'*!" je močno presenečen vzkliknil gospod Sebastian Igla in začudeno gledal v ta nerazumljivi čudež. — Da. da, velecenjeni gospod Sebastian Igla, to je tako-lc: Enkrat pet je pet, toda trikrat pet je — petnajst! Ustanovljeno Sol. Pod. Društvo. 16. januvarja 1892. Radikalno sredstvo. Vesela žaloigra v samo enem, zelo kratkem dejanju. —o— Osebe: Soprog, — rodbinski prijatelj. Prvi in zadnji prizor Soprog: "Po dokazih, katere sem dobil slučajno v roke, si moram misliti, da ljubite mojo ženo, gospod .... prepričan, sem tudi, da jc več, kakor le površno nagnjenje . . . . " Rodbinski prijatelj: "Da, polotila se me je strast, proti kateri se zaman borim že nekaj mesecev — da, jaz ljubim vašo ženo, obožujem jo . . . ona je moja sreča . ." Soprog: "Dobro, gosjmd, po telim strastnemu priznanju, ki je gotovo dovolj jasno, preostaja samo ena pot .... " Rodbinski prijatelj: "Na razpolago sem vam, izvolite orožje." Soprog: "Ne, tega ne mislim. Poznam še neko drugo, nekrvavo sredstvo. Zatrjevati ste. da ne morete živeti brez Vere, moje žene Cmejem vas. Ker pa oči vidno tudi moja žena /. vami simpatizuje. ! bi bilo od mene preveč trdosrčno. ee bi hotel biti vajini sreči na poti. Takoj hori'iii poskrbeti za ločitev zakona. Vera hode svobodn;*. •n ko izpolnite vse postavne določbe. jo lahko |>oroeite." liodhinski prijatelj: (se hitro odstrani skozi najbližja vrata). Soprog: "Ta se nikdar več ne vrne!" -o- Koliko vrst rastlin poznamo. Prvi botanik, pred približno !±if>0 leti. neki Theophrastus jc i poznal f>00 različnih rastlin. Po i preteku :J00 let jih je našel Dio-skorides približno fiOO. Okoli leta 16")0 jih navaja Bauhin že 5260 in Line v sredi 18. stoletja S551. Že v letu 181!». pa je poskočilo, kakor navaja de Candole, število rastlin s cvetom na 80.000. po Sindlevu v letu 184.1. na 80.000 in po Ducli-aVtrcju na 100.000. — S cvetnim kalnim prahom, pa je našel 25.000 vrst. Sedem let pozneje pozna neki Saccardo že 174,000 rastlinskih vrst. In danes navaja profesor Bcssev. botanik ne vseučilišču Nebraska število rastlinskih vrst, ki so botanikom vobče znane na 210.000. Kako skromno jc število pred komaj poldrugim stoletjem 8551 proti 230.000. In se s tem številom rastlinske vrste niso izčrpane, i Deževno drevo. V gozdovih I jo ret o v Peru raste drevo, ki bi bila prava dobrota za kraje, kjer vlada pogosto vročina. To drevo je popolnoma razvito podobno navadnim listnatim drevesom. Doseže pa višino 18 metrov in zraste jako košato. 1-ma pa to izborno lastnost, da vsesava v dežju neprimerno veliko vode. Ta voda se nabira v mesnatem delu debla in vejevju, da, celo v listih. Ko dež preneha in nastopi' vročina, se začne ta voda odtekati. Okrog in okrog pada pod drevesom pravcati dež in namoči zemljo daleč na okoli. Vlada namerava ta deževna drevesa u-met.no izgojiti in jih zasaditi v krajih, kjer provzroča suša veliko škodo. Srbsko-italijanska banka. Osnovatelji srbsko - italijanske banke v Belemgradu so vložili prošnjo za koncesijo. Ta novo-osnovana banka bo imela temeljno glavnico 8 milijonov. Kakor vidimo, so začeli Italijani bolj in bolj širiti svojo trgovino na Balkanu. Po Albaniji in Črnigori je prišla na vrsto Srbija. Znamenita poljska obletnica. Dne 3. majnika je minulo 110 let, odkar je zadnji kralj poljski Stanislav Poniatowski dal poljskemu narodu ustavo. Ta ustava pa ni bila dolgo v veljavi, kajti kmalu potem je ruska vojska porazila poljsko armado in poljski narod je definitivno izgubil svojo Sedež: Frontenac, Kans glavni odbor: JOHN BKDEXE. slavni predsednik. M AKT IX MKR55AN. II. Blavni predsednik. I,EO IIKOMteK. glavni tajnik blasius MOREJ, glavni blagajnik. ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar. nadzorni odbor. POXORAC JURSOHE. Mineral. Kans. FRANK AlTGl-STIX, Mineral Kans. FRANK STARCHlCH, Frontenac. Kans. gospodarski odbor: FRANK MAUSER, Frontenac, Kans. PETER WIRNSBKRGEU. Pittsburc. Kan. CHARLES STARINA, Mulberry, Kans. porotni odbor: JOSEF SVATTO. Woodward, Iowa. FRANK PREM K, Cherokee, Kans. FRANK SET IN A, Yale. Kans. ZAPISNIK seje glavnega odbora avstrijsko-slovanskega bolniškega podpornega društva, dne 30. aprila v Frontenac, Kans. Vsled odsotnosti glavnega predsednika, ki je zadržan radi bolezni, otvori sejo glavni podpredsednik. Navzoči so bili sledeči n-radniki: m Martin Obržan, Leo Hromek, Blaž Murž, Pangere Jurše, Frank Avguštin, Frank Starčič, Peter Vinčpergar, Frank Mauzer in Ka-rol Starina. Prebere se zapisnik zadnje redne seje in odobri. Prošnji glavnega zapisnikarja, da ga se seje oprosti, se ujrodi. Nato poroča plavni gospodarski odbornik Ka-' rol Starina, da se pritožujejo društveni sobratje vsled iieuataneiie-•ra poslovanja glavnega tajnika, ki niti razpisanega ast-sinenta ni razposlal vsem društvom. Cilavni tajnik dokaže, da so take pritožbe popolnoma neosnovane. in da je vedno pravilno uradoval. Oil postaje štev. .'» sta bila za- ! slišana dva odposlanea v zadevi u-uirlega so bra t a Frank Želeea. ki ; predložita njegovo oporoko s pro-išnjo. da se smrtnimi i^ilaea. Ker pa oporoka od postajnega raču-j novodje ni bila pravilno izpolnje- na in podpisana, se odloži zadeva do prihodnje konvencije.' Zatem se zasliši sobrata Frank liezgovše-ka. ki je na levi nogi tako poškodovan, da je za vedno izgubljena, 1 in ki zahteva odškodnino po pra-i vilih. Ker se pa glavni odborniki I niso mogli odločiti za takojšno iz-j plačilo, se je zadeva odložila za ■ tri mesece, torej do glavne kon-l veneije. i Zatem pride v razgovor zadeva jo društveni dvorani. Na vpraša-: nje Karola Starine, koliko da ve-1 lja poslopje, naznani stavbni odbor. da ima vse dohodke in izdat-, ke vknjižene, kakor tudi vse da-I i ovalce. ki so kaj prispevali k stavbi; tozadevno se bode še poročalo v društvenem glasilu (ilas Naroda. Sedaj je dvorana vredna i okoli $7.127.34. i Prebore s11. Nato zaključi podpredsednik j Martin Obržan sejo. Alojzij Slapšak, zapisnikar. Stari Žid pod oknom. Ja ga idem auf und obi. Ali. al tebe ni! Kaj ne čuješ, kak tvoj Kobi Za teboj nori?! Da ga bodem došel k tebi, Hab ieh gestern g'sagt, Al ti, draga moja Kozi, Hast halt keinen Tackt! Dojdi, dojili na obloke, Da ti vidim lic, Eni ga nisi tak visoke, Poglej na ulic! Ak te ne bom videl haite, Jaz bom ganz bihajst! Emsmo Rozi unzre lajte, Waruin mein nich sajst! Da me hočeš vsaj pozvati: Kobi, komm zu mir! Jezcs! ja bi tak skahati K tebi durch dei Thur! Naj ga na to gledat Rozi. Kak sem tako alt, V mojem srcu proti tebi. Ni ga ljubav kalt! Moja ljubav brent wie Kohle Brennt wie troeknes IIolz, Ah, pogledi na me doli. Saj nicht, Liebe, stolz! Jezes! Rozi moje grudi, Tolče nur fer dech, Emsmo Rozi naše ludi, Ach, begluecke mcch! Zakaj skrivaš meni lice,-Kaj me jeziš ti ? Pridi, draga golobica, Ieh verlass dech nie! Da mi hočeš lajze flehen, Ja ieh liebe dech! Jezes, ja bi ga ponorel. Da« waer' was fer mecli! Hrabrost. — Jaz trdim, da je žena po-gumnejša kot mož. — Kaj pa vendar misliš, ženske Laž in resnica. — A ko hočete, da vas rešim, — je rekel odvetnik svojemu zato-žencu, — morate meni povedati se boje vsake miši. Lčisto resnico! Lagal bodem že jaz — In teh žensk se boje moški. ' za vas, če bo treba! Pozor slovenski farmer j i! Vsled občne zahteve, naročili smo Hidi letos večje Število pravih domačih i! i! KRANJSKIH KOS ^ V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane il n«jb>lj§e^a jek!a v znanej tuvarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcanr. Cena I kose je $1.20. •^t, Pri ve^jej naročitbi znaten popust. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in pristne "Bergamo" brusilne kamne (onle). Cena 1 garniture klepanja je $1. — 1 brusnega kamna 30c. Rojake opozarjamo da se z naročili požurijo dokler zaloga ne poide. Naročila priložiti i« denar ali Postal Money Order. Slovenic Publishing Co. 82 C0RTUNDT STREET, NEW YORK, N. Y \ i! a konečno odprl oči. je za-"Torej na svidenje, dragica." I '-'"til Nellvne ustne na svojih, ne-"Na svidenje." ' žno ga je objemala, njen ljubki Ponudila mu je usta za po- tri as pa mu je šepetal: "Moj re-ljub in odhitela potolaž»ma vun. j šitelj ! John se je zopet obrnil k svoje-1 _o_ mu delu in vestno pošiljal v ne skončno vsemirje brzojavke. Odkar je vpeljala parohrodna družba, pri kateri je bil nastavljen John, na svojih parnikih brezžično brzojavljenje, je dobil to zaupno mesto. Njegovi predstojniki so vedeli, da je skrajno vesten in pošten, ter so mu izražali svoje zaupanje in zadovoljstvo s tem, da so mu vsako leto povi sevali plačo. Toda seasom se je mladi mož naveličal, se vedno vo žiti po morju. Čakal je na prilož nost, da se oženi iu da dobi mesto na celini. Taka priložnost se mu je ponudila povodom zadnjega bivanja v Ameriki. Lepa prihod njost se mu je pokazala v osebi plavolase, vesele, mlade Ameri-kauke, in hitro odločen — časa ni iinel mnogo — jo je prosil za roko in srce. Ker je bil čeden dečko, ga Nelly ni odbila, iu tako sta kakor hitro mogoče praznovala poroko. Po mesecu medenih tednov, katerega mu je dovolila družba, se je hotel vrniti John v London, in je sedaj zadnjikrat opravljal služlio v postaji za brzojavljenje. Cel dan je imel zelo naporno službo, in šele zvečer ga je zamenjal drugi. Ali mu je zameriti, da je štel minute, ko bo mogel pohiteti k svoji ljubki ženici, in da je težko pričakoval noči. Začuden je tedaj pogledal na uro, ki je kazala šele pet, medtem, ko se je že čisto zmračilo. "Res je, saj mi je rekla Nelly, da je gosta megla! No, sedaj bo treba zopet paziti." Naenkrat je spreletel ozračje večglasen presunljiv krik, krik največje smrtne groze. Za treno- Kako so nastala imena mesecev. veski duhovnik o kleri-kalizjnu. Pred časom je imela češka kmečka stranka, ki je skozinskoz pro-tiklerikalna, v Brnu na Morav-skem shod zaupnikov.. Ob tej priliki je eden izmed poslancev te stranke, duhovnik P. Hnidek, spregovoril tudi o stališču stranke nasproti klerikalizmu. Ta stranka, vkljub temu, da je izrazito protiklerikalna, ima v svoji sredini precej duhovnikov 1n je več duhovnikov tudi poslancev te stranke. P. Hnidek je spregovoril prili-čno tako-le: „KIerikalizem je stremljenje s pomočjo vere si pridobiti politično moč. Kakšno stališče zavzema naša Kako sem se otel smrti. Resničen doživljaj. Leta 1874. sem bil v Cincinnati, Ohio, kamor sem prišel leta 1872. kot petnajstleten deček iz Kranjskega, da poiščein srečo v tujini. Tako sem prišel, ko sem se nekaj časa mudil v Bostonu, New Yorku, Philadelphiji, Pittsburgu i. t. d., v Cincinnati. Tukaj dalj časa nisem mogel dobiti pripravnega dela, moja gotovina se je manjšala od dne do dne, in ker sem izvedel od prijateljev, da bi dobil v Evansville, Ind. gotovo dobro delo, sem sklenil, da odpotujem tja. Vsled nejasnih podatkov, katere sem dobil, in ker mi je bila po krajina le slabo znana, me je pri stranka do vere? Držimo se ver- [ P®1 jal ohioski parnik "Mornig JANTAR, po rimskem bogu Januarju, kojemu so posvetili prvi mesec v letu. FEBRUAR, po rimskem prazniku Pebrus, ki se je običajno obhajal na 1.5. dan 2. meseca v letu v počast boga rodovitnosti Lu-pereusa. MAREC, po rimskem bogu Marsu, bogu vojske. APRIL, po rimskem bogu A-prilis, kar znaei "aprio" = odprem, ko se je pomlad odpirala iz zimske sezone. MAJ, po rimski boginji Maia, žensko božanstvo, koji so na ta dan prirejali Rimljani svoje svečanosti. JUNIJ, tudi rimski bog nebeških firmamentov. JULIJ, imenovan po prvem rimskem cesarju Juliju Csesarju, ki je bil ta mesec rojen. Iz tega izhaja tudi slovenska beseda cesar. AVGUST, po rimskem cesarju Augustu Ciesarju, 30. 1. pred Kri stovim rojstvom. On je nazival ta mesec po sebi, ker Je ravno v tej dobi dosti sovražnikov premagal. SEPTEMBER, po rimskem ste vilu "septem" (sedem). OKTOBER, po rimskem številu "oeto" (osem). NOVEMBER, po rimskem številu "novem" (devet). DECEMBER, po rimskem Številu 1 decern" (deset = 10. mesec v tedanjem rimskem letu), vilu septem (sedmi mesec). __ ske strpljivosti, verske tolerance. Bodi kar hočeš, le izpoluuj svoje verske dolžnosti. Daleč so danes časi, ko je vladal verski pritisk. Nikdar ne dopustim, da bi mi kdo segal na moje versko prepričanje, ali zato se ravnotako ne drznem segati na prepričanje drugega. Naše ljudstvo je verno. Saj je vendar od setve naprej pa do žetve vse v božjih rokah, in saj smo vendar spojeni z božjo naravo. In stranka tega ljudstva naj bi bila brez verska ? Nikdar, mi smo le .M-oti zlorabi verstva. A zdaj poglejte klerikalca! Samo dotaknite se na primer cerkovnika, že vpijejo, da se žali vera; če pišete o kaki lopovščini iz njihovih vrst — ste že zopet poniževali vero. To, prijatelji, ni versko prepričanje; saj je vendar cela vrsta onih, ki jim stoje na čelu, sama h rez verska; to je — kšeft. In naše razmere h kledikuli-z 111,1 - Tu ni mogoč kompromis. Bije se boj in prepričan sem, da bo konec boja — naš uspeh. Le več luči, več izobrazbe. A v to klerikalci ne privolijo. Le glejte njihovo časopisje. Od naslova pa do imena odgovornega urednika vse samo ena psovka in laž. Zato ne pozabimo, da imajo klerikalci v rokah strašno orožje, da strašno orožje. In to je — ljudska neumnost. Vam vsem vidim na ustih vprašanje: kako moreš ti katoliški duhovnik, biti član kmečke stranke. o kateri pravijo klerikalci, da je brezverska ? In vendar. Odločno se priznavam k tej stranki, ker je dolžnost duhovnika iti ž njo. z ljudstvom in ne proti njemu. Je to dolžnost vsakega razumnika, tembolj duhovnika, ki je vendar izšel iz te grude, z očeta potom posvečene in zdaj naj gre proti njemu? In vendar nas je duhovnikov y stranki doslej malo. Malo, a ko bi se mnogi tako ne bali. A ne čudite se! V prvih vrstah klerikalnih bojevnikov vidite mlade kaplane. So to ljudje, obdani od štirih sten, vzgojeni v eni meri, ki ne smejo nič drugega či-tati kar jim je dovoljeno in — ti naj bi bili učitelji zaupanega jim naroda? In vendar: predno se podam v javno življenje, moram biti globoko, vsestransko izobražen, pripravljen. A oni so že vzgojeni fanatizmu, gnani v klerikali zem. Komu v prid ? V prid drugemu. Sam se mora truditi, delati, prenašati vse mogoče, da si drugi utrga sad. Mar mislite, da se nižji duhovščini godi dobro? Dolžnost duhovnika pa je, biti učitelj naroda in skrbeti za njegov dušni in telesni blagor. Zato me vidite v vrstah stranke. In ko bi ne bil v nji, bi smatral to za izneverbo svojemu poklicu. A mislite li, da imamo postlano na rožah? Ne. Imenujejo nas najslabše duhovnike. Ako bi klerikalni duhovnik bil kolikor mogoče slab, ako bi bil lažnik, ubijalec ali karkoli, Vedno bodo rekli o njem, da je najboljši duhovnik; mi pa, če bi tudi živeli angeljsko življenje, postanemo v njihovih ustih vedno slabi duhovniki. A vse, gre, če človek hoče. Nekoliko moči, nekoliko samozatajevanja, no in _ trde kože. Očitajo nam, da iščemo v stranki karijero. Zo božjo voljo, ali nam more mar kmečka stranka preskrbeti mastne župnije in škofije? Nesmisel. Ako bi iskali tega, našli bi nas kje drugje. A mi smo s kmeti, ker imamo v sebi čast in v žilah kmečko kri. Z ljudstvom pojdemo in nikdar proti njemu.' Tako je govoril češki duhovnik o klerikalizmu. Govoril je resnico, katero naj premišljuje nase ljudstvo, da se odvrne od onih, ki so vzgojeni k fanatizmu, gnani i klerikalizem, ki iščejo v "prija teljstvu" z ljudstvom le same sebe in držijo odprt žep, da bi se napolnil do vrha! Star" le do Albany, Ind., ker, da si sem si le najpotrebnejše privoščil, so moja denarna sredstva pošla, da sem moral rad ali nerad ostaviti parnik. Moj položoj je bil jako žalosten. Lačen, ptuj in brez sredstev, sem stal na obrežju mogočne reke Ohio, in ker mi je bilo mesto v Evansville zagotovljeno, sem skoraj obupa val, ker nisem vedel, kako naj pridem tja. Po večurnem premišljevanju sem prišel do zaključka, da mi ne preostaja drugega, kakor da potujem iz Albany ob reki Ohio in pozneje ob železniški progi peš do svojega popotnega cilja. Blizu neke večje farme se mi je pridružil okoli dvajsetleten mladenič, ki je hotel z menoj nadaljevati popotovanje v Evansville. Reven in zapuščen je bil ravno tako, kakor jaz, toda poznal jet pokrajino. Po daljšem hodu sva dospela do kakih 600 do 700 čevljev dolgega železniškega mosta, ki je vodil v vrtoglavi višini preko ^globoke gorske zareze. Spodaj je šumel gorski potok, "Creek". Most je bil zelo pomanjkljivo napravljen in lesen; ob straneh je bilo komaj dva čevlja prostora, z ni zko leseno ograjo. Sredi proge široki debeli pragi, med katerimi je zijal globok prepad. Tiho sva obstala in premišljevala z grozo v srcu. Le po dolgih ovinkih, skozi pečine in strmine bi mogla obiti "Creek", toda mračilo se je že, do cilja in torej tudi do odpočit-ka pa ni bilo več daleč. Vedela sva pa tudi, da sva na vsak način izgubljena, če se drzneva iti preko mosta in če pride v tem času vlak. Končiio sva se le opogumila in se podala čez most, zaupajoča na dobro srečo. Tako sva napol korakala napol lezla že kakih sto čevljev, ko se naju je naenkrat polastila strašna groza. Grmenju podoben šum je bobnel iz dalje in se vedno bolj bližal. Smrtnobleda sva se spogledala in v strahu zrla v smer, odkoder je moral priti vlak. Že sva videla v mraku žareče oči sope-čega stroja. "Poslovi se od tega sveta," sem si mislil pri sebi, "ali končaš tukaj na progi življenje, ali pa padeš v strašno brezdno in se u-bi ješ.'' Tu, sledeč hkratnemu nagibu, sem se oprijel z vsemi močmi bližnjega trama, da sem imel glavo pod pragom in visel prosto nad grozno globočino. Zakričal sem tovarišu, naj stori isto, toda zaslišal sem le presunljiv krik, potem pa sem zaprl oči. V tem trenutku je pridivjal vlak, ter stresal most in mene, da so me bolele vse kosti. Že sem čutil, da mi po-jemljejo moči, roke so mi polzile na rešilnem lesu — zrl sem gotovi smrti v oči — ko je zdrknil zadnji voz nad menoj. Sedaj je prišlo najtežje. Še danes se mi zdi čudno, kako sem mogel z naravnost nečloveško močjo zavihteti že skoraj omrtvele noge na tračnice in se potem dvigniti na most. Nekaj časa sem kakor v nezavesti ležal in izmolil kratko molitvico za svojega ponesrečenega tovariša, ki je ležal mrtev v globočini. Potem sem se plazil po vseh štirih po poti nazaj, dokler nisem čutil trdne zemlje pod seboj. Medtem se je že stemnilo — vlegel sem se v grmovje in pričakoval spanca, ki se me je kmalu usmilil. Drugo jutro sem iskal delo pri farmerjih, in ga tudi našel, •ter si v nekoliko dneh toliko prislužil, da sem se mogel z železnico peljati v Evansville, kjer sem o-stal potem dalj časa. M. — r. Razae zanimivosti. Koliko dnevnikov izhaja na svetu? Število dnevnikov vseh jezikov in dijalektov se giblje med 5500 do 6000. V Nemčiji izhaja 900 dnevnih listov, izmed katerih je "Frankfurter Postzeitung" najstarejši list v Evropi. Anglija tiska samo 250 dnevnikov. V Parizu izhaja vsaki dan 150 dnevnikov, več, nego v Londonu, v New Yorku, Philadelphiji in Bostonu skupaj; v največ izti^ih izhaja "Le Petit Journal". Časopisi, ki izhajajo v indijskem jeziku, se več bero, nego časopisi katerekoli druge države, kajti ti gredo po vaseh iz roke v roko toliko časa, da so nečitljivi. V Perziji izhaja 6 dnevnikov, in sicer 5 v perzijskem, 1 pa v sirskem jeziku. Na otoku Borneo izhaja časopis "Sarawak Gazette", ki je pisan v angleškem jeziku. Še pred nedavnim čason!»se je mislilo, da se severnejše od Islanda ne tiska noben časopis; a vendar izhaja na rtu Prince of Wales v A-laski časopis pod imenom "Ex-nima Bulletin". Na Kitajskem ne izhaja več dnevnikov, kakor 24. A med temi sta dva časopisa, ki sta najstarejša na svetu. Evropejci imajo časopis "Kin Pan "za najstarejšega, a izhaja samo 1000 let, nasprotno pa izhaja "Tsing Tao" ali "Peking News" že polnili 1500 let brez presledka. Visok ekspenzar — oderuštvo. Nek mlad častnik je dobil po prizadevanju nekega odvetnika pri dveh oderuhih 16,000 K posojila za tri mesece. Od te svote sta si odertrha vračunila na obrestih za navedeni čas 500 K. Advokat je zaračunal na ekspenzarju 1000 kron, katere si je tudi utrgal od gori navedenega zneska. Disciplinarni svet je obsodil odvetnika radi njegovega postopanja v denarno globo 1000 kron. Odvetnik se je pritožil, toda disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je pritožbo zavrnil. V razlogih se naglaša, da bi bil moral odvetnik spoznati sumljivost zadeve že vsled njenega oderuškega značaja. Ako se zahteva za posojilo v znesku 16,000 kron, za katero nudi zemljeknjižna vknjižba zadostno varnost, 500 K obresti za tri mesece, je gotovo preveč, in mora brezdvomno zbuditi sum, da se hoče dotičnika oderuško izrabiti. To je jasno tembolj, ako se premisli, da prosi za posojilo mlad častnik, ki se nedvomno nahaja v stiski. Razvidno je pa tudi, da je odvetnik, ki si je odtrgal od posojene svote 1000 K na stroških brez vsake specifikacije in brez posebnega truda in zamude časa, sokriv oderuštva. Trgovina z dekleti na novih alpskih železnicah: Neki nemški list jf prinesel naslednje poročilo: Na novi pihrn-ški železniški progi iz Linca v Trst, posebno pa na turški železnici započeli so svoje zlodelo mednarodni trgovci z dekleti. V vseh vozovih je najti te lopove, največ pa jih je po vozovih III. razreda, v katerem se naravno vozi največ deklet, ki si služijo kruh kot dekle, pestunje, kuharice itd. Ti "trgovci" imajo s seboj vsa možna sredstva za vabo: sladkarije, pijače in seveda tudi mnogo denarja. Z dekletom začne pogovor, pove za to in to izvrstno službo v mestu, kamor da se ravnokar sam pelje, obljubi ji službo zagotovo, da takoj denarno podporo, oziroma predujem itd., ter gleda pred vsem, da izvabi iz dekleta knjižico in druge izkaze. Nato se pelje z njo v Trst, kjer dekle izgine, dokler v kaki javni hiši zopet ne stopi na plan. Sedež teh lopovov je Budimpešta. Čedni konsorcij ima obširne zveze z raznimi že-nitbenimi, posredovalnicami na Nemškem in drugod, ki mu pošiljajo v zanjke nevedne mladenke. Da si glavni agenti, ki imajo pod seboj še celo vrsto drugih temnih eksistenc, pomagajočih jim pri lovu na žrtve, olajšajo posel, se skoro vedno preskrbe s ponarejenimi priporočilnimi pismi visokih državnih in cerkvenih dostojanstvenikov iz tu- in inozemstva. tri jezike ni treba v nobenem slu- raznovrstnih mišic. Človeško srce čaju prevoda. Ustmene in zapisniške prijave naj se reševajo v jeziku, v katerem so vložene, na ustmeni nagovor naj organi odgovarjajo istim jezikom, vse objave, napisi in tiskovine so trijezični; omejenje obstoji samo pri tovornih listih, kjer morajo uredovni organi z maloruskimi črkami izpisano besedilo trans-kribirati z latinico, ako gre poši-ljatev preko gališke meje. Pri inieijativnih reševanjih, ako ni znana narodnost stranke, naj se rabi jezik, ki se večinoma govori v kraju njenega bivanja. Občevanje z avtonomno oblastjo se vrši v jeziku dotične oblastni je. Vsaki železniški vslužbenec mora znati vse tri jezike. tehta od 8 do 12 unč. Srčni udarci znašajo na dan število 100,000. Odrasel človek povžije na leto za eno tono hrane in pijače. . Človeško telo sestoji iz 150 ko-stij in 500 mišic. V človeških! pljučih je 175 milijonov celic, za ukrepitev krvi namreč, kjer se kri s posredovanjem zraka .izboljšuje in prenavlja. , Nova iznajdba v elektriki. Danec Waldemar Paulsen iznašel nekaj povsem novega na polju elektrike. To je električno luč brez žic. Poskušal je veliko in se veliko trudit, dokler ni popolnoma vspel. Danes mora biti zvezana vsaka električna luč z dvema žicama, da gori. Ou je pa iznašel tako, da ni treba nič žic, po katerih teče elektrika. Kakor brzojavimo brezžično, tako bode-mo imeli tudi luč brezžično. Ne pozna se sicer še stroja, ve se pa za gotovo, da je vse to res. Poskušal je to že v javnosti. Na eni strani velike dvorane je stal on, na drugi pa njegov pomagač, kateri je držal električne luči. In začele so naenkrat goreti, dasi jih je držal popolnoma prosto v zraku in ni bilo stika z nobenimi žicami. Ta iznajdba je velikanskega pomena. Saj je znano, da moramo imeti po dve žici za vsako svetilko in da morajo biti napeljane iz tovarne. Baš danes je vsaka iznajdba, katera odpravlja žice, izredno dobrodošla, saj imamo po velikih mestih toliko različnih žic. da ne bode nobenega prostora več. A ne sa-| mo 'to. Žice so vse iz bakra, ba-1 Število človeških las. ^ ! Naše ameriške lepe in obČezna-ne blondine imajo približno 140 tisoč las na glavi; rudečelaeke štejejo le .88,000 las. Ženske s ko-stanjebarvenimi lasmi štejejo 109 tisoč las; črnolaske pa 102,000., Malo je naših rojakinj, ki morda še ne vedo, da znaša skupna dolžina njih las od 40 do 50 milj dolžine, one z dolgimi lasmi pa do je! 70 milj. Kako uporabljamo naše življenje? Nek francoski statistik je izračunal povprečno pri 50 let starem človeku, da je v dobi njegovega življenja prespal 6000 dni, delal 6500 dni, za sprehod uporabil 800 dni, za zabavo 4000 dni, za jed in hranjevanje 3500 dni, za bolezen 500 dni. Povžil je med tem časom 17,000 funtov kruha, 16,000 funtov mesa, 4U00 funtov razne zelenjave, jajc, rib, ter je spil 7000 galon tekočine, sestoje-če iz vode, vina, piva, čaja, kave itd. Vrednost železa oz. jekla v raznih izdelkih. Ako se predela kos železa oz. jekla, vrednega $5, v podkve, dobi lahko kovač za nje še enkrat toliko. Isti kos železa ali jekla, predelan v šivalne igle, donese tovarnarju $355, če jih proda. Iz i označenega kosa jekla narejene kmalu iklinJe za žepne nože proda se lahko za $3285. Če se pa ta kos železa oz. jekla predela v gonilna ker je pa zelo drag. Na ta način | perfa f 1tvoriJ° ta se bode električna luč tako po-1 yredl,0St *2;j0'000-cenila, da jo bode premogel vsak jetno' pa vendar človek. I Največje cerkve na svetu. Okamenelo truplo. 1 Cerkev sv. Petra v Rimu ima (prostora za 54,000 oseb; katedra-Nedavno so na mestnem poko- ja v Milanu za 37,000 oseb; cer-paliscu v Celju izkopali truplo j kev sv. Pavlu v Rimu za 32j000; nekega 891etnega moža v navzoč- j cerkev sv. Pavla v Londonu za nosti okrajnega zdravnika, da je j 25,000; cerkev sv. Petronija Bo-prenesejo v rodbinsko rakev. j iognaj za 24,400; katedrala vFlo-Truplo je bilo v veliko začudenje | reilci za 24.300; katedrala v An-navzočih popolnoma ohranjeno, twerpen za 24,000; katedrala sv. celo siva brada in lasje. Zdravnik \ Zofije v Carigradu za 23,000; cer-je ugotovil, da je truplo okame- kev sv. Janeza Lateranskesa za nelo. Ta slučaj je jako redek, posebno, ker truplo pred pokopom ni bilo balzamirano. Bab je veren. Sodnik: Sedaj ste že trinajsti-krat zatožen hudodelstev. Čas je že, da se poboljšate." Potepuh: "Kaj, trinajstikrat? To je nesrečno« Število, pri tem ne ostanem." O človeškem telesu. 22,900; cerkev Notre Dame v Parizu za 21,000; katedrala v Pisi za 13.000; cerkev sv. Štefana na fDunaju za 12,400; cerkev sv. Dominika v Bologni za 12,000; cei*-Vsak človek ima približno dva'kev sv. Petra v Bologni za 11,400 milijona kožnih luknjic, kjer iz- oseb: katedrala na Dunaju za 11 hlapeva pot iz .telesa. Kri prehaja tisoč; cerkev sv. Marka v Benct-skozi srce vsako minuto. Velikost kali za 7,500 oseb. pljuč meri 320 kubičnih palcev. Prostornina želodca znaša 5 paju- Za vsebino tujih oglasov ni odgo tov. V našem telesu je nad 500 vorno ne upravništvo, ne uredništvo. Velika zaloga vina In žganja. MaWja Grill Prodaja belo Tia« po..............70c. fallon Črno vino po.............50c. " Drofnik 4 galone sa....................$11.00 Brinjcvsc 12 steklenic za...............$12.00 4 (al. (*od£ek) ta .... .............$16.00 Za obilno narocbo se priporoča MARIJA GRILL, 03O8 St. Clair Ave., IV. H.t Cleve and, O acw imp ■ -^.v . Vi- Jezikovno vprašanje pri železnicah v Galiciji. Maloruski poslanci so v obliki zakonskega načrta predložili državnemu zboru predlog, naj bi preosnovalo jezikovno vprašanje na železnicah. Njihove zahteve so v bistvu sledeče: Oblastnije in uradni organi železniške uprave v Oaliciji naj v unanji službi Uporabljajo vse tri jezike: poljski, 'maloruski in nemiki. Zi Tie te ■ ■'._. '-i,,..'\5i_ : ■ > V ' . v V : .fu -;. • ■. - • WILLIAM^ SITTERv ~ 3619 East 81. Street, Cleveland, Ohio. ] Edina Slovenska Zlatarska Trgovina v Ameriki, ^ katera predaja na drobno in debelo. ^ mrr --^^ Se priporoča rojakom pri kupovanju ur, ter vsakovrstne zlatnine po najnižjih cenah. Nadalje se priporočam slovenskim zlatarjem in urarjem v naslednjih strokah: Elgin, Waltham, Hamilton, Illinois ter Hampden kolesja; nadalje Fahys, Illinois, Dneber in Wadsvrorth okvirjev (cases); Simons, Bignejr's in Blaekinton verižic i. t. d. vse po tovarniških cenah. Trgovci pišite za cene! dajem nekatere ugodnosti, katerih nobena druga tvrdka ne daje. . William Sitter, 3619 E. 81. St.,' Cleveland, Ohio. jpipatpi0illipg>g>i0a>g!(0pg>!pg>ipa>ipillgii>tagitt ¥ Phpn* 246. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public,1 7IS-720 Market St, WAUKEOAN. ILL. PRODAJA fina vina, najbolje iganje te • izvrstne »motke — patentov ana zdra vila. PRODAJA volne listke vseh prekomor skih črt. POŠILJA denar v star kraj sanesljive In poiteip. UPRAVLJA vse v notarski posel spada-ječa dela. 1 Zastopnik. »GLAS NARODA", 82 Cortlandt St,New York. - . .s- Hjfr tf .»fcSBfcasSs ft 6LAS NARODA" (Slov«nlc Dally.) Owned and published by the Zakoo o paketni pošti. Tzvanredno zasedanje kongre -»»•nlo F»ut>II«Hlnu Co* sa traja že dolgo časa, pa zastop- (a corporation.) JfKANK SA-KSER, President JA.2fKO PLKfiKO, Secretary. LOUJS BENEDIK, Treasurer >rpoi MdreHHM of above officers . 62 CortUndt tlreet, Eoronirb of Manhattan. New York Otey. N ¥. Iniki ljudstva še ni«o ničesar re- Dopis!. Franklin-Conemaugh, Pa. Cenj. uredništvo:— Tukaj je postala vročina že ze- oeio leto veli* list za Ameriko in Can*i!o. .... . . " pol Jem........ : * leto za mesto New York . . . pel !cu u en »sto New York c . , " Fnioo za vse leto . . . . * " pol leta. . " " <«trt leta . šili. in kakor vse kaže, ima ljud- lo občutna, vrh tega je pa še stvo malo upanja, da bi bile nje-j mnogo prahu in dima, ki se vali go ve želje izpolnjene. Kongres se iz mnogih dimnikov tovarn in li-jbavi ves čas .že z vzajemno po-j vam, katere lastuje Cambria i godbo s Canado in ljudstvo bode j Steel Co. j moralo biti zadovoljno, uko" bode! Omenjena družba je odslovila vsaj to rešil. Revizija tarifa je pred nekaj tedni veliko število £3 qq | bila sieer pričeta, ali končana ne delavcev, ter jim na ta način da- i.60 bo v tem zasedanju. ker so člani !la počitnice, za katere pa nikdo *-00 i kongresa glede revizije različne- ne ve, kako dolgo bodo trajale. 4*50 ga mnenja. V razpravo tudi ne j Tako žalostne novice je brati iz 2.60 bo prišla predloga glede vp>lja- vseh krajev Združenih držav, to-1.76 Xook Out ! You'd better take care of Yourself" Acs NARODA" izhaja vsak dan ix- »semš: nedelj io praznikov. "OUAS NARODA" ("Voice of the People") !ve paketne pošte, ti ^ 4b^ošno da ne v korist in zahtevo delav-zahteva in ki bi bila Uajvečje "ko-U'ev> ampak na odlok trustov, ki risti za ljudstvo. To je splošna nadzorujejo in lastujejo obrate v I zahteva, katerii ugovarjajo samo Zed. državah, jekspresne kom pan i je iu interesi, V okolici nahajajoči se premo- Glavobol, bolečine v grla, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller 1 1)0 predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. . Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AO. RICHTER k CO.. 2lS P.srl St.. Mm Tark. N. *. I>r. RichUrjevo Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) iiiiiiunuiijjiiiiiiinrzsaamasasBZTTrrrmi,, „..ni Slovensko katoliško podp. društvo •vary dav, except Sundays and ki so od tell kompanij odvisni, igovi rovi poslujejo sedaj bolj Holidays. 4onecnption yearly >3.00. Irf-trtiMmanta on mt Jopisi ore? po-ipua m osobnoati ae do aatosoejo. Oenar naj se Diaguco.i pošiljati po — i? mej Order. Pri sprememb« Kraja naročnikov Dandanes ftfatfe pošiljate v pake- slabo, večinoma po 4 dni lia te-ita iz Berolina v Chicago manj, den, pa še takrat delavec ne mo-, kakor pa iz New Yorka v Chiea- re več zaslužiti, kakor za vsakda-go. Določbe u odpravi poštnih nje potrebe. Prvega majnika je na kolodvoru Pennsylvania železnice za-precejšnje število de- paketov iz enega kraja do drugega v Združenih državah so tako ozkosrčiie, da pošiljanje paketov' stavkalo roiimo, da be nam tod> pre)£n]e 1pošti skoraj ne pride v po- lavcev. ki so bili vposleni večino- jštev. Nedostajanje paketne pošte ima v "run houses", toda še isti I občutijo trgp?yei< in delavci. naznani, d. hitreje najd- «o a&slovnika l-vceer so dospeli v treh železni- Oopiaon? .o poiii^at •ared;ta ta n»> *olai* N ARODA« ^Osrtandt St Nev York City. sto'. 4687 • x>rt,iandt. nnuj Koncem tedna. Kad; i ali V svrho agitacije za vpeljavo! ških vozeh iz Conemaugh skebi, paketne pošte se je ustanovila '.ter pričeli delati in tako konku-zveza trgovcev in obrtnikov, ki Irirati stavkarjem, ki so bili opra-je te dni priredila v New Yorku,vičeni se potegniti za pravice, ka-shod, na katerem so sklenili upri- tere jim jc začela družba kraj-zoriti živahno gibanje za refor- sati. mo pošte. Govorniki na shodu so Sredi franklinskih poslopij že opozarjali na razmere v Evropi stoji krasna stavba "Slovenski in na udobnost in koristi, ki jih izobraževalni dom", katero si je ima paketna pošta za evropejske!postavilo šest družtev, ki bodo !<• revež hleb kru-j trgovce. Dne 14. junija se bode zborovala odslej naprej v lahnem mIKim- tudi dovoli šest kongres bavil s predlogo o paket-1 poslopju od prvega junija nada-da uredi svoje za- ni pošti, ali upanja je malo, da lje. Omenjena družtva sq. dosedaj • v«-, kakor je to storilo bo prišlo do razprave. Sedanji | zborovala v mali dvorani Josipa ;nd <>|j < o.! kongres ni prijazen tej predlogi, Mele, ker pa je bila pretesna za * # # kar pa ne sme ustrašiti borite- seje. veselice in druge prireditve, .••m deželnem zboru ho 1 Ijcv za njeno vpeljavo. Treba je so sklicala družtva pred štirimi i o predlogi glede seži-; ljudstvo o koristih paketne pošte jneseei izvanredno skupno sejo, li '-v »h jali opozieional- dobro poučiti, da bo pri prihod-/pri kateri so se vršila različna Ali J njih volitvah od svojih poslancev posvetovanja. Po daljšem posve-odločno zahtevalo, da se zavza - tovanju so prišla do zaključka, mejo za to prekoristno napravo. I da r iiKra-/r;ik. ako so vsiljivi. Zakaj je odstopil bosen-ski deželni načelnik baron ;Varešanin? meseca j«' Koncem minulega ■ ... • insiiieiral baron Varešanin Jlo- ziikouu j«* prišla' ' ..... Zda mlet nem s|»*d. arv ze svoj.-'. J. 1 . ' prispevku. Torej nam je na po- sanin namerava tako hitro odsto-: - - , , , ili o rastejo amerikanska j etl petimi b'li j«- bil kraj. i i »lanes mesto da je prijatelj podaj še okrog $18.000 cerkvenega t. Koneno Pozdravljam vse roja-..... ■iAi--------__ - • t . iKe in rojakinje sirom Amerike. dolga; sedaj se čuje, da je ves plačan: tudi družtvo sv. Alojzija j je prejelo svoj denar. Zraven se je kupila še ena hiša z zemlji- j , ščem, katera se priredi za stano-1Spoštovani urednik:— vanje redovnic; tudi se zgradi poslopje s pritličjem in dvema. Jakob Cukljati. Midway, Kans. Naznaniti moram žalostno novico, -da je pobrala bela žena nadstropji 60X8 dolgo in 38X8 rlnrt ro.iaka Fran Močnika iz La-široko z vsem modernim koiufor- Gorice na Primorskem. Bole-tom, ki bo služilo za klošter in šo-i,ial .ie tri mesece za vodenico; lo (to je že naravno) za prvi d°kler ga ni rešila smrt trplje-čas. nja. Ranjki je bil star 36 let, ože- Gospoda! Kje je bil denar zaj?jen> in ostavlja tukaj žalujočo vse to v tako kratkem času? Kdo ženo s štirimi nedoraslimi otroki je plačal? Kdo zida? Mi Slovenci — najmlajši je star šele 6 mese-gotovo ne, ker nimamo s čim, pač,eev —» brata, v starem kraju pa pa je jasno kot beli dan, da je mater, dve sestri in tri brate. Za-prišel tretji vnies, ki je vse pla- ■ varovan je bil samo pri enemu sla usmiljenja, kakor spo-Magdaleita. • . • • ki načelnik v Chieagu j» adlata Benkofa tj na sebi. pISI •list I^#eke s«- j«- poročil s m I katere m- je dal mož lo-ra
  • ili. s u-in boste kaznovani. '^ [ zvesti oproda Pittner, kar pa še'čP"" tovariši. Zavarovan je bil popolnoma gotovo. Baron P" družtvu sv. Barbare štev. 8, zali pokojniku zadnjo čast, po sebno pa družtvu in rojakom, ki so ga posečali tekom bolezni, izrekam na tem mestu iskreno zahvalo. Z delom gre tukaj bolj slabo, moral je oditi, kljub temu, da so kakor dobro. V nekaterih rovih se nekateri rojaki odločno zavze- delajo še precej dobro, v nekate-li pri škofu zanj*, toda poslednji rih Pa skoraj nič, tako, da ne je rekel, da on mora oditi, za nas svetujem nikomur hoditi semkaj da je že preskrbljeno. Tudi pro-i dela iskat, vincial se je že nahajal tukaj. ! Pozdrav v sem bralcem in bral- ni Pri zadnji tridnevni vročini v ( hi agu so izpili tri milijone ga-1 Ion piva, to je pol galone na vsake t»a prebivalca na dan, vraču -1 i)iv»i otroke iu temperenclerje.; To se morajo prijatelji vode je - i Pittner zdaj izvršuje kar tri slu- spadajoče v Forest City, Pa., ka-žbe: lastno, potem rajnega Miku- j terega člani so se pogreba polno-le in civilnega adlata. Protežira številno udeležili. Pokojnik je bil 1 ga pred vsem Bur^n^ Zltl. vposlen v National Radiator Co., j in doma iz Spodnjega Štajerskega. P. v m.! V Memorial bolnici se nahaja- Mrs. Katoliški shod v Brooklynu. Katoliška društva v newyorski sedaj sledeči Slovenci: državi prirede v Brooklynu kato- Ana Kovan, Mrs. Zajec, ter roja-• liški shod. Prireditelji pričakuje-,ka Golob in Gačnik. Prvi trije, so V Baltimore je bil ženin pred j«, da se bo shoda udeležilo nad bili operirani, Gačniku je pa pri oltiirjem aretiran. To je zopet do- :{00 delegatov io da ga bodo po- delu ožgalo nogo. Zdaj se počuti kaz. kako nevaren je zakon. Ako [častili tudi cerkveni dostojan- iže boljše in bode menda kmalu stveniki. Oficijelni pričetek shoda je v ponedeljek.. bi mož bil ostal samec, bi se mu to ue bilo pripetilo. Išče se takoj MODELIBJE NA STROJU za lahko delo. Dobra plača, stalno delo, brez 'delavskega nemira. Vprašajte takoj. Plttftbiifrg Vajve & Fitting« Co.. POZOR ROJAKI! Lepo in. ngodno vožnjo imajo rojaki, kateri nameravajo potovati v stari«'TtrtkJ' ^'J>artnJt6ih "Martha Washington", ki odplu-j« dne 17. janija iz New Torka „ Barberton, O.U Tr«t — Vožnja traja le I4 dni. prišel iz bolnišnice. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike. Fran Gabrenja. Anton Močnik. Dalje pišete: "da je o. B. Či-!kam Glasa Naroda, kateremu že-ček "zvedel", da je tukaj precej-,*"11 obilo vspehov. šno število Poljakov, in da je zaprosil provincijala, naj mu pošlje poljskega duhovna, ki bi se zavzel za "zapuščene" Poljake..." Pater o. Čiček, tukaj ste nas o-prostili poslednjega dvoma, sami odločno priznali, Indianapolis, Ind. Velecenjeno uredništvo :— Na moj dopis iz tukajšnjega mesta v Glasa Naroda z dne 2. maja, v ko jem sem poročal med ■MSISmAi Praznovanje 4. julija. Velike slavnosti se bodo vršile ter i letos na dan 4. julija v New Yor-da naša ku. Vsak Borough bode imel svo-cerkev ne spada več v področje jo posebno slavnost, za katero bo škofijskega ordinarijata, ampak mesto plačalo stroške. Sestavil se samostanski kongregaciji, pri ka- je poseben odbor, ki vodi vse teri odločuje frančiškanski pater predpriprave. Župan Gaynor bo provincial v Syracuse, N. Y. j predsedoval pri slavnostih pred Drugače bi bil moral v tem slu- j City Hall, kjer bosta glavna go-čaju škof vprašati Slovence, so-U i vornika Woodrow Wilson , guver-zadovoljni sprejeti drugi narodjner v New Jerseyu in vojni tajnik in njih duhovna v svojo cerkev. Henrv E. Stimson. Vojaška para-Resnica je, da je tukaj samo ne- da odpade letos, zato pa namera-kaj rusko-poljskih katol. družin vajo prirediti obhod vseh naro -in nekaj pravoslavnih Litvinov, dov. Vsaka narodnost naj bi mar-toda vseh ni 30, jn ko bi bili sa- širala pod svojo narodno zastavo mi vragovi, bi bila^dva, pater in mimo župana Gaynorja. PoSebne frater, odveč med njimi'; pa so 1e slavnosti bodo v (Columbia vsetiči-pofiteni delavci. Y kratkem pri- liscu jSL v City College. godbe, potem pa je stavil v senatu izpremenjevalni predlog, da se ne dovoli prosti uvoz lesa in papirja. Root je pri stavljanju predloga dobro vedel, da spravi z njim celo pogodbo v nevarnost. Pri glasovanju za poskušnjo, ki se je danes vršilo, je dobil Roo-tov izpremenjevalni predlog dva glasa večine. Roosevelt in La Follette. Bivši predsednik Roosevelt je priobčil v listu "Outlook" članek, v katerem na vse pretege hvali senatorja La Follette iz A^isconsina. Senator La Follette hrepeni po nominaciji za predsednika in gotovi krogi pravijo, da je Roosevelt s svojim člankom hotel podpirati La Follettovo nominacijo. Bondi poštnih hranilnic. Washington, 26. maja. Vložniki poštnih hranilnic so zahtevali, da vlada izda obljubljene sekuri-tete. Vsled .tega bo vlada kmalu izdala bonde poštnih hranilnic po •t20, $50 in $100, ki jih bo obrestovala po dva in pol procenta. Vsak vložnik more za te svote kupiti vladne bonde. Zrakoplovi za mornarsko akademijo. Pomorski pomožni tajnik Win-throp je podpisal nabavni kon-trakt za tri letalnike za mornarsko akademijo v Annapolisu. Le-talniki morajo biti izgotovljeni do 1. julija t. 1. Vsi trije letalniki stanejo $13,000 in morajo biti tako konstruirani, da se morejo z vodne površine dvigniti. Samovlada za mesta. V Poughkeepsie, N. Y., se je vršila konferenca zastopnikov mest v newyorski državi. Konference se je udeležilo 300 delegatov in tudi guverner Dix, ki je imel pri konferenci znamenit go-v6r. Izrekel še je ža samovlado njest.- Mesta naj bi: bila popolnoma neodvisna od držfetve in naj bi iw(je zadeve sama urejevala. Na- :iz Yonkersa do South Ferry v j New Yorku. Vozovi Yonkers R. Co. bodo vozili po progi Iron j Railroad Co. do terminusa na 3. aveniji in 1 DO. cesti ali do Bedford parka v Bronxu in do terminusa na 155. cesti in osmi aveniji in lia 242. cesti in Cortlandt Parku. Preiskava proti domnevanim di-namitardom v Los Angeles, Cal. Los Angeles, Cal., 26. maja. — Grand Jury še ni končala preiskave proti Connersu in Parksu, ki sta na sumu, da sta v zvezi z James McNamaro izvršila dinamit-ni atentat na tiskarno lista "Los Angeles Times". Zaslišana je bila Mrs. Ella Musgrave, ki je Conner-sova ljubimka. Grand Jury jo je zaslišala o življenju in početju Connersovem. Nadalje je bila zaslišala Ed. Hendriksa, ki je tajnik Iron Workers Union in George Guarav, štrajkinega voditelja že-lezninarjev. Nikdo ne ve, kje se zdaj nahaja detektiv Burns. — Glavni zagovornik dinamitardov advokat Darrow iz Chicaga je dospel semkaj in se posvetoval z drugimi zagovorniki in z obdol -ženci. -o-: i SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NAiBO-DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Hamburg-American Line. Bedni prekoocesnski promet iz NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG z dobro poznatimi parniki na dva vijaka: Kaiacrln August« Victoria, America, Cincinnati Clevelaad, President Lincoln, President Orant, Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni parniki nudijo najboljše udobnosti za primerne cene; neprelcoaljiva kuhinja in postrežba. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod Iz New Yorkat CLEVELAND odpluje I. junija ob 10 dopol. PATRICIA — odpluje 3. junija ob 11 dopol. AMERIKA — odpl. 8. junija ob 9 dopol. PRESIDENT GRANT — odpl. 10. fun. ob 10. dopol. PRETOLIA — odpl. 14. jun. ob U dop. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York Cfo, Ptaarott Philadelphia, Bestow Pittskarf, Cfckafo, Št. Laab, Saa FrsacUce, QLAB NARODA 27. MAJA 1911. Ivan Grohar. To in oao. Zdravila zoper otekline. Vsaka hišna gospodinja mora-l gotovo ] lanenega j in trajajo 1—14 dni; tifus se prikaže tekom 21 dni, traja 1—28 dni; oslovski kašelj se prikaže tekom'14 dni, traja 2—14 dni. je bil častno zastopan na prvi u-metniški razstavi, kjer je vzbujal w ; posebno pozornost njegov "Seja- Xe bom pisal o umetniku Gro-ii^", harju. O Groharju kakor umetni- Povdarjal sem že. da Groharju ku in njega pomenu za slovensko usoda ni bila mila. Kakor skoro , T. . . , . upodobljajočo umetnost so pisali,vsi slovenski umetniki, je tudi »bl im,?tl P" rokah gotovo ko že drugi in bodo gotovo še pisali.,Grobar moral marsikdaj — stra- hcmo ah 8toko-jeni umetniški talent. Umeje Bejril, on se je tudi spokoril. C v je pa, da ni v Sorici, njegovem roj- kaj grešil, mu je bilo že davno stnein kraju kraju, nihče mislil odpuščeno/ a bilo je tudi pozab-na to, da Ivan Grohar postane še lj«-no. kedaj velik in slaven umetnik; Tedaj pa ga je zagrabila ne-najmanje pa je mislil na to pač | usmiljena bolezen. Grohar sam. Vendar pa je s svo- X,. da bi bil Grohar prosil za jimi samoučnimi deli obrnil na-se|to. mu je deželni odbor kranjski pozornost in posledica temu je nakazal štipendij v znesku :100 K bila ta, da so ga njegovi stariši, za potovanje v Italijo v svrho — v nadi, da postane še kedaj j študij, v resnici pa zato, da bi o-dober mazač cerkvenih stropov in; /alravil od težke bolezni, sten — dali učiti slikarstva k zna- A bilo je že prepozno. Umrl je, nemu slikarju Hradaški v Kranj, ko mu je bilo šele 44 let, umrl v Potrjen v vojake, je moral Ivan najlepši dobi. Kakor v življenju, Grohar zamenjati čopič s puško, tako je tudi v smrti bil Grohar A tudi kakor vojak ui mogel pu- deležen enake usojle, kakor sko-stiti umetnosti. V svoji risarski 10 vsi slovenski umetniki. ftiapi je med drugim narisal tudi i karikaturo svojega stotnika. Ta mapa je padla v roke njegovemu j stotniku, ki je tako videl svojo lastno karikaturo. A stotnik je bil pameten mož in ljubitelj u-metnosti. Zato pa, ne le tla svoje i karikature ni . štel Groharju za zlo, temveč ga je od sedaj celo še protežiral na vse možne načine. A. Munili. Petrolejski kartcl. Ameriški petrolejski trust je vodil skozi dve leti ostro borbo proti avstro-ogrskim petrolej- Tej protekciji se je imel Grohar sk,,,, producentom. To je prisilo tudi zahvaliti, da je, ko se je ne- IAvstro-Ogrsko, da se je odločila koč vzbudila v njem vsakemu u- /a Petroljeski monopol, da resi metniku prirojena bohemska na- domač'° Produkcijo. Medtem so rav, pobegnil od vojakov v Itali- si Petrolejski producenti prizade- jo, ostal nekaznovan in se je čez vali- da ** organizirajo preko dr- nekaj časa sam vrnil k svoji stot-ižave- Dve ltJtl 80 traJah t! vori. ki so uspeli v toliko, da se „ , . ... .... , je 60% evropskih producentov Ko je odslužil vojaščino, je do- , ... , . , , . . . * ... j . , ,, zdruzilo v kartel, ki so mu pristo- štipendij deželnega odbora . , • % . . / , . f.. . pili tudi avstro-ogrski producen- krainskega, da mu je bilo možno ^ , . , . *. . ....... ... ti. Cilj'temu kartelu je — zviša- študirati na grask: deželni slikar- . „ , . . . . . . . ... nje cen. V začetku se to ne zgo- ski akademiji, katero je dovršil .. . , , i * ion- ■ . di, ker je 40% producentov proti leta 18f»:> m se potem podalvMo-i. ' . * n ^ r . , .. , ... ... knrteliK Znto so kartelirani nro- nakovo, kjer je vstopil v atelj tudi že umrlega slovenskega sli- mji. bil karja Ažbeta. In s tem je šele začela prava umetniška karijera Iv. Groharja. .A kartelu. Zato so kartelirani pro dueenti sklenili, stopiti v borbo proti nekartelistom. Borba začne z veliko konkurenco, ki bo vzio-kom znižanju cen. Za malega trgovca in konsumenta bo ta.borba Ta karijera pa je bila taka, ka-! Uori8tlia. Glavno polje te borbe kor je pač karijera skoro vseh^ mali trgovci. Konkurenti se slovenskih talentov. Posuta je bi- Lnetejo 0k0i0 njega in mu ponu-la s trnjem, robidami m kame-'jajo blago po ni/ki ceni hotev njem. Njegova dela ne le da mu tak dnig drugega odtiskati s tr-niso v domovini prinesla nikake- ga Glavni nampn tej borbi je ga materijalnega. prinesla mu ni- j m0nopoliziranje trga. Kartel gre so niti moralnega uspeha. Popol- 7a tem da to -esar ni možno do. nega moralnega in delnega mate-lstjdi mirnim načinom, doseže z rijalnega uspeha je dosegel šele borbo, To borbo morejo najbolje v tujini. Leta 1904 so slovenski izkoristiti trgovci pri kupovanju umetniki s svojo razstavo na Du- bla(?a ker jim bo konkureuca po. naju dosegli lep uspeh. Grohar, leg nizkp cene dajala drugp Q. nekdanji gorenjski pastir, je do- iajiaVe. Borba, ki jo bodo vodili bil poziv, naj razstavi svoja dela karteiisti proti nekarteliranim v Berolinu. Odzval se je častne- producentoin, bo zanimiva, mu pozivu in dosegel tudi v Berolinu lep uspeh. Priznanje, ki ga je zastonj pričakoval v domovini, je dobil v tujini. Medtem, ko mu je domovina j Avstrijskemu ministerstvu je alej ko prej ostajala le mačeha, j bila predložena prošnja za kon-mu je dajala tujina uspeh zajcesijo za ustanovitev socialno-de-uspehom. • jmokratične banke. Koncesijo za- Leta 1904 je Grohar v družbi htevajo socialno-demokratični po-z drugimi slovenskimi tovariši poBOŽNI KMET 20* ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 25*. JAtfA NAD DOBRUŠO, 20* AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI .TA KOMI L, 20*. TOLMAČ, 50*. JURČIČEV* 'SPISI', *H' zv:1 umetno ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, vezano po $1.00 zvezek. 40*. KAKO POSTANEMO STARI, 40*. EVANGELIJI, 50*. j KAR BOG STORI JE VSE PRAV, ČETRTO BERILO, 40* 15* Socialno-demokratična banka. Avstrijskemu ministerstvu razstave ▼ Sofiji leta 1906, oja dela v London, na no. razstavo v Benetke, ovo itd., ter j« povsod do-sfc uspehom, p« ao imeli priliko leta 1907, ko J vplačana. se banka pečala z vsemi kreditnimi posli in glavni namen bi jej bil finansiranje delavskih kon-suinnih zadrug. Podelitev koncesije je odvisna od dokaza, da je delniška glavnica popolnoma car. Njegovo zasebno premoženje meri nad 1 milijon štirjaškili milj obdelanega ozemlja, mnogo zlatih, srebrnili in drugih rudnikov ter veliko število rovov v Sibiriji. Skupni dohodki znašajo okoli $12,000,000. Simptomi in doba nalezljivih bolezni. a* Sledeče podatke so za naše matere, kakor tudi za vsakega posameznika zelo pomembne. V vseh slučajih je glavna stvar in reč zdravniški nasvet ter pomoč. — Koze se prikažejo tekom 14 dni, trajajo 10—18 dni; difterija se prikaže tekom 2 dni, traja ž—5 dni; plehi (measles) se prikažejo tekom 14 dni, trajajo 10—14 dni; mumps bolezen se prikaže tekom 19 dni, traja 10—14 dni; rudeči-ca se prikaže tekom 14 dni, traja 12—20 dni; skarlatica se prikaže tekom 4 dni, traja 7 dni; a«, Je,koze se prikažejo tekom 12 dm NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske prejeli smo nekaj več RAČUNSKIH ZAKLJUČKOV za leto 1910. V teh zaključkih je po številkah vložnib knjižic o-značena vrednost istih z obrestmi vred, in sicer z dne 31. decembra 1910 do številke 78419. Vložnikom Mestne hranilnice ljubljanske dopošljemo rade volje po jeden zaključek, ako se nam pošlje 5č za poštnino. Zaključke je dobiti tudi pri naši podružnici na: 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York City. (17-27—5) VABILO K SLAVNOSTI, katero priredi družtvo sv. Barbare postaja št. 50 v Burdine, Pa., dne 4. julija 1911. Slavnost bode razvitje dru-žtvene zastave in otvoritev -dru-žtvenega stavbišča, za tem bode sledila plesna zabava. Vljudno se vabi vsa tukajšnja sosedua družtva in sploh vse rojake in rojakinje iz Burdine, Pa., in okolice. .Za. fino postrežbo, sveže pivo in. dobro večerjo bo skrbel v to svrho izvoljeni odbor. Fran Petrovič, I. tajnik. (25-29—5) Hi Ž? ili sli ilž SI? SlHBžfi *I gHlH W VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI H OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York-Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana, po nizkih cenab. KNEZ ČRNI JURIJ, 20*. KRIŠTOF KOLUMB, 20* GRUNDRJESSI DER SLOVENI-SCHEN SPRAGHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGO KRIŽEM SVETA 40*. BORI, mali 50c., vel. $1.00. j KRVAVA NOČ V LJUBLJANI, 40* KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. j KRVNA OSVETA, 15*. HITRI RAČUNAR, 40*. jLAŽNJIVI KLJUKEC, 20* NAVODILO KAKO SE POSTANF. jLEBAX' 100 SO- DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. j LEPA NAŠA DOMOVINA, 25* MAXIMILJAN L. CESAR MEHI- 2. 3. 4. 5. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 15. 10. 17. 18. PODUK SLOVENCEM, KI SE HOČEJO NiAJSELLTI V AMERIKO, 30*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35* PRVA RAČUNICA, 30c. . ^ ROČNI ANGL.-SLOV. SLOVAR, 30*! ^I?f^f^L150( KANSKI, 20 . MALI VSEZNAfLEC, 20*. .MARIJA, HČI POLKOVA. 20*. MARJETICA. 50* ■«• 21 JEWELED 2iuzniska USA Reman toar vijak in •troj. aa mo£k« in I«-ake. It LET COLD FILLED riaana dvojna pokrove IMO UtCMM. a* SA-TAHCM čaaomar jepri- na ULEZNICAH. Kil ONI ZAHTEVAJO LE ZA- ■sum uil jamcenaje ZA M LET Poaabna ponudba t Ml pošljemo to na vaaki naalar G. O. D. SS.7S In akapraana ■troike s dovolj« njem, da aa popolnoma praprimate. Če mm bodata popolnoma madovoljni kakor tu opi-aaao aa pla t:ii. močno je kot konj. rogovili in razsaja, smrdi p! živel z menoj; . ; . v ■ spiea Mara: Možem morete brati .no. t<« s-.* razume. <«a sem .1 .. . . .. . 'iz oei. kaj čutijo. \ oceh lezi srce! — Neumnost, srce leži nad že- . - iii lodcem! \ peklu! 1 Zdravnik: "Ali imate tek do 1 jedil?" - 1 —: "O, da. gospod zdravnik če imate kakšno klobasieo s hrenom, bi mi gotovo teknila!" Dobra razlaga. — Kako se morete vendar vsak j večer napiti ?*' — Vidite, to je tako. Ko sem iz-pil pet, deset vrčkov, pa postanem 'ves drug človek. No! in ta drugi človek mora tudi nekaj dobiti. srečnejši/ — Kje pa >i. Avgust Kaj je ljubezen? Ona; "Ljubezen je---- a ne veš kaj. pride —----ne veš od kod. iu mine — — — — ne veš kako."' On: "Oprosti, konča se navadno z enim ali več bankovci." Dober svet. — Kaj praviš, prijatelj, kako ti dopade moja žen k a ? — Ne zameri, ampak lepa ravno ni. — Da. na zunanje res ni lepa, impak njena notranja stran, nje Tio mišljenje iu čutenje je lepo iu .ilago — Veš kaj, daj jo obrniti! Gluhec. - Kaj j,- še živ stari, gluhi M a'; j Cud nad ^ tevz ?. - — Kajpada! On je tako gluh. Žalujoči soprog je naročil pri d* je preslišal, ko mu je bila za- kamnoseku nagrobni kamen za dnja ura. i »rob svoje uiurle soproge, na ka . • i ^ tereni pa naj bi bilo radi štedlji-V restavrantu. , vosti le ime mrtve. Zgovorni pro- (lnjalee je pa silil vanj, naj da vsekati vsaj kakšen rek. kakor n. pr.: "Počivaj sladko!" ali pa: "Na svidenje!" v kamen. Da se ga znebi, je rekel končno jezno: "Torej zapišite: "Na svidenje!" «*•" že mora biti!" Nato je odšel. Ko so nekaj dni pozneje postavili nagrobni kamen na pokopališču. je nosil sledeči nadpis: "Na svidenje! če že mora biti." Srednja pot najboljša pot. — Nekateri zatrjujejo, da je bog. drugi zopet, da ga ni; resnica bo pač kakor vedno v sredi! Dobro srce. Crevljarski mojster (pri kosilu) i "Zakaj se jokaš, dečko, ali s«' ti toži po domu?". Vajenec: "O. ne — jokam se radi onega vola, ki so ga morali _ zaklati zaradi tako majhnega ko- * ščeka mesa, ki ga iuiam na krož- Znanec: "Kako pa to, gospod Ivauič, da ste prišli tako hitro iz' - ' pisarne, ko je vendar preeej dol- Previdnost je potrebna. K51 I)ot • Gospod (predno odpotuje): J\*nič: "Pred menoj je šla mla/'Ln še nekaj: Žan: pri sedanjih da, lepa dama. za katero uLsem , visokih teuah mesa mi nikar ne hotel zaostali 1" j pustite psa na cesto!" „- -- H,- .»>- Y tt v V» V olje imeti dve ženi kakol. eno. Dokler je imel samo eno, se je j vsak dan ž njim prepirala; odkar pa je imel dve, ste se med seboj prepirali in vjedali in njega pustili pri miru. Baharija. — Kaj ? Desetkrat ste bili že v Ameriki? Tedaj ste morju privajeni."' — Gotovo! Poznam že vsak val, ki nam pridrvi nasproti." POSREČENA PREVARA. Pri pogrebu. — Pokojna je bila tako prijazna. tako plemenita, tako dobrosrčna ! — Toda, kakor sem slišal, ni svojim ljudem niti vinarja zapustila, temveč vse nekdanjemu daljnemu znancu. — Da, da, in tisti nekdanji daljni znanec sem jaz! - Čudno. Gospodi: "Čudno, včeraj so mi bili ti čevlji premajhni, a danes so mi preveliki." Dekla: "Seveda, ker ste si sinoči umili noge." n. jš^.JLŠ 41\ v*/ v — Ne vem, kako je to. Odkar je moj mož v pokoju, se mu več ne zljubi lenuhariti. Metempsihioza. Dva modrijana sta razpravljala o metemhiozi (preseljevanju duš). "Seveda, dragi llilarij — je dejal prvi — po svoji smrti prideš še enkrat na svet. A tedaj ne kot človek, ampak liog ve, morda kakor osel!" — No, to je verjetno — je odvrnil llilarij. — Ravno tako prideš še enkrat na svet tudi ti. a ti prideš tedaj najbrž na svet kakor človek, ker kakor osel si na svetu sedaj! Zbadljivo. | — Tako: sedaj ! — — Torej, kakor liitro pride a vtomobil dovolj blizu, izpustiva slamnatega moža na tla! IV. nt" Gospod, najinega tovariša ste povozi«jij^' i ■ - - * Lalikoživec, (ki se je moral oženiti, da se reši dolgov, in ki se dela, kakor bi bil prav srečen v zakonu, prijatelju): "Po pravici ti povem, da mi je moja žena vse!" Prijatelj: "Torej je šla dota že k vragu?" , Naravoslovci. — Preklicana lopova — lepo sta me osleparilm! — Pred kratkim sem našel zadnji del v sredi prerezane kače, o kateri sem menil na prvi pogled, da je gad. Ko sem, pa natančneje pogledal ... j —- . . . je bila eey f - — Ne, mokra vrvi . f, * -V "5 Jt> Jugoslovanska Katol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY.'MINNESOTA, uradniki: rVcxIiwdnllc IVAN A. f!EUM, Box 57, BradAm-k, Pa. PiHl|M-otlaedulk: IVAN l*UIMOŽU', KvHeth. Minn., Box 641. (a.ivnl tajnik: OKO. I* BROB1CK. Ely. Minn.. l'-ox 424. P>mi oinl tajnik: MIIIARI. MU A*'IN ICC, Omaha Neb., 1234 S«. IStli. St. Hli«ir:ijiilk: IVAN Gnl /.K, Kly. Minn.. Box 105 Zaupnik: FRANK MEDOSll, So. Chicago, III., 9483 Ewing Ave. "vrhovni zdravnik: Dr. MAllTIN J. 1VEC. Jo'iet, 111 , »00 No. Chicago St. nadzorniki: ALOIS KOSTKl.IC. RalMa. Colo., Box D83 WIHAK1. KIAIBI'CHAK, Crfluni«!, Mich.. 115 — "ht St. l'K'l I It »•.* 1.11 Ait, Kansas City. Kana., 422 No. 1th St- porotni odbor: IVAN KEKZ1&N1K. Burdlne. Pa.. Box 138. KUANK OOU/.R, Chinholm. Minn.. Box 716-MAItTIN KOOllKVAR. Pueblo. Colo. 121» Eiler Ave. Jednotlno glasiio Je "GLAS NARODA", New York City, New Tork. V»l dopl*l naj Bf pofiiljajo na glavnega tajnika, vse denarne pošiljatve pa na rn«-*a blagajnika Jed note. ( novice iz stare domovine. KRANJSKO. Častno svetinjo /a štiridesetletno zvesto službovanje je podelil kranjski deželni predsednik idrijskemu rudarju Antonu Podob-nikti. Za kmhom. Dne II. maja se je z Južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko .'{."> Hrvatov in 6 Sloveneev. V Sol noga rd je šlo 70. v lleh IX. v Beljak pa 14 Hrvatov. Miloičino taksiral. Po Poljanski cesti v Ljubljani je od hiše do hiše prosjačil nek star mož, ki pa itn bil zadovoljen z ntanjim darom, kakor 10 v. Obveščeni stražnik je moža aretoval. 80 K odškodnine. Predloge zagovornika obeli YVatzlawekov, dr. Zdolška naj bi se zaslišalo vee prič, da je Beeliine žc večkrat poskušal take zavratne napade, je sodnik Wataulik zavrnil. Beeliine je bil obsojen na 6 dni zapora ali CO K globe. Watzlauek st. na 10 K globe, Watzlawek mL je bil o-proščen. KOROŠKO. Okradena natakarica. Nataka-rieiRozaliji Cehner pri Ebnerju v Feldkirehnu je bilo ukradeno iz zaprtega predala zadnje skupilo v znesku 150 K. Natakarica sumi tatvine neko neznano žensko* ki je prejšnji večer prosila v gostilni prenočišča. Uboj v gostilni. Dne 7. maja je nastal v neki gostilni v Kokovesn med domačini oster prepir, kateremu je sledil hud tepež. V pijanosti so segli pretepači po nožih, kar je imelo žalostne posledice. Na mestu je obležal mrtev posestnikov sin Simon Vedam, več pa je težko ranjenih. Brezobziren voznik. Na Ljubljanski cesti v Celovcu je povozil neki neznan kmet iz okolice s težkim kmetskim vozom osemletnega učenca I. Cusclielbauerja. Voz je šel dečku čez prsi, mu zlomil več reber in ga težko poškodoval. Voznik je nesrečo opazil, vendar se za otroka ni zmenil in peljal nemoteno naprej. Ogenj. V skednju gospodarskega poslopja v Cirilicah, ki je last na d pošta rja v Feldkirehnu. je začelo dne 6. maja vsled neznanega METANJE PARNIKOV KEDAI ODPLUJEFIZ NEW YOiKA Parnik Krooipr. Cecilia Itvndani ...... I^a Lorraine ... Cleveland...... New York..... Finland........ Baltic.......... Kprinz WUh... Potsdam....... Majestic........ Oceania ....... M 021 naja 30 „ 3U imiija 1 .. 1 „ 3 3 B emen ; lavre Hamburg flamborg -Miuthamplon Vntwerpen i,i verpool Bremen Rotterdam ^•»nthan-plon Trst fc'iume. Glede cene za parobrodne listke iu 'sa draga pojasnila jbrnit® se na: FRANK SAKSER CO.. S2 Cortlandt St., New York, N. Y PRIPOROČILO. Slovencem in Hrvatom, kateri po-• ujejo v AQUILAK, COLO., priporo-'•anio SALOON, RESTAVRACIJO in PRR NOČIŠČE g. J. MU SHU A VE. Poslovodja: rojak Frank Pozerl ( v sob 20-12-'1 (I—20-12-'11 I lAllUaA.k4UaA l^f s n Ml — o 1 -.....(ffi ..,0\ LMLI o STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možj«, ki ec nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — molje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prcvgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uni-cni in kateri io dosegli starost, ko nc morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo žc niti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako sc na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito mm hp, zobozdravnik preje na Liberty Street se je preselil V MARBRIDGE BUILDING] »oba Atev. 9IO vzroka goreti. Ogenj se je hitro 46 W. 34th Street, New York, N.Y. razširil. Ker v okolici ni vode, lju-! dem tudi ni bilo mogoče gasiti. U- j žgalo in popolnoma pogorelo je ! tudi sosedno posestvo gostilniear- gerentstvo: za gerenta je imenovan e. kr. finančni svetnik v pokoju Frane Zaje. /a njegove pri-seduike s posvetovalnim glasom pa Anton Pogačnik, bivši župau, -lernej Stele. Viljem Maurer in I-vau Roji na. vsi posestniki v Spodnji Šiški. ŠTAJERSKO. Nakup, (irad Jlausampache v Hočah pod Mariborom je kupil neki Dunajčan Ludvik pl. Pacher. Neljubeznjiv sin in brat. Po-1 j® LeoPol,Ia Lacherja - V La-st^stnik Jože Srebotuik v Drtiž-1 l>J(,,,,'ah J<* P» P«f?orelo pred krat-mirju se je pred kratkim spri s! kPosestvo Fišerjevo. Zavaro- svojo polsestro Heleno Mlinaric iz j val,11lia J^esega požarno škodo. C« temprom*nilstan. csa« ost*Ie»oiste. Šoštanja. Nabil jo je s kamenjem Predrzna tatica na beljaškem' ComjB čeiju*t......$s.oo 000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, trlpor, slabost, splošna oslabelost, zguha spolne moči, nočni gubitok, revmatlzem, organske boloznl, želodec, jotra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče rn<>". je 2o zadobilo perfektno zdrtivljc, telesno Kit-t' in poživi jen jo potom te drajroi-eiK* knjižico. Zatona znanosti je, in Vfebujo stvari, katero l>i moral zna;i vsak mož. Ne trosite denarja za ubožna in malovr^dna zilravila. dokler ne citate te knjižico, katera vain pove, «>d česa sle zbo-II' in l:a k'j zadobite popolno in t rajno »zdrav Ijcnjc. Zi-,.omnite ti. Ui knjiži-a dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo' tudi poštnino. Na spodnjem txlrozku ali keponn zr.pišite razločna svoji? ime in naslov, otlrci-ile kupon iti j lk !j: t ; tiatn t^aše danes. Ostalo izvršimo nji. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Au*.300. 22 FIFTH AVE.. CHICACO. COSPOnjZanima mo pon>-flln, ro ru..iite Vašoknjl- iico brezplačno. l'rosim_ ; < ;IjiLet .i jo takoj. LMB....... NASL.OV Ukraden je bil v vlaku d.lav in ranil na desni nogi. Ko ga je kolodvoru. V zadnjem času so se; ziatekapice.......*s.oo en Antonu Kapišniku zavitek ob- mati zaradi tega kregala, je rav- začelo na^beljaškem kolodvoru ta-j Za vsako delo jamčim 10 let. leke, kakor tudi njegove domovin na! sirovo tudi z njo. Vložena je 'i0 množiti manjše tatvine, da so z»be izderen brc« bolečin in brezplačno, ske listine. Tatvine so sumljivi lir- pri sodni ji ovadba. | postali ljudje vedno bolj razbur- PNiskava zRston). vaški delavci. Ponesrečil se je v Št. Jurju ob jenL Sknro vsak dan je zmanjkal Plombiranj« od ioc naprej. Odlikovani ljubljanski gasilci. .j„ž,,j železnici hlapec Matej Kra- ton,u VH OI,cmu kovček, kak zavi- Uradne urc:t>d 8. zjutraj do 7. popoldne. Za petindvajsetletno zaslužno de- „je<.. j».ujri Mariboru poroeajo: Dne1 delit deželni predsednik častni svetinji gasilcem Matiji Kemper-le, Ignaeu Kvasu in Antonu Kleni basu. Konju je ren odrezal. Posestnik Fran Setina iz Zbilja pri Medvodah je pustil svojega vpreženega konja pred gostilno. Hlapce pa. jezen tla ni dobil napitnine on. marveč domači sin. je odrezal konju rep v sredi nad korenino. Občina Preserje ne pride pod Ii. maja je prišel okoli 4. ure po poldne hlapce posestnika Jakobi Novaka z dvema konjema prebli- ! Ko se je vrnila torbice ni bilo več. i V njej je imela štiri male lončke za cvetlice in denarnico, ki je! vsebovala tri bankovce po deset j kron. en petkronski in več eno-kronskih novcev. Drugi dan pa se je posrečilo policiji izslediti pre- 33. uliee. fin« ^IWWMfHlftffH NAZNANILO. . Vsem prijateljem iu znancem naznanjam, tla sem zopet začel av* SALOON drzno tatico. Zasačili so jo pri de- i" bodem vse cenjene goste polu na kolodvoru. In sicer je to že stre gel / najboljšo pijačo in fini-znana tatica, 191etna Marija Zed- i »ii smodkami. Priporočani se za zu železniškega tira na progi med lirezovniin iu Št. Lovrencem. Prihajajoči poštni vlak je vprežena konja zagrabil. Eden je takoj na mestu poginil, drugega pa je vlak tako poškodoval, da ne bo več za vrhniško sodišče. Justični ininistr- , Hlapec se je še pravočasno T7"' "--T ^-""T "—l«hiini"^" stvo je kranjski deželni vladi in ^ LJUnk 1500 K laclier. katero isce tudi sodmja v obilni obisjv. deželnemu odboru naznanilo. ma v I •I;il?•1» tij•I? tli EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prve vrst©. Cene nizke. F. KERZE CO. 36I6S. I^WVNDAUE AVE., CHICAGO, IL1. <- SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. —> SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! Zgodnje znamenje jetike. NAZNANILO. Članom druživa '' 1 '»ratst vo" r.tev. 16 v Buxton, Iowa, se naznanja, tla bode prihodnja redna seja dne 4. junija in se vse vljud-Ijani. Kdor hoče natančneje izve- () vabi da se u, spje udeU.žf% kri tleti o tem izletu, naj piše v slovenskem jeziku na: Austro-American S. S. Co., 2 Washington St., New York. (Ogl.) ti. Koinpare ga je pa s kamnom , za to je pripisoval uredniku Watz-po glavi udaril ter na to zbežal.! iaweku. Ker si ni mogel dobiti Kaj je neznanec nameraval, se ne ; drugačnega zadoščenja (Državnt-ve. mu pravdniku jc Beeliine izjavil, Podiranje bivšega vojaškega da je celjsko porotno sodišče neza-gkladišča ob Dunajski cesti v Lju- nesljivo.) je sklenil na Watzlawe-bljani gre hitro od rok. Zdaj so ka počakati, kar je dne 20. marca razkrili pri teh delih zopet ne- zvečer tudi storil. Prizna, da je kaj posebnega, kleti brez oken in bil maskiran za to, da se ga ne brez vrat. Kakor znano je bil ne- bi spoznalo. Beeliine je na to na-* Aidaj'v tem poslopju samostan, ki pad tako naslikal, kakor da je ho-ga je pa dal cesar Jožef II. zapre- tel samo Watzlaweka inl. nabiti, ti. Ali so bile sedaj razkrite skriv- proti staremu pa da se je obrnil nostne kleti le katakombe, ka- še-le, ko ga je ta od zadej napa-mor so spravljali le mrliče ali pa del (!) Oba Watzlaweka sta na to . tu notri pokopavali tudi žive. napad opisala tako, kakor smo to ** Zzl di 5? dože obširno poročali. Beeliine je iz-tterentstro r Spodnji Šiški. De- vršil napad namenoma na temnem želna vlad« kranjska je dogovor- kraju ulice in maskiran; poškodo-no z deželnim odborom razpusti- val je ml. Watziaweku suknjo in i a. oJičinaki za stop v Spodnji Si- dežnik, starejšemu pa ranil roko. Ak t ter pojavila za začasno oskr tako da ni mogel, kakor je zatrdil, bovaiije občinskih poslov sledeče,^ dni delati in zahteva za to Kje je MIKE LAURICHf Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam povedati več važnih stvari. — Mary Doliuar, Box 415, Leadville, Colo. (27-5—1-6) imamo mnogo važnih stvari za razpravljati. Seja bode pri so-bratu Antonu Tomšiču v BluL'f Creek, Iowa. John Krašovec, P. O. Box 43:i, Buxton, Iowa. (27-31—5) NA PRODAJ kmetija, ki obsega 120 akrov sveta, in sicer 35 akrov polja, ostalo pa gozd. Na kmetiji je hiša, hlev, koruznjak in lep saden vrt.. O-krog 90 akrov je malo valovitega sveta in 30 akrov pa prvega razreda zemlja in lepa ravnina. Absolutno nobenega kamena ali peska. Na posestvu je lep potok. To posestvo leži tri milje od Naylor, Mo., prav poleg šole in je jedino posestvo v tem kraju, ki ni Se v slovenskih rokah. Okrog in okrog so sami Slovenci naseljeni. Cena $1800, proti gotovemu plačilu #100 ceneje. Rea vredno ta denar. Prank Oram, THE LACKAWANNA. liajptipravnejSa teleznica sa potnike namenjene v Evropo. V neposrednej blillni transatlantsUh psurnikov. Prevos potnikov in prtljage zelo po THE ROAO OF ANTHRACITE Naj krajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Qoffolo vosi vsaki dan v vsakej smeri po »et vlakov; Med New Yorkom, Chtcacom zapadom vsaki dan Itirje vlaki; Med New Yorkom, St. Lovisom m joffosapadooi, dnevni promet; Med lokalnimi točkami prirojen in pripraven promet. Nadaljns informacije glede vot-njih cen, odhoda ia prihoda vlakov itd., se dobe pr* V>kalnih agentih ali pa pri 6wrg« A. Cillin, - (laval ps 90 w« V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoč» rašlh ljudi, skoraj ni mogoče spoznati. «lokler ž? ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa tla je ozdravljiva, ako se jo pravil 10 zdsavi iu siccr v pravem času. Prvo znamenje jc'.ike je Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav je tike. Bled ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej nt dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potom rediti tri plo. Koža >zcu! i svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse ti uplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato ki i — vendar pa tega 111 mogoče doseči, dokler želodcc nc sprejema dovolj dobre in redilne hrane dokler narava sama nc postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse orni, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore napravjjati zopet čista in zdrava kri. .Vam je poznano samo jedno sredstvo, s kterini se to doseže, in i<> je Trineijevo ameriško grenko vino. • To sre Istvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi plodeč, tako da je zopet sp >sot>rn za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli 111 prel avali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo z tdoPila zopet naravno barvo in gladkošt. Naj že bode \aši bledost i kterikoh vzrok, rabite Trinerjrvo a merico grenko vino. Izgub tek Nepravilno prebvlj lja Slabo at i po jedi Običjno zp r: je » GvjjjI Nahod Kolik" in krči Izgub" moči Ermenica Onemoglost Razne ženske bolezni Izpblj aji in drugo je nekoliko bolezni, ktere sc odpravijo 7. rabo Trine rjevepa ameriškega grenkega vina. To sredstvo je bilo tu razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno injveliko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. V lekarnah.? a h JOS. TRINER Kemičen laboratorij 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL ... • M"" _____ xm ■----—jj - - GLAS NAHODA 27. HAJA 1911. WMM«! "to TitaMTljeia doe le. ii|aU ON* I—fcoi porirw 32. aprila I909 v drtav| Ptnrnu • «edežem ▼ Cooemaugiv IV- Jttr" GLAVNI URADNIKI: Pr*4*ednlk: MIHAEL ROVANŠEK, H. F. D. No. 1. Conemaufh, Pa. Podpredsednik: GBOHGE KOS, 624 Broad St., Johnstown, ra. O lavni tajnik: IVAN L'A J K, U Bo* 228. ConcinaiiRh. Pa. r-omotrii tajnik JOSIP SVOBODA. R. F. D 1. Box 12«, Conemnujh, Pa. Klugajnik: FTtANK SRCA. 1.. Box 22R, Conemuugh. Pa. Pumolnl L'l.ier.iJnik. IVAN BREZOVEC. i*. O. Box 6. Conemaugh. Pa. Couemaugh. Pa. NADZORNIKI: JAKOB KOCJAN, predsednik nadrornrpa od J »ona. Bor MB. FRANK PRHKO, nadzornik, I.. Box 101, Conemaugh. Pa. ANTON STRAŽISAR, nadzornik, Bo* 511, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: . ALOJZU BAVDEK. prednednlk porotnrpa odbora. Box 1, Dunlo Pa. MIH A KI. K Iti V EC. |>or»tiiik. Box 321. Primero. Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 323^Comjmau*h. Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: m. A. E. BRAI.I.1EU, Grove St., Conemaugh, Pa. Cenjena druAjva. oziroma njih uradniki, eo uljudno proftonl, pošiljati denar naravnost na blagajnika in nikogar drupoga, vse dopise pa na glavnecra tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjerstbodl v poročilih Klavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to neiAudoma na-mnanljo na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ----O- IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA "SLOV. NAZNA NIIX). DEL. PODPORNE. ZVEZE" Vsem cenjenim krajevnim društvom s. D. P. Zveze se naznanja, da se pri-ine prihodnja konvencija S. D. P. Z. dne li) julija RiJU v, Conemaugh, Pa. Kakor snano sem razposlal po naročilu in' sklepu 'skupnega glavnega odbora S 1». P. Z. glasovnice vsem krajevnim druStvom s prošnjo, naj krajevna dru-it\a glasujejo za. prihodnjo konvencijo za mesec julij ali pa oktober. Do danes sem prejel te 35 glasovnic nazaj, od teh 35 društev je glasovalo: 5 društev, da naj bi bila konvencija meseca oktobra t. L In SO društev, da- naj se prične iata 10. Julija t. 1. Iz tega je razvidno, da Je večina društev glasovala za 10. julija in se torej konvencija S I). P. Z. prične dne 10. Julija 1911 v Conemaugh, Fa. Cenjena društva naj blagovolijo vzeti to na zna r.je. Vsak» društvo Je opravičeno poslati delegata na konvencijo, katerega naj voli pri svoji prvi redni seji, potem pa ime naznani vsaj do 15 junija — "ne pozneje — glavnemu tajniku, da se vsi cen j. delegati objavijo v glasilu trikrat zaporedoma. Društva, katera zborujejo po 15.v mescu in ki uvidijo, da nimajo do lega časa svoje redne seje. ter da ne morejo na ta način poslati glavnemu uradu do 15. Junija imena svojega delegata, so prošena, da skličejo izvanredno •ejo ter pri isti izvolijo delegata ter ga nemudoma naznanijo gl. uradu Zveze. Vsa cen j. društva so vljudno proftena, da pošljejo zmotnego in umnega delegata ua prihodnjo konvencijo, kajti rešiti imamo veliko: dosedanja pravila so pomanjkljiva: vse najbolje bode treba tudi ukreniti za nase članice, kojlh se Je fce precejšnjo število prijavilo v Zvezo, ki pa še do danes niso opravičene do sinrtnine. Toraj nas čaka veliko važnt^ra in trudapolnega dela, za kar se potrebuje mol naprednega in trezno - mislečega duha. Vsa poznejša pojasnila in navodila glede konvencije bodo objavljena v glasilu, to je v tem listu, ter so napro-šena vsa cenj. drufitva, da pazijo na to. t Z bratskim pozravom Ivan Pajk, glavni tajnik S. D. P. Z. I OLD SUREHAND. POTNI ROMAN. SPISAL IvAROL MAY. Posloteni! za "G. N. " B. P. L. ORUQA KNJIQA. ostal za vedno tukaj. Bila sem vesela, da sem ga imela t ker bi drugače brez njega s svojim otrokom vred umrla lakote. Sel je doli v Dodge City in dal proglasiti mojega moža mrtvim. "Rabila" sem va-luba in moj sin očeta.,Rollins je postal oboje. Nekdaj se mu je pa sanjalo o zakladu, ki je tukaj zakopan. Ker so se mu sanje večkrat ponovile, je začel Rollins verjeti v zaklad. Ponoči je sanjal o njem, podnevi ga je pa iskal.'.' 44Gotovo pri gori, kjer rastejo stare plantanet" 4 4 Da. Toda jaz ne smem tja in tudi inoj sin ue. Nikomur ue morem povedati, kako sem nesrečna. Vsak dan in vsako uro molim za rešitev. Če.bi mi bog le-.hotel pomagati!" "Pomagal vani bode* dasi vam bode mogoče rešitev napravila skraja žalost. Večkrat sem se že moral prepričati v svojem življenju, da----------— ~ —............... Naprej nisem mogel govoriti, ker je prišel notri Josip in naju prosil, naj prideva vun, da si ogledava nebo. Začudena sva ubogala. 4Mali jelen* je stal zunaj in pozorno gledal oblaček, ki je stal skoraj navpik nad našimi glavami. Drugače pa je bilo nebo jasno. Josip nama je rekel, da se zdi Indijancu oblak sumljiv. 4Mali jelen' je namreč govoril nekoliko angleški, tako, da se je mogel sporazumeti z belim dečkom. Will Salters je zmignil-z rameni in rekel: 4 4 Ta oblaček naj nam bi bil nevaren f Pshaw!" Sedaj je obrnil Indijanev glavo k meni in rekel: "Uči." "Kaj je to.'" me je vprašal Will. 44Vihar, nevihta!" ''Neumnost! Nevaren veter pride samo iz 'luknje', to je, če se ^elo nebo črno prepreže in da ostane le okrogla, svetla luknja. Tukaj je na nasprotno. Nebo je razun tega mesta popolnoma jasno." "Ke-eikena-ilei," je rekel Indijanec. Sedaj sem postal tudi jaz pozoren. Te tri besede pomenjajo 'lačen veter'. Apači označujejo s tem izrazom vrtinčasti veter. Vprašal sem mladega moža, če-se ga bojk Odgovoril mi je: '' Ke-eikena-ak-ilčL'' ! \ . To se pravi 'zelo lačen veter' in pomenja celo vetrno trobo.— Kako je prišel Apač do te domneve? Na oblačku res nisem mogel opaziti nič siimljivega; vedel sem pa tudi, da imajo ti otroci divjine čudovit instinkt za nekatere naravne vremenske izpremembe. 44Neumnost!" mi je rekel Salters. 44Idi notri! Če se ne motim, verjameš tudi ti tej oslariji-" Sedaj si je položil Indijanec prst na čelo in mu rekel: * * Ka-a čapeno!'' Zapazil je, da ne razume Will apaškega jezika in se je poslužil tonkavadijskega narečja, slovenski: 44Jaz nisem bolan," namreč v glavi. Salters ga je razumel, mu pa te besede zameril in stopil zopet v kočo. To priložnost sem porabil, da pokažem 4malemu jelenu', da njegovim prejšnjim odgovorom nisem verjel. Vprašal sem ga: "Katera noga mojega mladega prijatelja je bolna?" "Leva," je odgovoril. 4'Zakaj pa je šepal moj brat z desno, ko je .prišel izza grmovja?" Zasnieliljal je v zadregi, vendar hitro odgovoril: , 44Moj brat se je moral motiti." "Moje oko je ostro. Zakaj šepa 4mali jelen' le tedaj, kadar ga kdo vidi? Zakaj je njegova hoja dobra, če je sam?" Vprašujoče me je pogledal, ne da bi odgovoril. Zato sem nadaljeval: J "Maj mladi prijatelj je že «*jyd o mejii <*ovoriti. Ve, da znam i brati iz sledov, da me ne more prevariti nobena stvar. 'Mali jelen' je prišel danes zjutraj z gore in je šel k rekK iie da bi šepal. Videl sem njegqvo sled. Ali ima še pogum, se mi v drugič zlagati?" j Povesil je pogled in molčal. "Zakaj govori 'jelen', da gre peš v svete kamnolome po glino?" sem nadaljeval. 41 S svojega vigvama je jezdil do tukaj." "I f!" je odgovoril začudeno. "Kako iftoreš to vedeti?" "Ali ni največji glavar Apačev bil,moj učtelj. Ali misliš, da j mu napravim to sramoto, da bi se pustil od mladega Apača prekaniti? Tvoj konj je ei-kayi-kle, rjaveč." Avstro •• Amerikanska črt | preje bratje Cosultoh) NajpripravnejSa in najcenejša paro&roflna črta 7.a Slovenca m Hrvate Novi paznik na dva vijaka "Martiia Washington". Regularna vožnja med New Torkom, Trstom in Reke* Cene veža i b listov iz New Yorka za IIL razred so TJiSTA. ............................................»35.00 LJ ua lj K..................................... 35 go fciSJvri.............................................. ž, 5 00 iAiiiiiiitA.........................................36.20 a.a itLOVtja.................................36.25 Aa ttartka Washington itan« fj.00 »t*. [1. RaZRW> no ai. liifiliiC......................f 6 100 do 65.0C •1 d|H*Ottj UHVCKimii liO*t J«l"W<»" > u* dv» vTi»ka» im»J>> žionj l«rzoj»v: OiiUB, UUKA a.KGittNTl 2* A-OCKANlA. PHELPS BKLto. « s o rVieals. 2 Washington St.. Nevr Yorfc ClTAJTE! UkAžem Vam ceatu k štaatiu. Dokazal som to ti slccl'uda m a dokžžem to cj Vam, ako nado-budnutšiastia. Odpište mi svo-ju adresau a pošIite2c štemp-Ifk a ja Vim poglem tiplny n4-vod a tajnosti, s ooho sa budete radovaC. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 61st ST.. CHICAGO. ILL. NAZNANILO. V zalogi imamo še nekoliko " Slovensko-Amerikanskega Koledarja". Kdor nam pošlje pet centov za poštnino, ga dobi brezplačno. Letos smo bili tiskali v^p izvodov kakor poprejšnja leta in i zato nam jih je nekoliko ostalo. Ured. "Glas Naroda". RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom In Antwcrpom Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov brzeparniki na dva vijaka. (Dalje.) -- Hitel sem vun k svojemu konju, da "prinesem svojo zalogo pre-sušrnegH mesa. katero sem ji dal. Tudi dobrosrčni Will Salters je bil istotako urno pri konju in prinesel svojo zalogo. "O. gospoda, kako sta dobra!" je rekla. "Skoraj bi rekla, da nista Yankeeja." "V kolikor s«> mene tiče, se ne motite," sem odgovoril. 44Nemec seni. Master Salters ima sieer samo od materine strani nemško kri v žilah, vendar j<> š«* boljši dečko, kakor jaz. Njegova mati je bila Avstrijka." ' I "O bog. in jaz sem rojena v Berolinu!" je zaklicala. "Torej tudi Nemka! Potem se lahko poslužimo materinega! j« zika!" . "O. da. da! S svojim sinom smem samo skrivaj nemško govoriti. Kollins tega ne trpi." "Strašen človek!" j»i rekel Salters. 44Nočem vas žaliti, toda bilo mi je tako. kakor bi ga nekdaj, že pred leti, srečal, toda pod okolnoHtmi, ki niso za njega nič kaj častne. Zelo je podoben nekemu! /anikarnežu. katerega so poznali le pod indijanskim imenom. Meni m znano, kaj pomenja ime. Samo kako se glasi? Mislim, da nekako tako kakor Indano ali Indašo." " Inta- ntšo!" se je oglasil mladi Indijanec pri vratih. Nemških besed seveda ni razumel, vendar pa ime. V njegovih očeh se je posvetilo. Ko je moj pogled vprašujoče padel nanj, se je obrnil in izginil od vrat. ' Ime je vzeto iz apašeiue, katerega jezika ne razumeš," sem izjavil tovarišu. "Pomenja pa ravno toliko, kakor 'hudobno oko'." 4'Hudobno oko!" je rekla žena. "To besedo reče moj mož večkrat, če govori v spanju, ali pa če cepi pijan v kotu in se prepira z nevidnimi osebami Časih izgine za cel teden, in potem prinese iz i" o rt Dodge ob Arkanzasu seboj brandy; s čim ga plača, mi ni AtiNiio. Potem pije in pije, dokler ne more .več misliti, in govori o krvi in umoru, o zlatu in nugetih, o zakladu, k je..tukaj Nakopan. V lakih časih si ne upava s sinom v kočo ne noč ne dan, ker se bojiva, da bi naju ne usmrtil." " Nearer na ženska! Kje ste pa dobili pogum, da ste šli s takim luožeuv v to divjino?" • "Ž njim? O. s tem ne bi šla nikdar, nikdar. Prišla sem s svojim prvim možem in njegovim bratom v Ameriko. Kupili smo nekaj Z'*u>lje, in pri tem so nas arenti ogoljufali. 'Listina, o kateri smo misliti. da dokazuje našo lastninsko posest: je bila ponarejena. Ko smo prišli potem na zapad. je pravi lastnik zemljo že več let obdeloval. Ob ves naš denar smo prišli; ni nam preostalo drugega, kakor da »mo živali od tega. kar je prinašal lov. Potem smo »li vedno dalje proti zapadu. Moj mož je hotel v <'alifornijo. Cul je, da se tam koplje z'ato. Ko smo prišli do tukaj, ni šlo več naprej ; jaz sem bila vsa i izmučena iu bolna. Noeiti smo morali na prostem, a k sreči smo^ kiualu našli to kočo. Bila je zapuščenarlastnik nam je pa bil neznan. Pomagali smo si, kakor je bilo mogoče. Toda misli na Califor-ngo inoj'moz ni mogel opustiti. Na vsak način je hotel tja. Jaz ni-j serti ■ mogla, njegov brat pa ni hotel; tožilo se mu je po domovini. Sain bog ve, po kako težkem boju sem mu dala dovoljenje, da se je I»odal sam v zlate kraje, iskat srečo, medtem, ko je ostal svak pri meni. Vrnil se fri nikdar več. Pol leta po njegovem odhodu sem dobila Josipa, ki ni nikdar videl svojega očeta. Tri leta je bil star, ko se je podal svak nekega dne na lov, in se nikdar več vrnil. Nekaj dni |K>zneje aem ga najdla ua obrežju reke s krogi jo v glavi. Mogoče so ga ustrelili Indijanci." "Ali je bil skalpiran?" * , ^ .--7 "Potem je belec ujegov morilec. Kako ste ae mogli potem prefc-**vliatif" lero sem pridelala. Potem je prižfd moj tajanji Severova zdravila preganjajo bolezni in preprečajo njihov povratek. Kaj je Vaš odgovor? Ali ste bolni? Potrti! Pretegnjeni? Čemerni? J*rez častihlepja* Vas ne veseli zabava? Medli in slabi? Bledega licat Nečist jezik? Creva zabasana? Pogostni glavobol? Slaba prebava? Videti starejši nego ste? Pogum! in uživajte SEVEROV Življenski balzam To je lek, ki ga baš potrebujete. Deluje na razne organe in na kri na tak način, da sc Številne bolezni preženejo in u-utroj kmalu povrne k zdravju in mla- t dostni moči. 75 centov steklenica. Vas lekarnik prodaja Življenski balzam in droga Severova zdravila. Recite "NE", če Vam hoče naprtiti kako drago zdravilo namesto pristnega. Naša zdravila imajo « navodila tiskana v slovenskem jeziku. LAPLAND 18,694 tot FINLAND 12,185 ton KROONLANI 12,185 ton vaeSjrCaNB 12.018 ton Kratka'in udobna pot xh potnjkej* Avetrijo, na Odrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerjiom in iuaenovaniiri deželami je dvojna direktna ie-letniika zvesa* Posebno se Se skrbi ta udobnost poiin *ov medkrovja. Trcjti rasred o os toil malih kabin za 2, 4, 6 in S potnikov Za" nadaijne informacije, cene in vožne liatke obrniti M la na No. 9 BrMdw«;' NEW YORK 84 Stat« Street. BOSTON. MASS. 709 2nd Ave.. SEATTLE. WASH. 1319 Walnut Street. PHILADELPHIA PA.! REO STAR LINE. 31» beery Street. SAN FRANCISCO CAI 121 So. 3H Street. MINNEAPOLIS. MINT 31 Hospital Street, MONTREAL. QUE, I30G "F" Street. N. W.' W ASHINGTON. D. C. 219 St. Charles Strefet, NEW ORLEANS, LA. 90>96 Dearborn Street ; CHICAGO. ILL. BOO Locust Street. 1ST. LOUIS. MO. 205 McDeruot Ave, WINNIPEG. MAN) 319 Geary Street. SLOVENCI IN SLOVENKE NA-ROCAJTE SE NA "GLAS NARO-1 DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠISbOVKNSKI DNEVNIKI __ __ C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANT1QUE. (Francoska parobrodna družba« Direktna črta , do Havre, Pariza, »-vice, Inomosta m jujuoljanc. parnlkl 90s "LA PROVENCE" /LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "f.A TOUR MNE 1 dva. vijaka na dvm vijaka oa dva vijaka ne dva rtiaka Kožni opabki so med najnavadnejšimi zoaki in posledki slabe krvi. Izdatno in zanesljivo zdravilo za nečisto, pičlo, oslabelo kri in za zdravljenje kožnih bolezni je Severov kričistilec En dolar steklenica. Ne bodite nervozni. Imamo zdravilo, ki teši in krepi živce, lajša razdražljivost in biaži napetost ustroja. Tisočerim onemoglim nervoznim ljudem je pomagal Severov Nervoton. En dolar steklenica. Svet dobite zastonj, če pišete na naš zdravniški oddelek. W. F. Severa Co CEDAR PiPIOS Poštni p ar n lici «01 "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO" na dva vijaka."" Glavca agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebruafh Balldtag.7 Parniki odptiqejo od sedaj naprej vedao ob četrtkili is praturitta ftev. S* , North River uob'iobotihpaiz pristaaiiai 84 Nortk River, N. I. LA LORRAINE 1. junija 1911. *EA LORRAINE 22. jun. 1911 8. junija 1911 *LA PROVENCE 29. jun. 1911., 13. maja 1911. *LA TOURAINE 6. julija 1911: NOXIA PLOVRM ▼ liVBIi Parnik ,#NrAGARA odpluje s pomola 84 27. maja ob 3 popol. Parnik *CIIICAG0 odpluje s pomola 57 27. maja ob 3: uri popol. Parnik FLORIDE odpluje s pomola 84 10. junija ob 3. uri popol, Parnik LA BRETAGNE. odpluje s pomola 57 10. junija ob 3 popoL •LA PROVENCE *LA SAVOIE