Cerkvene zadeve. Prvi culu-kafriški mašnik. Ljubljanska «Danica» je priobčila zanimivo pismo nekega trapista iz Marijanhilla v katerem pripoveduje, kake ob6utke je zbudil rojakom nastop prvega 6rnega mašnika, ko se je povrnil po kon6anih študijah iz Rima v svojo 6rno domovino. Trapist piše tako-le: «Naš pre6ast. o6e opat je pripeljal vrnivši se od zadnjega potovanja v Rim seboj 6rnega mašnika, kolikor mi znano, prvega iz rodu Culukafrov, ki je dosegel maSDiStvo. Prijateljem misijona v južni Afriki je pa6 znan po sliki, ali vsaj po imenu, nekateri so ga morda celo osebno poznali, ko je bival v Rimu in na Nemškem; — njega irae je dr. Eduard Miiller. Leta 1884. je bil prišel 6rni6ek kot lOletni de6ek v misijonsko šolo v Marijanhillu. Ker je kazal izredno nadarjenost, poslal ga je takratni opat o. Franc 1. 1888. v Rim v propagando, kjer je s sijajnimi vspehi vršil in dovršil svoje Studije. Sedaj se je vrnil kot maSnik in doktor modroslovja v svojo domovino. Ni mi možno popisati začudenja, ki se je zrkalilo na obrazih Solarjev, ko so ga videli spremljajo6ega 6ast. o6eta. Bil jim je nedoumljiva uganka: kajti 6rna barva in vsa zunanjost jim je dejala, da je njihovega rodu, a 6astitljiva duhovska obleka je zna6ila duhovna. Z odprtimi ustmi so zrli vanj in niti glasu niso mogli dati od sebe samega 6udenja: videlo se jim je, da uganke ne mo- rejo rešiti. Ko sem iim pa povedal, da je tudi mašnik, tedaj se je izvil iz njihovih prsij zategnjeni «au» (kar poraenja toliko, kakor naš «6»), in ve6 mi je povedal ta medmet, kakor dolg govor; a še vedno so bile njihove o6i uprte vanj, prsi so se jim dvigale in le polagoma se je vrnilo živlienje med nje. Najprej so čute kazali po raznih zunanjih znamenjih, še-le pozneje se iim je razvozljal tudi jezik in naposled si je za6udenje duška dalo v vzkliku: «Crni mašnik!» Ej, to jim ie dalo tvarine h govorjenju, to jim je dalo veselje za petje! V sprevodu so ga spremili s 6ast. o6etom na dom. On pa se Je 6udil najbolj temu, da med vsemi velikimi in malimi šolarji ne najde ve6 nikakega znanca. «Ti so mi vsi tuji», je dejal ve6krat. Je pa6 minilo že nad 10 let, odkar ni bil v Marijanhillu in v tej dobi se je marsikaj spremenilo. Njegovi šolski tovariši so odrastli ter si ustanovili lastno domovje ali pa so odšli v tujino. Naposled zapazi med mladimi možmi vendar-le znano oblieje. «To je Josip Huber», zakli6e, «tega pa poznam, bil je z menoj v šoli». Mimogrede bodi omenjeno, da govori dr. Eduard Muller ve6 jezikov in prav dobro angleški in italijanski, dosti dobro tudi nemški. Razven teh in svojega materinega kalriškega jezika govori gladko latinsko, razume grško in nekoliko tudi hebrejsko in je sploh humanisti6no, modroslovno in bogoslovno jako naobražen. In to kafer! Ali ni 6udno? Naslednji dan je bral med kairiško službo božjo tudi on sv. mašo. Za nas vse je bilo to nekaj posebnega, ko smo videli ernega mašnika pred altarjem. Obraz in roki ste se videli tembolj 6rni, ker ste bili v tolikem nasprotju od bele albe in belega mašnega obla6ila. Druga6e pa ima vsa njegova postava nekaj tako mladostnega in otroško-nedolžnega na sebi, da se nehote 6loveku prikupi. Rubrike je izpolnova! zelo natan6no; čuden se mi je zdel le veliki križ, s kojim }e ljudstvo ob koncu svete maše blagoslovil. A to ni graje vredno; še-le prav dobro se mu je podajalo. Po sv. maSi je nagovoril vernike v kafriskem jeziku. Kaj so zamorci ob tem nagovoru mislili in 6utili, ne vem; ali zdi se mi, da }e bila stara ženica, ki je nekaj dni pozneje mašnika-zamorca sre6ala, reprezentantinja vseh kafrov. Njeno za6udenje in njeno veselje je bilo skoro brezmejno. Z rokami je tlesknila, ve6krat zaporedoma je sve6eniku prisr6no roko stisnila in kakor veletok so se ii usipale iz ust hvalnice na Stvarnika radi tolike nezaslišane milosti! — Bil sem pri6a tega prizora in mislil sem si: «Kako vesela bo še-le lastna mati nad takim sinom!» Ali v svojo žalost sem sliSal, da so Miillerievi stariSi še pagani in prav tako njegovi bratje in sestre; mati je vrhu tega Se slepa, torej dvakrat slepa, duSevno in telesno. Cloveku se kaj tacega zdi skoraj nemogo6e, Sleherni bi pa6 pri6akoval, da se bodo ob sinovi spreobrnitvi ali zaradi njega vsi takoj spreobrnili. Ali niso se. Iz tega se vidi jasno, da je spreobrnitev kake duše milost božja, ki jo Bog podeli, komur sam hoče. Oznanovanje besede božje samo na sebi še ne zadostuje. Upati pa je, da se bo mlademu zamorskemu sve6eniku posre6ilo, po nekrvavi daritvi, kojo daruje vsak dan, izprositi za vse svoje sorodnike najve6jo vseh milosti — sv. vero. Kratki 6as po6itnic porabi Miiller v obiskovanje misijonskih postaj. Po po6itnicah nastopi sam misijonsko delovanje v svoji domovini. Da bi bilo njegovo delo blagoslovljeno! Ker je pa silno težko, kako ljudstvo spreobrniti in spreobrnjeno ohraniti stanovitno v sv. veri brez duhovnikov-doma6inov, zato kli6em k Bogu, delilcu milosti, naj obudi prvemu 6rnemu culu-kafru-maSniku Se mnogo tovarišev v svetem poklicu!*