Kraljestvi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
dotelne vlade xa Slovenijo.
Vsebina: Sklep ministrskega sveta glede ustanovitve posebne organizacije za kupovanje, oziroma izvažanje življenskih potrebščin. Naredba o tarifi izvoznih carin. Naredba o i*-važanju živine, mesa in mesnih predelkov iz naše države. — Naredbe deželne vlade za Slovenijo: o izvršilnih predpisih glede sestave kvalifikacijskih komisij po službeni pragmatiki; o pristojnosti in ustroju predsedniltva deželne vlade za Slovenijo; o pristojnosti poverjeništva za notran e zadeve. Uradni popravek naredbe št 83. — Razglasi osrednje vlade: Objava glede nežigosani'! bankovcev za eno in dve kroni. — Razglasi deželoo vlade za Slovenijo: Razpis služb dveh računskih praktikantov pri knjigovodstvu poverjeništva za jam»
dela. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Naredbe osrednje vlade.
110.
Sklep ministrskega sveta glede ustanovitve posebne organizacije za kupovanje, oziroma izvažanje življenskih potrebščin*
Ministrski svet je v seji dne 3. februarja 1920. na podstavi referata, ki mu pa je predložil po-spod minister za prehrano, sklenil to-le:
f.
Minister za prehrano ‘<e pooblašča ustanoviti organizacijo, ki ji bodi naloga:
1.	) da izključno kupuje hrano na račun države, bodisi za domačo potrebo ali za izvoz v inozemstvo;
2.	) za izvoz v inozemstvo, izključno po tej organizaciji, prihajajo v poštev:
a)	vse vrste žita, moke in drugi izdelki iz žita in moke;
b)	fižol, leča, grah, bob;
c)	živa živina in mast ;
c) izjemoma tudi druge življenske potrebščine, kolikor so navedene v kompenzacijskih ali drugih državnih pogodbah.
n.
Cim bo omenjena organizacija osnovana, preidejo vsi posli centralne uprave, ki se tičejo nabav, izvoza, fakturiranja in plačevanja hrane, na prej navedeno organizacijo.
III.
Minister za prehrano se pooblašča, da predloži o obliki, sestavi in poslovanju te organizacije pravilnik, ki se predloži ministrskemu svetu v odobritev.
IV.
Minister za prehrano se pooblašča, da predloži uredbo o ukrepih zoper navijanje cen v prometu z najvažnejšimi predmeti.
V Beogradu, dne 2. februarja 1920.:
O S br. 512.
Minister za prehrano in obnovo dežel: Bukšeg s. r.
Naredba o tarifi izvoznih carin.**
Ministrski svet je v seji dne 7. februarja 1< na predlog ministra za trgovino'in industi sklenil to-le:
Carinski postavki, ki so predpisani v tarifi izvoznih carin, priloženi sklepu ministrskega sveta IV. br. 679 z dne 5. novembra 1919. in ka-
* Razglašen v „Službenih Novinali kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 32, izdanih dne 13. februarja 1920.
** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca" št. 33, izdanih dne 14. februarja 1920
terih veljava, je bilal z odlokom ministrskega sveta IV. br. 644 z dne 29. januarja, razglašenim v št. 24 „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ z dne 3. februarja 19 m.* podaljšana do vštetega dne 15. februarja 1920., ostanejo v veljavi do vštetega dne 15. marca 1920.
V Beogradu, dne 11.februarja 1920.;
IV. br. 1095.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo,
oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko.
112.
Naredba o Izvažanju živine, mesa in mesnih predelkov iz naše države.**
Po priobčilu ministrstva za zunanje zadeve z dne 26. januarja 1.1., I T A br. 162, in na podstavi obvestila kraljevskega poslaništva v Bernu je bilo v poslednjem času v Švico iz naše države uvoženih nekoliko transportov zaklanih svinj v pokvarjenem stanju; zato preti nevarnost, da izgubimo tržišče, ki ga imamo sedaj, in dobro ime, ki gä je naše blago te vrste uživalo doslej.
Da se preprečijo ponovni primeri, zaščitijo splošni interesi države in interesi kmetovalcev ter zagotovi izvažanje živine, mesa in mesnih predelkov iz naše države, odrejam na podstavi čleira 2. in v zvezi s členi 3., 57. in 64. uredbe o ustroju ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 8. julija 1919.:
1.	) Živina, katere meso je namenjeno za izvoz v inozemstvo, bodisi v svežem ali v predelanem stanju, se sme klati samo v klalnicah, ki imajo potrebne naprave in prostore, da se more sveže meso pripraviti za nadaljnje transporti-ranje; za predelovanje mesa pa je treba imeti primerne prostore z vsemi potrebnimi pripravami.
2.	) Klalno živino in njeno' meso, namenjeno za izvoz bodisi v svežem ali v predelanem stanju, sme pregledovati samo državni veterinar ali veterinar, ki ga odredi minister za kmetijstvo in vode na predlog dotične pokrajinske vlade, oziroma poverjeništva za kmetijstvo.
3.	) Za izvažanje in predelovanje se dopušča samo meso zdrave živine in popolnoma sposobno za ljudsko hrano. Potrdilo o izvoru in zdrav-stvenosti zaklane živine, svežega mesa in mesnih predelkov izdaja samo državni, oziroma odrejeni veterinar, ki je pregledal živino za klanje in meso, nadziral pripravljanje in izdelovanje predelkov, in sicer samo, ako se ugotovi tudi ob nakladanju za izvoz, da so v pravilnem stanju.
4.	) Zaklana živina in sveže meso se smeta nakladati samo v čiste in take železniške vo-
se mora vršiti ob nadzorstvu veterinarja, ki pregleduje klalno živino in meso.
Oblastvom, pristojnim za izvrševanje te naredbe, se naroča, naj ukrenejo nadalje, česar je treba, ter naj pazijo* na to, da se bo točno izvrševala izdana naredba; zainteresirane} se obveščajo* o njej zaradi nadaljnjega ravnanja.
V Beogradu, dne t. februarja 1920.:
B T št. 584.
Minister za kmetijstvo in vode:
K. Stojanovič s, r.
Naredbe deželne vlade za Sloveniju.
113.
Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se izdajajo izTršilni predpisi glede sestave kvalifikacijskih komisij po službeni pragmatiki
Člen I.
V zmislu §§ 14. do 16. službene pragmatike iz leta 1914. in vpoštevaje izpremembe v organizaciji državne uprave v Sloveniji, se pri deželni vladi za uradnike, ki prihajajo v poštev za časovno napredovanje, ustanavljajo nastopne kvalifikacijske komisije:
I.	Pri predsedništvu deželne vlade in poverjeništvu za notranje zadeve.
Komisija, ki je namenjena juridično-admini-strativnim uradnikom politične, uprave pri predsedništvu deželne vlade, pri poverjeništvu za notranje zadeve, pri okrajnih glavarstvih in političnih ekspoziturah, sestoji iz/petih članov, ki jih predsednik deželne vlade dogovorno s šefom poverjeništva za notranje, zadeve imenuje izmed juridično-administrativnili uradnikov pri predsedništvu, oziroma pri poverjeništvu za notranje zadeve.
Za pisarniške uradnike zgoraj navedenih uradov, nadalje za uradnike pri dopisnem uradu, pri tiskovnem uradu in pri prisilnih delavnicah velja ista komisija.
Za policijske uradnike velja ista kvalifikacijska komisija, a namesto najrr.lajših dveh ju~ ridično - administrativnih uradnikov politične uprave se po možnosti vpokličeta dva policijska konceptna uradnika pri poverjeništvu za notranje zadeve.
Za računske uradnike zgoraj omenjenih uradov velja ista kvalifikacijska konusi ja kakor za juridično-administrativne uradnike politične uprave, a namesto najmlajših dveh juristov se vpo-
zove, ki so prirejeni za njiju transportiranje; namestiti se morata v njih brez nevarnosti, da bi se pokvarili. Cim nastopijo toolejši dnevi, se sme nakladanje in nadaljnje transportiranje vršiti samo v železniških vozovih, opremljenih ^hladilnimi pripravami in pomočki. Nakladanje
* Uradni list pod št. 80.
** Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca" št. 34 izdanih dne 15. februarja 1920.
kličeta dva računska uradnika pri knjigovodstvu deželne vlade, ki opravlja računske posle za pred-sedništvo, poverjeništvo za notranje zadeve in poverjeništvo za uk in bogočastje.
II.	Pri poverjeništvu za kmetijstvo in deželni komisiji za agrarne operacije.
Komisija, ki je namenjena agronomom kategorije A (§ 52. službene pragu atike) pri poverjeništvu za kmetijstvo, pri deželni komisiji za
agrarne operacije in njima podrejenih uradih in nika pri gozdarskem oddelku, oziroma pri pred-
zavodih, sestoji iz petih članov, in sicer iz šefa poverjeništva za kmetijstvo, iz treh po njem imenovanih agronomov kategorije A in iz enega po šefu imenovanega juridično-administrativne-ga uradnika poverjeništva za kmetijstvo.
Za kulturne inženjer je, za gozdarske tnže-njerje, za živinozdravnike, za geometre, za agm-nome kategorije C (§ Ö2. službene pragmatike) in za računske uradnike tega resorta velja ista komisija, samo namesto dveh najmlajših agronomov kategorije A vstopita dva uradnika tu imenovanih strok.
Za juridično-administrativne uradnike vstopijo po možnosti namesto najmlajših štirih članov štirje po šefu imenovani juridično-admini-strativni uradniki poverjeništva za kmetijstvo, najmlajši člani komisije, namenjene juridično-
sedništvu ali poverjeništvu za notranje zadev Za tehnične pomožne in za pisarniške uradnike velja ista komisija.
Za računske uradnike velja ista kvalifikacijska komisija, a namesto najmlajših dveh gozdarskih inženjerjev se vpokličeta dva računska uradnika tega oddelka, oziroma knjigovodstva deželne vlade, ki opravlja računske posle za pred-sedništvo, poverjeništvo za notranje zadeve in poverjeništvo za uk in bogočastje.
Za juridično-administrativne uradnike vstopijo po možnosti namesto najmlajšib štirih članov štirje po šefu imenovani juridično-administrativni uradniki gozdarskega oddelka; ako pa takih ni v zadostnem številu, vstopijo kot ostali člani
in deželne komisije za agrarne operacije; ako pa takih ni v zadostnem številu, vstopijo kot ostali člani najmlajši člani komisije, namenjene juridično-administrativnim uradnikom pri pred-sedništvu in poverjeništvu za notranje zadeve.
Za tehnične pomožne uradnike velja ista komisija, ki je namenjena uradnikom višje kategorije dotičnih tehničnih strok. Za pisarniške imenujeTo'č^nVkvahfiTacijškilr' komišij^ Se ime-uradmke velja t.sta kom,sija, k, velja za nepo- • tudi trebno itevil0 namestnikov, srednje predstojnike dotičnih pisarniških urad-
administrativnim , uradnikom pri predsedništvu in poverjeništvu za notranje 'zadeve.
Člen II.
Za člane kvalifikacijskih komisij naj se ime nnjejo le uradniki, ki za časovno napredovanje ne prihajajo več v poštev. Ob istem času, ko se
ni kov,
III.	Pri poverjeništvu za javna dela.
Komisija, ki je namenjena gradbenim inže-nijerjem, strojnim inženjerjem in elektroinže-njerjem pri poverjeništvu za javna dela in njemu podrejenih uradih in zavodih razen monta-nističnih, sestoji iz petih članov, in sicer iz šefa poverjeništva za javna dela, iz treh po njem imenovanih inženjerjev tega poverjeništva in »z enega po šefu imenovanega juridično-administra-tivnega uradnika tega poverjeništva, oziroma predsedništva ali poverjeništva za notranje zadeve.
Za tehnične pomožne in za pisarniške uradnike velja ista komisija.
Za računske uradnike velja ista kvalifikacijska komisija, a namesto najmlajših dveh inženjerjev se vpokličeta dva računska uradnika tega poverjeništva, oziroma knjigovodstva deželne vlade, ki opravlja -ačunske posle za pred-sedništvo, poverjeništvo za notranje zadeve in poverjeništvo za uk in bogočastje.
Za juridično-administrativne uradnike vstopijo po možnosti namesto najmlajših štirih članov štirje po šefu imenovani juridično-admini-strativni uradniki poverjeništva za javna dela; ako pa takih ni v zadostnem številu, vstopijo kot ostali člani najmlajši člani komisije, namenjene juridično-administrativnim uradnikom pri predsedništvu in poverjeništvu za notranje zadeve.
Za montanistične urade in zavode se ustanovita posebni kvalifikacijski komisiji pri rudarskem glavarstvu in pri osrednjem uradu državnih montanističnih obratov v Ljubljani.
IV.	Pri poverjeništvu za uk in bogočastje in pri višjem šolskem svetu.
Člen ITI.
Ta naredba sc ne tiče jroverjeništev za pravosodje in za socialno skrbstvo.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani,
dne 6. februarja 1920.
Predsednik: dr. Žerjav s. r.
114,
Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se začasno ureja pristojnost in ustroj predsedništva deželne vlade za Slovenijo.
Člen 1.
Deželni vladi za Slovenijo načeluje predsednik.
Člen 2.
Predsednikovo področje.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo opravlja pod splošnim nadzorstvom ministra za notranje zadeve in pod posebnim nadzorstvom stvarno pristojnih ministrov nastopne posle:
1.	) reprezentira osrednjo vlado pri svečanostih ;
2.	) predstavlja deželno vlado na zunaj;
3.	) predseduje gremialnim sejam deželne vlade in skupnim gremialnim sejam deželne vlade s samostojnimi vladnimi oddelki;
4.	) skrbi za enotnost v deželni politični upravi‘ter izvršuje splošni nadzor nad okrajnimi političnimi oblastvi;
5.	) izvršuje vrhovno vodstvo onih oddelkov deželne vlade, ki niso poverjeništva, oziroma ki
nimajo poverjenikov;
6.) izvršuje vrhovno nadzorstvo nad oskr-Komisija, ki je namenjena juridično-admini- ' bovanjem in likvidacijo imovine bivših deželnih strativnim uradnikom politične uprave pri po-■ avtonomnih uprav;
verjeništvu za uk in bogočastje in pri višjem 7.) rešuje vse stvari, ki se nanašajo na pre-šolskem svetu, sestoji iz šefa poverjeništva za osnovo državne ustave in javne uprave (komi-uk in bogočastje in iz štirih po njem imenova- sija za preosnovo javne uprave) ; nih juridično-administrativnih uradnikov pri po- , ß.) upravlja vse stvari, ki se tičejo spornega verjeništvu za uk in bogočastje in pri višjem ozemlja in določitve državnih meja (komisija šolskem svetu, oziroma akc jih ni v zadostnem za mirovno konferenco, urad za zaščito begun-številu, pri predsedništvu ali poverjeništvu za cev);
notranje zadeve.	j 9,) VO(Ji vse personalne stvari, ki se nanašajo
Za pisarniške uradnike velja ista komisija, j na osebje nri predsedništvu deželne vlade, pri Za arhivne in knjižniške uradnike, za muzej-1 dopisnem in pri tiskovnem uradu, pri Uradnem ske uradnike in za računske uradnike pri ome I listu, nadalje na juridično-administrativne in njenih oblastvih in njima podrejenih uradih in pisarniške uradnike, na pisarniško pomožno zavodih velja ista komisija, a namesto najmlaj- osebje in na uradne in pomožne sluge pri okraj’-ših dveh juristov vstopita po možnosti dva urad- nih glavarstvih in političnih ekspoziturah, kolikor ni to stvar nižjih oblastev, potem na osebje pri knjigovodstvu deželne vlade, ki opravlja ra-
12.	) skrbi za čuvanje šifre ter za šifriranje in dešifriranje uradnih brzojavk in drugih spisov:
13.	) izvršuje vrhovno vodstvo dopisnega ura da, tiskovnega urada \n Uradnega lista.
Člen 3.
nika iste ali vsaj sorodne stroke.
V.	Pri gozdarskem oddelku deželne vlade.
čunske posle za predsedništvo, jroverjeništvo za
Komisija, ki je namenjena gozdarskim inže- notranje zadeve in poverjeništvo za uk in bogo njerjem pri obeh odsekih gozdarskega oddelka čast je;
in njima podrejenih uradih in zavodih, sestoji 10.) sodeluje pri personalnih stvareh, ki se iz petih članov, in sicer ir. šefa gozdarskega od- tičeio drugim uradom dodeljenega osebja izmed delka, iz treh po njem imenovanih gozdarskih staležev, omenjenih pod 9.): inženjerjev pri gozdarskem oddelku, oziroma pri,	11.) posreduje med osrednjo vlado in držav-
poverjeništvu za kmetijstvo ali pri deželni ko-j nimi nameščenci v stanovskih stvareh ter nad-misiji za agrarne operacije in iz enega po šefu ; žira dobrodelne in skrbstvene akcije za državne imenovanega juridično-administrativnega urad- nameščence;
Predsedstveni urad.
Predsedniku pomaga pri izvrševanju njegovih poslov pred vsem predsedstveni urad, ki sestoji iz predstojnika, iz pod referentov in iz pomožnega osebja.
Predsedstveni urad posluje po navodilih in pod nadzorstvom predsednika deželne vlade.
Predstojnik predsedstvenega urada priprav Ija z dodeljenimi podreferenti rešitve, v manj važnih stvareh tudi sam odohruje rešitve, zastopajoč predsednika deželne vlade, končno nadzira predsedstveno pisarno (vložišče, prepisova-lišče, odpravništvo, registraturo, arhiv in inventar predsedništva) in tej pisarni poverjeno knjižnico deželne vlade.
Člen 4.
Knjigovodstvo.
Računske posle predsedništva vodi knjigovodstvo, ki sestavlja in izvršuje proračun za vse predsedništvo po podatkih predsedstvenega ura. da, izdeluje predloge glede virementov in glede otvarjanja naknadnih kreditov za nezadostno preliminirane izdatke ter sestavlja zaključni račun za minulo proračunsko leto.
Knjigovodstvo izvršuje nadalje predhodno in naknadno upravno kontrolo; v tem pogledu je odgovorno glavni kontroli v Beogradu.
Člen 5.
Nadomeščanje predsednika deželne vlade.
Kadar je predsednik deželne vlade odsoten, ga nadomešča vobče za to določeni poverjenik, v primeru člena 2., točke h., pa za to določeni uradnik đotičnega o'ddelka. .
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, dne 13. februarja 1920.
Predsednik: dr. Žerjav s. r.
115.
Naredba deželne vlade za Slovenijo, s katero se začasno ureja pristojnost poverjeništva za notranje zadeve.
Prvi del.
Splošne odredbe.
Člen 1.
Poverjeništvo za notranje zadeve je del de želne vlade za Slovenijo. Njega področje se razteza na vse ozemlje deželne vlade za Slovenijo.
Področje.
Člen 2.
Z izjemami, določenimi v prilog celokupni deželni vladi in glede osebnih stvari v prilog osrednji vladi in kroni, ukrepa in razsoja poverjeništvo v svojem področju na zunaj končnove-, Ijavno, t. j. kot zadnja administrativna stopnja ter izdaja izvršilne naredbe k veljavnim zakonom in zasilnim naredbam, a stoji pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva za notranje zadeve, ki v svojih internih navodilih določa smer in načela v upravi in ki sme zahtevati pojasnil.
Člen 3.
Na poverjeništvo za notranje zadeve so prešli:
!•) vsi posli, ki so dne 31. oktobra 1918. spadali v področje bivšega avstrijskega ministrstva za notranje zadeve, kolikor niso izrečno odka-zani drugemu oblastvu;
2.) dalje vsi posli, ki so imenovanega dne spadali v področje bivših avstrijskih deželnih političnih oblastev, kolikor so bila ta oblastva podrejena avstrijskemu ministrstvu za notranje zadeve in se ti posli niso izrečno odkazali drugemu I oblastvu;
J 3.) potem vsi posli bivših deželnih odborov, oziroma zborov, kolikor z ozirom na naredbo o prehodni upravi na ozemlju Narodne vlade I SHS z dne 14. novembra 1918., št. 111 Ur. 1., ne
Pripadajo političnim okrajnim oblastvom ali kolikor se ti posli niso izrečno odkazali drugemu oblast v u;
4.	) nadalje vse stvari zunanje vojaške uprave, kolikor ne pripadajo podrejenim oblastvom ali vojaškim poveljništvom;
5.	) končno vsi posli deželne politične uprave, ki niso odkazani drugemu oblastvu.
Kazenske zadeve v stvareh, ki spadajo v področje drugega poverjeništva ali oddelka deželne vlade, oziroma v področje deželnega političnega oblastva (oddelka, odseka), neposredno podrejenega ministrstvu, tudi ne pripadajo poverjeništvu za notranje zadeve, ako so dne 31. oktobra 1918. spadale v področje bivšega avstrijskega rtunistrstva za notranje zadeve.
Ustroj poverjeništva za notranje zadeve.
Člen 4.
Poverjeništvu za notranje zadeve načeluje poverjenik. Po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorstvom se vrši vse jpofelovanje poverjeništva.
Poverjeniku pomaga pri delu za to določeni uradnik tega poverjeništva.
Ta skrbi za to, da se posli v vseh odsekih opravljajo pravilno in pravočasno. Kadar je poverjenik odsoten, ga zastopa v dolžnosti. Odgovoren je poverjeniku za pravilno poslovanje pri Poverjeništvu.
Člen 5.
Poverjeništvo se deli na potrebno število Msekov.
Vsakemu odseku načeluje referent, izvzemši knjigovodstvo, za čigar osebni sestav in službeno razmerje veljajo povsem odredbe zakona o ustroju glavnega računovodstva. Referenti neposredno nadzirajo delo v svojih odsekih ter so Odgovorni za pravilno in pravočasno izvrševanje poslov v njih. Če se uradnik uporablja za referenta, ne učini to nikake izpn membe v njega Snovnem razredu in činovni vrsti.
Člen 6.
Poverjeništvu za notranje zadeve so podrejena :
1.	) okrajna politična oblastva (okrajna glavarstva, politične ekspoziture, mestni magistrati) v zmislu veljavnih zakonov in naredb glede onih Poslov, ki pripadajo v višji stopnji poverjeništvu «a notranje zadeve;
2.	) policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in Policijski komisariati;
3.	) varnostna straža za Slovenijo:
4.	) prisilne delavnice.
Drugi del.
Posebne odredbe.
L Posamezni posli poverjeništva.
Člen 7.
V področje poverjeništva za notranje 'zadeve sPadajo te-le stvari:
A.	Personalni posli glede vsega osebja Pri poverjeništvu za notranje zadeve, pri poli-rijskih oblastvih, pri varnostni straži in pri pričinili delavnicah.
3.) Posli deželnih odborov, oziroma zborov, utemeljeni v občinskem redu, oziroma občinskem volilnem redu, zlasti oni, ki se nanašajo:
a)	na izpreminjanje občinskih mej, združevanje ali razdruževanje občin in na združevanje posameznih občim zaradi skupnega poslovanja ;
b)	na občinske volitve in na postopanje, če kdo neče sprejeti izvolitve v občinski zastop, oziroma neče sprejete službe opravljati;
c)	na krajno policijo glede varnosti osebe in lastnine, glede cest in rek, glede poslov, glede nravnosti in glede požarov;
č) na občinsko gospodarstvo vobče (n. pr. ohranitev občinskega osnovnega piemoženja in osnovne imovine, posebno pritrditve zamenjavi, prodaji, zastavi, krajni obremenitvi ali razdelitvi osnovnega premoženja, osnovne imovine vobče ali občinskih naprav, pritrditve razdelitvi letnega prebitka med občane, dokladam na direktne davke in užit-nine, najemu posojil, oziroma prevzemu poroštva in pa pritrditve nakladam in davščinam, ki niso doklade k davkom) ;
d)	na občinske račune in proračune;
e)	na pritožbe v zadevah občinskega gospodarstva ;
f)	na določevanje zastopnika pri pravdah občin v zasebnopravnih stvareh;
g)	na disciplinarno postopanje zoper člane občinskega starejšinstva (ukazi, globa, komisije, odstavitev od službe itd.).
Č. Posli glede okrajnih z. as topov, in sicer:
1.) Vrhovno vodstvo in nadzorstvo uprave okrajnih zastopov na Štajerskem, kolikor je to do sedaj pripadalo deželnemu odboru, oziroma zboru.
2.) Vse na okrajne zastope se nanašajoče zadeve, ki so po zmislu zakonov do sedaj spadale v področje bivšega namestništva v Gradcu in v katerih je bilo le-to podrejeno bivšemu avstrijskemu ministrstvu za notranje zadeve.
3.) Posli štajerskega deželnega odbora, oziroma zbora, utemeljeni v zakonu za okrajne zastope, zlasti oni, ki se nanašajo:
a)	na izpreminjanje obsega okrajnega zastopa, na ustanavljanje dveh ali več okrajnih zastopov namesto enega in na določevanje njih uradnega sedeža, potem na združevanje dveh ali več okrajev zaradi skupnih naprav (zakon za Štajersko z dne 7. decembra 1874., dež. zak. št.2 iz leta 1875.),
b)	na vpoklicevanje okrajnega zastopa,
c)	na ohranitev imovine okraja in okrajnih zavodov, na pritrditve prodaji, trajni obremenitvi ali zastavi osnovne imovine okraja ali 'nieeovih zavodov, na pritrditve najemu posojil ali prevzemu poroštva, na pritrdila dokladam na direktne davke in na pritrditve drueim nakladam,
č) na pritožbe v zadevah okrajnega gospodarstva,
d)	na pritožbe zoper sklepe in odredbe okraj-nefa zastopa in okrajnega odbora v občinskih zadevah, navedenih v § 57. zakona z dne 14. junija 1866., dež. zak. št. 19.
D.	N ar od n ogoisp o d ar s kjt po'sdi, in sicer:
B.	Politični posli v ožjem pomenu, in sicer:
1.) skrb za ohranitev in razvidnost državnih 'itejd;
• 2.) državljanstvo in domovinske zadeve;
3.	) nadzorstvo glede rojstnih, poročnih in Mrtvaških matic; popravljanje in izpopolnjevanje teh matic; izpremembe imen;
4.	) zakonske stvari po 'zmislu dosedanjih določil;
5.	) ljudsko štetje;
6.	) izpremembe krajevnih imen in povzdigi ^ajev v trge in mesta;
7.	) volitve v zakonodajna zastopstva.
C.	Občinski posli, in sicer:
1.	) Vrhovno vodstvo in nadzoistvo občinske oprave, kolikor je to dosedaj pripadalo deželnim Oborom, oziroma zborom.
2.	) Vse na občine se nanašajoče zadeve, ki Po zmislu zakonov dosedaj spadale v področje
'vših avstrijskih deželnih političnih oblastev in ^cde katerih so bila le-ta podrejena bivšemu Atrijskemu ministrstvu za notranje zadeve.
1.	) društva po društvenem zakonu iz leta 1852., izvzemši delniške in zavarovalne družbe;
2.	) hranilnice po hranilničnem regulativu;
3.	) pridobitne in gospodarske zadruge po zmislu dosedanjih zakonov;
4.	) razlastitve, kolikor niso odkazane drugim oblastvom;
5.	) pomožne akcije v sili; nabiranje milo-darov.
E.	V a r n o s t n o p o 1 i c i j s k i posli, in sicer;
1.	) vrhovna skrb za varnost življenja in imetja ter za javni mir in red;
2.	) orožništvo v zmislu uredbe o formaciji, opremi, področju, dolžnostih in pouku orož-ništva;
3.	) varnostna straža;
4.	) potni listi in potne izkaznice:
5.	) predpisi o zglaševanju;
6.	) policijsko odpravljanje in odgonstvo; policijski nadzor; prisilne .delavnice;
7.	) policija glede orožja, municije in razstrelil ;
8.	) policija glede cest, izvzemši tehnične preizkušnje motorskih vozil in preizkušnje voznikov za ta vozila;
9.	) policija glede društev;
10.	) policija glede shodov;
11.	) tiskovne stvari po tiskovnem zakonu;
12.	) policija glede gledaliških in drugih javnih uprizoritev in glede plesnih godb.
F.	Vojaški posli, in sicer zunanja vojaška uprava v okviru veljavnih predpisov, kakor dopolnjevanje vojske na podstavi vojaške dolžnosti in uveljavljanje vojaških bremen, potem odmerjanje odškodnine za ta bremena.
G.	Ostali posli, in sicer vsi posli deželne politične uprave, ki niso odkazani drugim ob-lastvom.
II. Knjigovodstvo.
Člen 8.
Računske posle poverjeništva vodi knjigovodstvo, k’i sestavlja in izvršuje proračun za poverjeništvo po podatkih in predlogih posameznih odsekov ter sestavlja zaključni račun za minulo proračunsko leto.
Knjigovodstvo izvršuje nadalje predhodno in naknadno upravno kontrolo; v tem pogledu je odgovorno glavni kontroli v Beogradu.
III.	Pisarna.
Člen 9.
Pisarna upravlja vložišče, prepisovalnico, od-pravništvo, registraturo, arhiv, knjižnico in inventar poverjeništva ter skrbi za vse njegove materialne potrebščine.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani,
dne 18. februarja 1920.
Predsednik: dr. Žerjlav s. r.
116.
Uradni popravek.
V	naredbi poverjeništva za notranje zadeve z dne 4. februarja 1920., št 83 Ur. 1,, se mora namesto; Francu Poklaju, kovaču v Hruševem, glasiti; Francu Peklaju, posestniku v Hruševem.
V	Ljubljani, dne 17. februarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Žerjav s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Objava glede nežigosanih bankovcev za eno in dve kroni*
Po členu 1. pravilnika o postopanju ob kolko-j vanju kron se bankovci Avstro-ogrske banke za t eno krono in dve kroni niso kolkovali in pri-I znala se jim je pravica, da sinejo krožiti na našem ozemlju, ako so jih svojčas žigosala oblast-; va, pristojna za žigosanje bankovcev. Zatorej se j pozneje, ko se bodo tudi ti mali kronski bankovci začeli jemati iz prometa in zamenjavati za’ kronsko-dinarske bankovce, nežigosani bankovci za eno krono in dve kroni ne bodo sprejemali v zameno.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 7. februarja 1920.; I br. 2253.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
C 15/20—1.	271
Oklic.
Nedoletna Antonija Ribnikar po varihu Janezu Ribnikarju je vložila zoper Južrfa Škofiča, posestnikovega sina na Mlaki, tožbo zaradi plačila preživnine.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 33, izdanih dne 14. februarja 1920.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 25. februarja 192 0. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 8.
Ker je bivališče toženčevo neznano, se mu postavlja za skrbnika Franc Škofič na Mlaki št. 1., ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III.,
dne 17. februarja 1920.
Opr. št. Ch 26/19—1.	275
O&io.
D;r. Alojzij Bratkovič, odvetnik v Slovenj-gradcu, je vložil zoper Matevža Plošnika, posestnika v Pernicah, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 161 K 50 v s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 8. februarja 1920. ob1 devetih pri tem sodišču v sobi št. 7.
Ker je bivališče toženčevo neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Franc Voršič, ofi-cial v Slovenjgradcu, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler Matevž Plošnik ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek L,
dne 14. februarja 1920.
A 245/19—10.	185 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Janez Prislan, občinski ubožec, nestalnega bivališča, pristojen v Rečico v Savinski dolini, okraj gornjegrajski, je umrl dne 30. maja 1919. v javni bolnici v Mariboru, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Ignacij Rup, posestnik v Gornjem gradu.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek I., dne 24. januarja 1920.
A 36/19—6.	186 3—3
Oklic, s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
Marija Jurjavčič, posestnica na Pečniku št. 5 nad Idrijo, je dne 20. decembra 1918. umrla. Zapustila je naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediča svojega sina Janeza Jurjav-čiča.
Ker je podpisanemu sodišču bivališče Janeza Jurjavčiča neznano, se le-ta pozivlje, naj se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala z njemu postavljenim skrbnikom.
Okrajno sodišče v Idriji, oddelek L, dne 20. januarja 1920.
A 9/20-4.	... 215 3—3
Poklic neznanih dedičev.
Marija S u k 1 j e, rojena Žugelj, posestnica na Gorenji Lokvici št. 13, je dne 1. decembra 1919. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Anton Matkovič, posestnik na Gorenji Lokvici št. 26.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek I., dne 31. januarja 1920.
Št. 52/praes.	283
Razpis.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani razpisuje tri mesta gradbenih adjunktov in tri mesta gradbenih oficialov.
Pravilno kolkovane prošnje, katerim naj bodo dodana izpričevala, krstni list, curriculum vitae, dokazila o jugoslovanskem državljanstvu, znanju jezikov in eventualni dosedanji praksi, je vložiti do dne
1. marca 1 020,
pri gradbeni direkciji za Slovenijo.
Pripominja se, da se bo ozirala deželna vlada pri oddaji prvih treh mest le na akademike in pri oddaji drugih treh mest le na absolvente višjih obrtnih šol ali sorodnih tehničnih učilišč z višjo izobrazbo*
Mesta gradbenih adjunktov so sistemizirana v X., mesta gradbenih oficialov v Xl.cinovnem razredu. Po zadovoljivem enoletnem službovanju se oddado definitivno z istočasno pomekmtvijo v JX., oziroma X. činovni razred.
V Ljubija n i, dne 13. februarja 1920.
Gradbeni direktor: inž. A. Klinar s. r.
Št. 101.	268
Razpis službe kemika-inženjerja.
Pri državnem kmetijsko-kemičnem zavodu v Ljubljani se takoj oddai služba kemika-inženjerja s prejemki X. ali IX. činovnega razreda državnih uradnikov in s pravico do napredovanja po zmislu pragmatike za državne na-stavljence. Prednost ima domačin; če bi tega ne bilo, se sprejme v službo tudi Slovan-inozemec.
Služba je za prosilca, ki ni bil prej v definitivni javni službi ali pa je Slovan-inozemec, začasna ter postane definitivna po enoletnem zadovoljivem službovanju, oziroma šele potem, ko pridobi prosilec državljanstvo kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pri definitivni namestitvi se prosilcu vštejejo v pokojnino vsa leta, po dovršenih študijah prebita v praksi, kolikor so za izvrševanje službe vredna vpoštevanja.
Prošnjo,‘naslovljeno na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani in pravilno kolkovano, naj prosilec z dokazili o usposobljenosti pošlje do dne
1. marca 192 0. podpisanemu ravnateljstvu.
Priloži naj ji tudi domovnico, nravstveno in zdravniško izpričevalo. V poslednjem mora biti izrečno potrjeno, da je prosilec sposoben za službo v kemičnem laboratoriju.
Ravnateljstvo državnega kmetijsko - kemičnega zavoda v Ljubljani,
dne 18. februarja 1920.
Obsodbe državnega urada zoper navijalee cen, verižnike in tihotapce.
Št. 139/2.
Marija Nučič, rojena leta 1890. na Igu, pristojna v Ljubljano, stanujoča v Črni vasi št. 13, je bila po uradu zoper navijalce cen, verižnike itd. v Ljubljani zaradi navijanja cen obsojena na 200 kron globe in 5 dni zapora.
Tot razsodbo je kazenski senat pri odseku za prehrano v Ljubljani potrdil.
V	Ljubljani, dne 22. januarja 1920.
St. 23/3.
Josip Benedikt, rojen leta 1850. v Novem mestu, pristojen v Ljubljano, trgovec v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5, je bil po uradu zoper navijälce cen, verižnike itd. v Ljubljani obsojen zaradi navijanja cen na 6000 K globe, 14 dni zapora in zapad 81 parov usnjenih gamaš.
To razsodbo je kazenski senat pri odseku za prehrano v Ljubljani potrdil.
V	Ljubljani, dne 7. februarja 1920.
Št. 579.
Alojzij Schwarz iz Ščavnice se zaradi prestopka naredbe z dne 7. marca 19J9., št. A 2684, Ur. 1. LXXXI, po isti naredbi kaznuje z zaplem-
bo krave, oziroma izkupička z globo 1000 kron v prid ubožni akciji in z zaporom 10 dni, ob neizterljivosti pa s 50dnevnim zaporom.
V	Ljubljani, dne 13. februarja 1920.
Št. 145/3.
Andrej Sever, rojen leta 1883. na Brezovici, pristojen v Ljubljano, stanujoč na Starem trgu št. 28. je bil, ker je prekoračil oblastveno določene cene za usnje, po uradu zoper navijalce cen, verižnike itd. v Ljubljani obsojen na 8000 K globe, dva tedna zapora in zapad 16 bal usnja in 30 zavojev govejega usnja.
To kazensko razsodbo je kazenski senat prt odseku za prehrano v Ljubljani potrdil, denarno* globo pa je milostnim potem popolnoma izpre-gledal.
V	Ljubljani, dne 13. februarja 1920.
St. 498/1.
Josip R u p e 1 j, rojen dne 23. septembra 1897. v Barkovljah pri Trstu in tja pristojen, brezposeln uslužbenec tržaške parobrodne družbe rLloyda, je bil dne 19. februarja. 1920. v zmislu: § 10. ministrske naredbe z dne 7. marca 1919., Ur. 1. LXXXI, zaradi veriženia obsojen na. 3000 kron globe, 8 dni zapora' in na stroške za izvršitev kazni. Razsodba je pravnomočna.
V	Ljubljani, dne 16.februarja 1920.
Državni urad zoper navijalce cen, verižnike in tihotapce v Ljubljani.
Vodja urada, policijski svetnik: 270	Kerševan s. r.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske.
(Od dne 8. do dne 14. februarja 1920.)
Število novorojencev 38, mrtvorojencev 2, umrlih 44. Od umrlih je 27 domačinov in 17 tujcev. Umrli so : za jetiko 6 (med njimi 2 tujca), za pljučnico 10, za različnimi boleznimi 28. Med njimi je 1)7 tujcev in 23 oseb iz zavodov. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli: za. Škrlatico 1, za-vraticoi 5, za influenco 47 (med niimi 1 tujec).
Mestni fizikat v Ljubljani, dne 19. februarja 1920.
Razne objave.
st. 46.	m
Razpis.
Podpisana poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljubljanske razpisuje mesto b 1 aga j n i č-nega zdravnika, ki bi svojo prakso izvrševal pri Sv. Lenartu. Plača, oziroma prejemki, po pogodbi, sklenjeni med okrajno bolniško bla gajno ljubljansko in društvom zdravnikom. Ponudbe naj se vlože do dne 1. m a r c a '920.
pri poslovalnici okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Mariboru.
Poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljubljanske v Mariboru.
dne 18. februarja 1920.
Vabilo na ustanovni občni zbor Mariborske tiskarne, d d. v Maribora,
ki bo v soboto dne 6. m a r c a .192 0. ob sedemnajstih (ob petih popoldne) v njeni tiskarni v Mariboru, Edmund-Schrnidova ulica št. 4. (prejšnja Kralikova tiskarna).
Dnevni red:
1.	) Ustanovno poročilo.
2.	) Sklepanje o ustanovitvi družbe in odobritvi družbinih pravil.
3.	) Sklepanje o odobritvi kupnih pogodb Kralik in Rabitsch.
4.	) Volitev upravnega sveta in nadzorništva. V Mariboru, dne 16.februarja 1920.
Koncesionarji.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.