^S Odli^.OTanj? naših kr.šcunskih mož v Mariboisii oclasti, Povodom krsta tretjepa ki-aljeviča je podpisal kralj ukaz, s katerira je bi!o podeljeno v celi državi 28 tisoč osebam odlikovanje. Toki-atna števiika »Siužbenih novin« obsega 95 strrrni. Prinaiamo imena naSih krščanskih mož, ki so bili tokrat odlikovani: Karagjordjevo zvezdo IV. je prejel general Rudolf Maister. Z vedom sv. Save III. stopnje: pomožni škof dr. Ivan Tomažič, predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec in zdravnik dr. Franjo Jankovi.. Z redom Belega Orta V. mariborski župan dr. Alojzi,} Juvan, kozjanskl dekan g. Marko TomažiČ, velikonedeljski g. dekan Friderik Horvat in zavrtki g. flekan Anton Podvinski. Z redom sv. Save IV. stopnje: prosvetni inšpektor v Maribpru g. dr. Fran Kotnik, profesor v p. Josip Kardinar v Celju in Franc Fink, profesor v Mariboru. Mariborski odvetnik g. dr. Andrej Veble in celjski odvetnik dr. Anton Ogrizek; dekan Josip Janžekovič pri Sv. Lenartu; župnfk Jernej Frangeš pr Sv. Marjeti ob Pesnici; kanonik Josip Cerjak v Slov. Bistrici; župnik Vekoslav Cilenšek v Poljčanah; v Cel.ju pa: opat Peter Jurak, ravnatelj Mohorjeve družbe Josip Cajhen, provincijal kapucinov o. Linua Prah in supciior lazaristov o. Alojzij Pohar; nadalja dekan Ivan Toman v Vojniku; župnlk Frano Zdolšek pri Št. Juriju ob Taboru; dekan Mar< tin Medved v Braslov.ah.župnik Fortunat Končan v Št. Pavlu pri Preboldu; Ivan Vogrinfl pri Sv. Frančišku; mestni žnpnik Alojz čl< /.ek; župnik Davorin Roškar v Mislinju; dekan Ivan Rotn^r v Škalah: župnik Ivan Hojnik Y Koprivni; župnik Ivan Hornbek v Mežiči; de^ kan Franc Lom v Šr.iarju pri Jelšah; šolski lipravite.j v pokoju Franc Lovrec v Podče« trtku; nadžupnik Franjo Korošec v Sv. Križu pri Rogaški Slatini; tlekan Franc šalamon v Rogatcu; župnik Fran Bratušek na Svetinju; župnik Anton Ravšelj v Cirkovcih; župnik Josip Sinko pri Sv. Lovrencu; župnik Alfona Svet v Ptuju; ptujski župan Miha Brenfifi; dekan Joie Wei_rt v Križevcih; župnik Andr»j Lovrec v Ljutomeru; župnlk Jože Klekl v. VeL Dolencib; kaplan Ivan Jerlč v Murski Sobotif župnik Ivan Baša ^ Bogojini; -rančižkanskl gvardijan in župnik o. Sikst Zbil v Čakovcu. Vsom odlikovancem »Slov. Gospodar« iskrenCj častitar (Dalje prihodnjič.) Slovesna preobleka v samostanu Solsklb s*> ster v Hariboin. Na Veliko gospojnico 15. av* gusta s« je vrilla v samostanu marlborskiK šolsklh sester lepa slovesnost preobleke. Rbk dovno obleko so »prejele ob navzočnosti star* šev ter sorodnikov te-le kandidatinje: Amalij« Kranjc, a. Mirijam is Konjio; Marija Golob, h Norberta iz Šmarja pri Jelšah; Alojiija InU« har, s. Danila ii GalicLj«; Ana ŠčavniJar, fc Filberta z Strigove; Rozalija ZHar, s. Krista 17. Rajhenburga; Maiija Marovt, s. Vinka iz Braslovč; Mnrija "" Jrah, s. Mara iz Stične; Ivana Logar, s. Dizma iz Vodic; Justina Polh, 8. Domicija iz I.oč; Neža Vidmar, s. Ernesta iz llinj; Ivana Vidmar, s. Rustka iz Hinj; Helena Trpin, s. Akvila iz Selce; Jedert Zunko, s. Digma iz Cirkovc; Ana Demšar, s. Alakok iz Selce; Elizabeta Puksbaum, s. Konstantina lz Gozdanj; Barbara Piopivnik, s. Elfrida lz Skocijana; Terezija Benedik, s. Emerana iz Selc; Marijana Koželj, s. Jona iz Smlednika; Ana Jelenc, s. Valerijana iz Podbrezja; FranČiška Jelenc, s. Simeona iz Podbrezja; Marija Prantar, s. Septima iz Kovora; Ana Debelak, 1. Florencija iz Sv. Križa na Slatini; Apolonija port, s. Favsta iz Mozirja; Ivana Pečnik, 8. Leona iz Sv. Mihaela; Elizabeta Zagožen, B. Bernardina s Šmartna ob Dreti; Angela Slapnik, s. Friderika iz Šmartna ob Dreti; Ljudmila Zvitter, s. Avgusta iz Št. Jakoba v Rožu; 'Alojzija Reven, s. Iluminata iz Velenja; Angela Čremošnik, s. Magna iz Polzele; Katarina Spendel, s. Erazma iz Kovora; Franč-iška Alešnik, s. Lioba iz Trbovelj; Marija Horvat, s. iVlasta iz Dolnje Lendave; Julijana Marček, *. Venerija iz Pliberka; Marija Vlast, s. Hermenegilda iz Doberlevasi. Požar. V pondeljek, 17. avgusta proti vcčeru je udarila strela v gospodarsko po»lopje posestnika Šafarja v Lahovcni pri Celiu. Žrtev požara je postalo gospodarsko poslopje in svinjak. Spopad med ribiči in orožnfš.vom. Dne 10. avgusta v noči je zasledovala orožniIka patrulja iz Braslovč pod mostom v Polzeli 12 ribičev, ki so lovili na nezakonit način ribe v Savinji. Ko so bili ribiči preseneteni od patrulje, so se vrgli na Drožnike in jih hoteli pregnati. V nočni te_ni so padali streli, prišlo je do rabe orožja in žalosten zaključek ribjega lova je bil ta, 'da je bil eden od ponočnih ribičev težko ranjen, eden pa lahko. Bogat izumitelj. Stroj za striženje las je Izumil Jugoslovan Nikola Bizumič. Rojen je bil leta 1823 v planinski vasi Neradin pri Rurni in ;'c bil v mladosti svinjski paStir. Izučil se je v brivski stroki, postal polkovni brivec.' Po odsiuženi vojaščini se fe naselil v rojstni vasi, kjer je izumil stroj za striženje las. Domačini so se njegovi iznajdbi smejali. Bil je tako reven, da ni premogel toliko, da bi bil dal svoj izum patentirati. Preselil se je v London, kjer se je Djegov aparat obnesel in se razširil po celem svetu. Bizumič je žc umrl leta 1907 in tapustil 6 milijard in 160 milijonov dinarjev. Od leta 1907 že iščejo sorodnike pokojnega a še do danes brezuspešno. »Zeppelm« na poletu okoli sveta. Zra- koplov »Zeppelin« je nastopil polet okoli Iveta na Veliko gospojnico ob 4.35 zjutraj. )d Friedrichshafena je zavil proti Ber- inu. V Berlinu so zrakoplov navdušeno K>zdravljali in se je celo eden fant ubil. 'eljal se je na kolesu, se zagledal v letečo •račno ladjo in zadel s tako silo ob tram- Vaj, da si je pretresel možgane in ttmrl v bolnici. Iz Berlina je krenil proti raski me- i, letel mimo Moskve kakih 50 km ln pre- etel 16. avg. popoldne že gorovje Ural. Jd sibirsk.ega mesta Tobolsk do vladivo- toka — 2000 km — jc bil polct tcžaven, _er je to ogromno ozemlje le prav malo >bljudeno. Po Nemčiji in Rusiji je letel s povprečno brzino 135 km na uro in upo- frabljal le štiri motorje. Zeppelin je ob ča- SU, ko .o beležimo, srečno preletel Sibi- jrijo, začcl polet preko morja in so ga pri- takovali v Tokiju v torek, 20. avr»usta. Delaveo — general. Poveljništvo nsd ruskimi četami proti Kitajcem v Mandžuriji je poverjeno generalu Blicherju, ki uživa poveljniški sloves. Blichcr je bil pred vojno navaden delavec v tovarni za izdelovanje vagonov. Med svetovno vojno je spravil do podoficirja. Za sovjete si je pridobil veliko zaslug v državljanski vojni in danes je generalska znamenitost. Krvav obračun. V Avstriji se je zgodil v nedeljo 18. avgusta ta-le krvavi spopad: V St. Lovrenzen v dolini Murza (Murlce) je prišlo ob priliki 10 letnice ustanovitve socijalno-demokratske krajevne organizacije do težkih spopadov med Heimwehrom in Schutzbundom. Prva je oborožena garda stranke krščanskih socialcev, druga pa socialnih demokratov. Proti socialno-demokratski proslavi so Heimwehrovci najprej prijavili svojo yoti_n".._iifetacijo, kasneje pa so to Drijavo pri deželni vladi zopet umaknili. Pripravljali pa so napad. Že dopoldne so razdeljevali tiskane letake, v katerih so javili, da je Heimwehr zasedla vso dolino ter so pozvali ženske, naj ne puste svojih mož na socijalno-demokratsko manifestacijo, ker bo prišlo ^v hudega obračuna. Prostor, na katerem bi se morala vršiti socijalno-demokratska proslava, so Heimwehrovci preje zasedli. Po odredbi okrajnega glavarja so zadržali v Brucku vlake s socijalno-demokratskimi udeleženci, tako, da je prišel le del socijalnih demokratov v St. Lorenzen. Ker je bil prostor, kjer bi se moraia vršiti socijalno-demokratska proslava zaseden od Heimwehrovcev, so socijalni demokratje priredili svoje zborovanje na Glavnem trgu, kjer je govoril deželni poslanec Vallisch. (Je hujskal nekaj časa v Mariboru med delavstvom.) Pod vodstvom svojega poveljnika Rauterja so Heirmvehrovci napadli socijalno-demokratske zborovalce. Med obema taboroma je prišlo do pravcato bitke. Heimwehrovci so iz svojih bližn.iih skladišč delili orožje ter so streljaii tudi s strojnicami. Zasedli so celo stolp cerkve in od tam obstreljevali socijalistc. Kolikor se je dosedaj ugotovilo, je na obeh straneh ranjenih 62 oseb, med njimi 12 težko. Republikanski Schutzbund ima tudi enega mrtvega, ki pa je bil po zatrjevanju Heimvvehrovcev ustreljen od lastnih tovarišev. Med ranjenimi je tudi socijalistični poslanec dr. Regner. DvoboJ sredi nlice. Na zelo obljudenem trgu Saint Cyprien v francoskem mestu Toulouse se je zgodil te dni tale čuden dogodek: Dva mlada vročekrvneža sta se potegovala za srce necega dekleta. Trčlla sta skupaj v kavarni in začel se je prepir radi ljubice. Končno sta sklenila, da obračunata eden z drugim potom dvoboja na odprtem trgu. Podala st;. se na prosto pred kavarno in začela streljati iz revolverjev eden proti drugemu. Izid dvoboja je bil ta, da je eden obležal s kroglo skozi glavo, druzega pa so zaprli. Kaj vse se upajo otročičf. V mestu Potsdam na Nemškem se je zbralo pred trgovino socijaldemokraškega lista »Volksblatt« te dni po sklepu šole krog poldne nad 400 otrok v starosti od 8—14 let. Vpili s »dol«, zvonili z biciklističnimi zvonci in delali hrupni nemir. Policija je komaj r. z\ oci!a deco, ki je uprizorila proti 7^0- raj omenjenemu listu demonstracijo rad tega, ker je pisal, da se je obnašalo neki učencev pri šolski slavnosti nedostojno. Koliko je kadilcev? Izračunali so, da ji na c< 'era svetu ena tretjina moških, ki s udani na ta ali oni način uživanju tobaka Izredna moč ognjenika. Neverjetno moi je pokazal italijanski ognjenik Vezuv, ki je pognal pri izbruhu iz sredine žrela vi soko v zrak kamen, ki je tehtal 30.000 k$ Po 2-ianstveni ugotovitvi je bilo potrebni za ta sunek 7000 konjskih sil. Kjc jc največ ncviht? Na znanem in ve3 krat v našem listu omenjenem otoku Javi je na celem svetu vsako leto največ ne viht. Tamkaj je tekom enega leta 97 01 neviht razburkanih dni, to se pravi: vsal četrti dan ie neurje. Dve največji knjigt na svetu sta kitaj skega izvora. Ena je besednjak, ki obsegi 5020 zvezkov, druga leksikon v 22.931 zvezkih. Obe znanstveni dcli sta plod sto letnega dela. Prva pomorska bitka, o kateri nam po roča zgodovina, se je bila na Grškem mel prebivalci mesta Korint in mcsta Bfcr kyra 1. 664 pred Kr. Zmagali so Korinčanj Nemka žena indijanskega poglavai ja. Koncem prejšnjega stoletja je po toval po velemestih Evrope znani ama rikanski junak Bufallo Bil z indijan skimi znarnenitostmi. Povsod, kamor koli je prišel s svojiml Indijanci, jl vzbujal občudovanje. V poglavarja Si ox Indijancev Standiy Bearja, ki jj pripadel Bufallo Billovi družbi, se ji zaljubila mlada Nemka iz znanega me sta v Nemčiji Dresden. Ko so zapustil Indijancl Dresden, je vzel poglavaj Standiv Bear mlado nemško Lojzko se boj v Ameriko kot svojo ženo. Ko j< prišlo mlado dekle med tedaj še napoi divja indijanska plemena, začetkom t< življenje ni bilo nič kaj prijetnega. Sča som si je ogladila stališče med Indi jankami, ker je bila gospodinjsko il zdravniško izobražena. Te dni je minu lo baš 30 let, odkar je Lojzka srežnl žena indijanskega glavarja. V tem ča su je uspešno delovala kot zdravnica učiteljica in misijonarka. Sama objav ]ja, da si je pridobila zupanje šele te daj, ko se ji je posrečilo, da je ozdravili ugledno Indijanko. Od tedaj so jo ved no klicali k bolnikom. Ko so zamenjal sčasom Sion Indijanci šotore s stavba mi iz kamna in opeke, je pomagala 0 premljati Lojzka nove hiše z raznim potrebščinami. Postala je konečno Uči teljica na misijonski šoli. Gospa Stan diy Bear ima otroke ter vnuke. Ljui bezen do obsežne družine jo priklep* na dom že med civiliziranimi IndijancJ Mladostni roparji. Pred dnevi so za lotili v Berlinu mladostnega vlomilci Wolfa pri vlomu in ga zaprli. Policij< je dognala, da ni imel Wolf stalnegi bivallšCa. Sam je priznal, da je nočeva v Grtinewaldu. Nadaljne poizvedbe s( razkrile žalostno sliko. V bližini Gru newald jezera so našli taborišče, ki ji bilo obljudeno od šest fantov od 17 d( 23 let in od šest deklic od 14 do 17 lel Klatili so se po šotorih že ve5 mesecei Tabor je bil zbirališče mladostnih zlfl čincev, katerim je načeloval arctiran Wolf. Policija je našla v skrivališCii ob ie7oru m^ožine nakradenega blagi Doslej so dokazali roparjem, ki so bll td maja naprej strah Berlina, 40 vlopriov. Ropavgka skladišča v Grunewalfi.u so bila parkrat izropana od druge tolovajske bande ob času, ko je bilo gnezdo radi vlomilskih pohodov dalje 0asa prazno. človek, ki vsacega nbije. Že devet let Btrahuje rdečekožec Celw Tock vso Alasko (v Severni Ameriki), potika se križem prostrane dežele in umori vsakogar, ki ga sreča. Pred 10 leti je bil jcrvoločnež navadni indijanski lovec, ki |e rnirno nastavljal pasti divjačini ter jtrsako zimo prodajal krzna v mestu Notne. A nekoč poleti se je naselil v nje^ovi bližini beli lovec. Clew Tock se je _malu navadll na soseda, kljub temu, ia je z njim malokdaj govoril; saj sta mela oba dovolj posla. Nekoč je našel [ndijanec svojo ženo zaklano, in belega joseda ni bilo več. Vdovec se je napotil 30 sledovih belega rnorilca in jih zasleJoval do parnika. Zločinec je moral pobegniti v Zedinjene države. Indijanec li vedel njegov.ga imena. Na parniku e bilo več sto lovcev, ki so se vozili donov, v staro dojnovino, kakor pravijo laski v Amer. Od tedaj je umorll Clew fock vsakega čioveka, ki ga srefia, naj o bel ali rdeč. VeCkrat so ga že hoteli loviti, a vedno brez uspeha. Leta 1927 o ga res ujeli trije lovci. A dva sta ila po vodo, a medtem je ujetnik zaklal retjega in pobegnil. Domačini pravijo, a je njegov edini spremljevalec — zve- pti pes. Ima tudi puško, a ljudi vedno limori z zastrupljenimi puščicami. Vla- jpla je razpisala 5000 dplprjev nagrade fra njegovo glavo. Člew Tock pa je še ^edno iia prostosti. Oče izredne starostf. V Mosulu je umrl 120 letni šejk, kl je bil do zadlijega telesno čvrst in duševno svež. bstavil je štiri žene in nad sto otrok. Be pred letom dni je mož hodil po hiši [n nadziral gospodaretvo, pred desetimi (eti pa se mu je rodil zadnji potomec taoškega spola, ki sedaj najbridkejše *uti izgubo očeta. ščuka v rženem snopu. V okolici se. eronemškega mesta Osterburg se je fgodil te dni redek ribiški slučaj. Osterturžan se je podal po povodnji proti fcrabi na travniku in ob njivi, da bi jo psnažil. V vodi je zagrabil rženi snop, katerega je zanesel vihar z njive v fcrabo. Snop se je tako napil vode, da le je pogreznil na dno. Potegnil ga je z grabe in se mu je zdelo čudno, da je slama izredno težka. Razvezal je snop n našel v njem še živo 3 funte težko Sčuko. Riba roparica se je gotovo pofrnala v snop za kakim jej pobeglim Iplenom, a ni mogla več ven. Sveto drevo. Japonci častijo sveto smreJto, ki je bila posajena za vlade cesarja jjoneija (629—641) in raste v svetišču v fCarasaki. Drevo je staro 1.300 let. Viloko je 24 metrov in v obsegu meri 12 ^netrov. Veje se raztezajo na eno stran 80 Jnetrov, na drugo 100 metrov. Vejevjc je podprto z lesenimi stebriči, nekatere veje >o cclo zavarovane s strehami proti vremenskim nezgodam. Japonske množice ^omajo k temu drevesu vsako leto konBem julija. Nikdo se ne sme dotakniti svete imreke. Z drevesa padle igle so dragocen Ipomin. Katerih poklicev se še ženske doslej ni- so lotile? Glede izbire poklicev so na celem svetu najbolj drzne Amerikanke. V še tako napredni Ameriki ni dobiti ženske v poklicu: krovca, betonskega delavca pri nebotičnih stavbah, strojevodje in kurjača, cestnega pometača in ognjegasca. Čudne kavarne v Newyorku. Amerika je svet vedno nove in dobičkanosne iznajdljivosti. Prebrisana Amerikanka je otvorila po Newyorku celo vrsto čajnih točilnic. Posebnost teh točilnic so natakarice, ki so ciganke. Kakor hitro stopi kdo v čajnico, mu postreže s čajem ciganka in ga že drži za roko, s katere mu nappveduje prihodnost. Amcrikanec je sploh babjeveren in radi tega so ciganske točilnice vedno polne. Glavni zaslužek se ne steka iz prodaje čaja, ampak iz prerokovanja. Ne smemo misliti, da so zgoraj omenjene natakarice res vse prave ciganke, ampak po največ izprijene študentke, katere vleče lahek zaslužek. Vodstvo obrtno-nadaljevalns šals v Maribori. naznanja: Vpisovanje vajencev in vajonk za šolsko leto 1929/30 se bo vršilo na mestnem magistratu od dne 19. avgusta tega leta vklučno 8. septembra tega leta, in sicer ob delavnikih od 10.—12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10.—11. ure. K vpisovanju morajo priti vsi vajenci in vse vajenke, bodisi da so že hodili v obrtno-nadaljevalno šolr> ali pa da so šele vstopili v uk. Za vpis v III. letnik se mo- rajo prijaviti oni kovinarski, mizarsski, lesostrugarski, tapetniški, slikarski vajenci, ki so uspešno dovršili II. letnik obr.i_o-nadaljevaln.8 šole, a njih učna doba pri mojstru traja še do aprila 1930. Isto velja tudi za šivilske vajenka III. letnika. K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico osnovne ali meščanske šole ali izkaz obrtno-nadaljevalne šole) ter vsaj nekaj obrokov šolnine, ki je ista kakor lansko leto. Vodstvo prosi vse gg. mojstre in mojstrinje, naj pošljejo svoje vajence in vajenke v navedenem roku sigurno k vpisovanju, da ne bo pozneje neprilik. Žrebaaie loteiije v korist zgradbe »Slomškove sirotišnice« bo 25. avgusta v Slov. Bistrici. Vsi, kateri imajo še neplačane srečke, se vljudno prosijo, da jih. plačajo v najkrajšem času, ker bodo 24. avgusta vse neplačane srečl<e izgubile veljavo. Ne odklonite sreče, ki se vam obeta. Od 18. do 25. avgusta bo v samostanu razstava vseh, res krasnih dobitkov. Vsnk, kdoi se bo udelcžil te razstave, bo i-rotovo vesel, da je kupil sročke, ker bo videl reči velike vrednosti, katerih lastnik lahko vostane v kratkem času za majhno plačiio Tudi k žrebanju se vsi prijazno vabijo.