Gospodarske stvari. Mariborska posojilnica. V letu 1895. je pristopilo posojilnici 159 novih društvenikov, izstopilo pa 83. Vsled tega je naraslo število društvenikov na 2397, kateri imajo 130 glavnih deležev v znesku 13.000 11. in 3896 upravnih deležev v znesku 38.960 fl., skupaj 51.960 fl. Prošenj za posojila se je vložilo med letom 549 in 354 prošnjam se je ugodilo. Skupaj se je izposodilo 1895. leta 212.730 fl. 63 kr. in vrnilo na posojila 188.355 11. 50 kr. Stanje posojil se je torej zvišalo za 24.375 fl. 13 kr. in znaša koncem leta 639.250 11. 15 kr. Izmed vseh posojil jih je 1938 v skupnem znesku 408.368 11. 58 kr. na osebni kredit pod poroštvom, ki so se obrestovala po 6% na leto. Posojil na osebni kredit, katera pa so se zaradi varnosti porokov tudi še pri posestvih, dolžnikov — vendar pa ne pod strogo popilarno varnostjo vknjižila, bilo je 134 v skupnem znesku 104.705 11. 62 kr. Ta posojila so se obrestovala z 5'/2% na leto. Hipotekarnih jin drugih posojil proti zastavi in 5% obrestim, in posojil drugim denarstvenim zavodom, šolskim svetom in občinam, kalera so se tudi obrestovala po 5%-, bilo je 145 v skupnem znesku 120.175 11. 95 kr. Iz čistega dobičkav znesku 9717 11. 90 kr. se izplača po sklepu občnega zbora z dne 23. svečana t. 1. zadružnikom na njih deleže 5% dividenda. Znesek 3887 11. 16 kr. se je priklopil po sklepu občnega zbora specialnemu zadružnemu (rezervnemu) fondu za pokritje slučajnih zgub, kateri fond se je povišal s tem na 32.344 fl. 14 kr. Občni zadružni fond znaša 22.115 11. 94 kr. in celi zadružni iond torej 54.460 fl. 8 kr. Znesek 1190 fl. 77 kr. se je dodal posebnej »ustanovi za dobrodelne namene«, osnovanej pri rednem občnem zboru 1. 1890. S tem je narasla ta ustanova na 15.495 fl. 82 kr. Razven tega se je odločil po sklepu občnega zbora iz čistega dobička še znesek 1000 11. a. vr. neposredno v dobrodelne namene, posebno v podporo šolskim in dijaškim društvom, dijaškim kuhinjam itd. Franc Rapočeva ustanovaje narasla tekom leta na 30.912 11. 52 kr. Iz dohodkov ustanove podelila je posojilnica osmerim visokošolcem stipendija v znesku po 150 fl. a. vr. Posojilnice lastno premoženje, ki je znašalo po računskem sklepu za 1894. leto 143.154 11. 82 kr., obstoji sedaj: a) iz zadružnih deležev 51.960 11., b) iz zadružnega (rezervnega) londa 54.460 fl. 8 kr., c) iz ustanove za dobrodelne namene 15.495 11. 82 kr., d) iz Franc Rapočeve ustanove 30.912 fl. 52 kr., skupaj 152.828 fl. 42 kr. in se je torej tekom leta povišalo za 9673 fl. 60 kr.  Vzreja žrebet. Našim konjerejcem nekaj besed! Če prav že vsak dobro ve, kaj ima vse odpraviti pri žrebetih v njibovi prvi mladosti, naslednji opomini ne morejo biti od škode, ker izkušnja kaže, kako se ta imenitna domača žival v prvih tednih zanemarja, v času, ko bi največje skrbljivosti potrebovala. Cisto drugačne, čile in lepe konjiče bi imeli slovenski kmetje brez velikih stroškov v svojih hlevih, ko bi se potrudili, le prve tri ali štiri mesece nekoliko bolj skrbno gledati na vzrejo žrebet. Ce je gospodar, ki ima brejo kobilo, nujne stvari pripravil, če je postavil iz desek poseben oddelek za žrebe, če je pobral kobili železje raz nog, ni se mu več bati, da bi se stvar ponesrečila. Navadno pri povrženju ni treba nobene človeške pomoči. Le malokedaj se pripeti, da mora gospodar s svojo roko pomagati, a če to stori, mora biti jako spreten, opazen in previden, kajti kobila ni krava; ne sme se nikakor z njo tako ravnati kakor s kravo, ki ni tako občutljiva. Po povrženju pa je gospodarjevo prvo delo, da žrebetu popkovino, to je popkov trak zavije, odstrani, le odrezati s kako ostrino ga ne kaže. Prej ko se tega dela loti, mora si jako skrbno umiti roke v vodi, kateri je nekoliko žganja primešanega ali.pa v karbolovi kiselini. Tudi, če je popkovina že od narave pretrgana, ne sme človek ostalega, žrebeta se držečega dela dotakniti, ne da bi si prej roke dobro umil. Od šesterih žrebet, ki v prvi mladosti poginejo, je najmanj pri četirih uzrok pogina slabo, neprevidno ravnanje s popkovino. Dalje ne sme varuh, kateremu je žrebe izročeno, odlagati nič manj imenitnega dela, da namreč žrebe na lahko, a dobro otere in posuši, kobili pa prav mehko nastelje. Brž ko se vidi, da se mladiču zljubi mleka, naj se brez odlaganja nese h kobilinemu vimenu in to se mora tako dolgo ponavljati, dokler samo na noge ne stopi. Kobila mora dobivati prav dobro, čisto in zdravo seno; malo, pa dobrega ovsa, in vode, zmešane z moko. Bob, fižol, grah, krompir itd. se doječi kobili nikdar ne sme polagati, ker zgubi precej dosti mleka, ker še to mleko, kolikor ga ji ostane, ni zdravo in žrebetu jako škoduje in vrhu tega se še kobila hitro kakoršne koli notranje bolezni naleze. Že prvi teden sme se žrebetu v njegovem oddelku, kamor kobila ne doseže, zdrobljeni oves ponuditi. Če se ga brani in če nima kobila dosti mleka, mora se žrebe rediti z ovsenim močnikom ali s kraviim mlekom, ki se mu pa toplo daje. Pa oves naj se mu le pridno ponuja; če se ga tudi prve dni ne dotakne, se ga slednjič le navadi. Pri konju mora gospodar posebno prvo leto prav paziti, ker v tem času zraste, kar se tiče visokosti, največ. Prvo leto namreč zraste skoraj pol metra, v naslednjih dveh letih pa skupaj komaj za 3 dm. Ali ne sledi iz tega, kolike važnosti je vzreja v prvem letu ? Ne samo na klajo, tudi na prosto gibanje mora gospodar računati. Zrebe in kobila morata se pridno spuščati na prosto, če hoče gospodar, da bi prospevala, da bi postal iz žrebeta čil konjič. Kamor gre kobila, naj se pusti tudi mladič, tudi če je kobila pri težkem delu. — Še na nekaj je treba konjerejce tako nekako vznovič opozarjati, kar preradi zanemarjajo. To so kopita pri žrebetu, ki se tako lahko na to ali ono stran skrivijo ali pokvarijo ter tako ves čas ostanejo, če se temu v mladosti v okom ne pride. Predolgi parklji ne smejo se oluščiti, boljše jih je odrezati ali odsekati. Odstavljajo se žrebeta navadno v četrtem ali petem mesecu svoje starosti. Ako pa kobila težko dela, mora se to že prej, najmanj v tretjem mesecu zgoditi, ker obema nalogama kobila ni kos, da bi redila s svojim mlekom žrebe in ob enem se cel dan pri težkem delu mučila. — Gospodarji, ne zanemarjajte nikar svojih žrebeti Vaš trud bode na vsak način obilno povrnjen, če le v prvem letu skrbno in vestno gledate na vzrejo žrebet.  Sejmovi. Dne 10. aprila v Koprivnici. Dne 11. aprila v Dobjem in Poličanah (za svinje). Dne 13. apr. v Rogatcu, Mariboru, Vojniku in Št. Lenartu v Slov. goricah. Dne 14. aprila v Zdolah. Dne 15. aprila v Arvežu, pri Sv. Mohorju in v Iraenem (za svinje). Dne 16. aprila pri Novi cerkvi, v Spielfeldu in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 17. aprila v Kapelah.