D o p i s i. Kranjsko. Iz litijsko-krškega okraja. Konferen.no porocSi 1 o c. kr. okr. šolskega nadzornika Ljudevita Stiasnega.) Stanje šolstva v tem okraju. Da brije ostrejša sapa od zgoraj, zapazil je že vsakdo izmed Vas. Ta sapa je sicer mnogim neljuba, ker jih je vznemirila v sladkem miru, a ravno to sapo so že leta in leta težko pričakovali vsi u.itelji, katerim je mar napredek našega naroda. Osobito pa so težko pričakovali, da se tudi kranjsko učiteljstvo vzdrami in združe k skupnemu intenzivnemu delovanju ysi oni, kojim je bilo znano, za koliko so že prekosile sosedne dežele kranjsko ljudsko šolstvo. Da naša ljudska šola ne zavzema med avstrijskimi baš visoke stopinje, to je bilo vsakemu znano, manj znano pa je, da jo prekašajo skoro vse druge avstrijske dežele. Ako prelistujemo statistično poroSilo vseh šol v državnem zboru zastopanih kronovin za leto 1897/98, prepričamo se, da je na Kranjskem samo 21-5% ljudskih šol s celodnevnim poukom in da prekosimo v tem oziru samo Galicijo. Ker je v vsej državi 68-8% ljudskih sol s celodnevnim poukom, zaostaja Kranjska nič manj kakor za 46%. Po teh statističnih podatkih pa se tudi prepričamo, da pride na Kranjskem povprečno največ učencev na enega učitelja, namreč 113"3. Največ učencev je poučeval za Kranjskem v Galiciji povprečno en učitelj 91*5, a najmanj, namrež le povprečno 50 učencev, na Nižjem Avstrijskem. Da je na Kranjskem dobra polovica vseh ljudskih šol jednorazrednic, da obiskujejo celo veSrazrednice pri nas večinoma učenci le poludnevno, da Slovenci nimamo ne jedne slovenske meščanske šole, je že splošno znano. Končno pa se je na Kranjskem leta 1897/98 odtegnilo nič manj kakor 8*8% normalno razvitih šolodolžnih otrok (vež le na Primorskem, Bukovini in v Galiciji). Radi zanikernega obiska ljudske šole pa je bilo kaznovanih 3-4_% — manj le na Primorskem in v Galiciji. (Daije priliodnjig.)