== Velja po pošti: ~
Za oelo loto uaprel . . U 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 2a Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
Z a celo loto naprej . . K 24'— za en mesoo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno „ 1*70 = Sobotna izdaja: —
za celo leto........ 7' —
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo , ,, 12'—

Posamezna številka 10 vinarjev.
ŠlBV. 53.	V Liumiani, v soMo, 6. marca 191SL
Leto XLI1I
..:■■	Ii.serntl: • ■ ■ - -
Enostolpna petitvrsta (72 nnn): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Porodna oznonile. zahvale, osmrtnico lil:
enostolpna petitvrsta po 2Jvin.
-.....Poslano: ==
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izha|a vsak dan, izvzomši nedeljo in prazniko, ob 5. urt pop.
Redna letna priloga Vozni rea.
OS" Orednlšivo je v Kopitarjevi uliot štev. 6/111.
Rokopis! so ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Urodniškega teleiona štev. 74. =■
Upravništvo je v Kopitarjevi altot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero, št. 7563. — Upravniškoga teleiona št. 188.
•Včerajšnji korespondenčni urad nam Je prinesel kolikor toliko odrešilno besedo, dasiravno je -upanje na uspeh precej omejeno. Naši domovi se praznijo, najmlajši in krepki delavci odhajajo k črnovojniške-mu prebiranju in vežbanju Poleg tega je prišla kruta beseda Angleške, da nas hoče izstradati; sami smo vedeli, da naša polovica nima dovolj živil; iz Ogrske pa je dua-lizem pošiljal kaj nevesele glasove in nam končno obljubil samo — koruzo. Naše ljudstvo je sicer slišalo vladne besede, da bomo vzdržali do prihodnje žetve, toda ljudstvo se je pa vprašajo: Kdo pa bo setev opravil? Posebno v tej vojni jih imamo mnogo, ki žanjejo, kjer niso sejali, toda gotovo pa je: »Kjer ne bo nihče sejal, tam tudi nihče žeti ne bo mogel«.
Uradni razglas glede spomladanskih dopustov za poljedelstvu potrebne delavce jasno in odkrito prizna potrebo in važnost kmeta. Žito in kruh ne raste v fabriki. In kaj nam pomagajo vsi naši možje in fantje v boju, če na oni sami in njihovi domači ne bi imeli jesti? Lakota je hujše orožje kakor pa puška ali kanon. Do tega, vsaj delnega spoznanja smo rabili dolgo pot. Popolnoma priznavamo, da je sedanja svetovna vojska spravila na dan ne samo neštevilno vojaških, diplomatič-nih, kulturnih in verskih problemov, ampak ie tudi postavila vso dose^anio ureditev industrijskega in predvsem tehnično-poljedekkega dela in preskrbo prebivalstva z živili čisto pred nerešene uganke in naloge, za katerih ugodno rešitev so se zakonita in priznana zastopstva slovenskega naroda, kakor kranjski deželni odbor, predvsem dež. glavar dr. Š u s t e r -šič in štajerska »Kmečk? zveza< z dr. Korošcem prizadevali in potrudili na vso moč.
Poljudno povemo še enkrat, kaj je s spomladanskimi dopusti.
Dopusti se bedo dajali samo onim vojakom, ki opravljajo recimo varnostno službo pri železnicah in drugih javnih napravah, ali služijo pri nadomestnih četah doma v zaledju, kakor se izraža uradno besedilo in pa rekonvalescentom. Imamo namreč take vojake, ki so prestali že boje in rane in sedaj okrevajo po raznih zdraviliščih in čakajo popolnega ozdravljenja. Marsikak tak rekonvalesccnt bi bil sposoben in vesel spomladanskega dela doma.
Dopusti ne bodo dolgi. Dovoljevali se ! bodo za najpotrebnejša spomladanska dela in drugič se pa hoče gledati iz zgornjega razloga tudi na to, da vsi primerni in potrebni poljedelci dobijo dopust. — V tem kratkem času n&j se menjajo.
Za dopust pa je treba prositi pri svo-
jem neposrednem poveljstvu. Za tak dopust lahko prosi vojak sam ali pa njegovi domači potom okrajnih glavarstev. Dopust pa da edinole oddelkovo poveljstvo in sicer največ za 14 dni. Kdo bo pa dobil dopust? Predvsem samostojni poljedelci — vsak, v kolikor bo bolj upoštevanja vreden, — v drugi vrsti njihovi domači, ki so dosedaj doma pomagali pri kmetijstvu, in v zadnji vrsti pa nesamostojni poljedelski delavci.
Kdaj se bo dobil dopust? Po vseh krajih polja istočasno ni mogoče obdelovati. Razlika je med južnimi in severnimi kraji, med nižjo in višjo ležečo lečo in med raznimi poljedelskimi kulturami. Po teh krajevnih razlikah in potrebah dela in časa se bodo dajali dopusti. Z dopustnim listom bo imel vsakdo prosto vožnjo po železnici, vojaki — delavci na dopustu bodo ravno tako dobivali svojo vojaško plačo in njihove družine, ali starši ali žena z otroci pa dosedanjo podporo.
Novo nalogo pa dobijo občine. Ker je namen la, da se res kmalu opravi vse potrebno spomladansko delo, zato bodo občine morale strogo nadzirati, da bodo vojaki na dopustu res pridno delali. Kdor bi doma pohajkoval ali se po končanem dopustu zopet ne vrnil v vojaško službo, bo strogo kaznovan.
Posamezni poljedelci ali pa tudi občine lahko pri okrajnem glavarstvu prosijo, da se jim pošlje na delo delavske partije do 20 m o ž , za katerih stanovanje in hrano imajo te občine ali posamezni gospodarji skrbeti v toliki meri, kakor se lo godi pri kvartiranju vojaštva.
Uradni razglas končno še objavlja, da se bo v posebnega upoštevanja vrednih sluča jih na lastno prošnjo dovoljevalo č a -so v no omejena oproščenja samostojnih poljedelcev in posameznih poljedelskih uradnikov. Opozarja se, da se na prošnje, ki so bile ali bodo poslane naravnost na domobransko ministerstvo zaradi dopustov ne bo oziralo.
Tako vladni odlok! Vsaka družina naj pravočasno premisli svojo potrebo in zaprosi, da dobi dovolj delovnih moči. Naš zemlja nam je sveta in potrebna in vredna de'a cosebno v teh časih. — Bog orji z našim kmetom!
(Izviren dopis »Slovencu«. - A. B.)
Sofija, 1. marca 1915. Odnošaji med Bolgarijo in Romunijo so šc vedno isti, kakor so bili po sklepu bukareškega miru, in ob času,

(Vojni kurat Leop. Turšič.)
Kakor pripovedujejo stari in izkušeni, v vseh vojnih naporih dobro utrjeni voj-Sčaki, so bila obvezovališča od početka vojne v neposredni bližini fronte. Tako tudi naše. Mnogo zdravnikov je bilo ranjenih ali ujetih in tudi ranjenci so bili na obvezovališču še vedno v nevarnosti. Zato se je ta praksa — zlasti za zimo — morala izpremeniti v toliko, da obvezovališča ostajajo nekoliko oddaljena od bojne črte. Na ta način se lažje zavarujejo in zdravniki se ohranijo polku in ranjecem v prvo pomoč, dasi vsled sovražne artiljerije obvezovališča nikdar niso brez nevarnosti.
Hvala Bogu, da ima naše obvezovali-šče res ljudi, ki niso samo vojaki v najboljšem pomenu besede, ampak imajo tudi v vseh, tudi najhujših slučajih toplo ljubezen do bližnjega že nekako prirojeno. Da bi videli našega P e 1 i z o n a , starega, že osivelega rezervista iz Gorice, ali 54 letnega prostovoljca Pojeta od Ktilpe, ali ne dosti mlajšega korenjaka J a n c a , Gorenjca, pa bi rekli: To so požrtvovalni junaki od nog. do glave! Res! Četudi nc su-
čejo v rokah morilnega orožja, so zato pa vedno na mestu, kadar je treba priskoči!i na pomoč ranjenemu ali bolnemu vojaku.
Kakor ljubeznipolna mamica hodi okrog svojih vojakov, ranjenih ali bolnih, dobrosrčni P e i i z o n ; temu meri vročino, onemu kuha čaj, tretjemu popravlja obveze; noben pogled, nobena kretnja vojaka - mučenika nc uide njegovemu skrbnemu očesu; za vsakega ima pripravljeno gorko, ljubezni in tolažbe polno besedo. V civilu je premožen trgovec, in kar dobi od doma, vse razdeli med svoje tovariše. Od početka vojske je tu; vse njene napore je pretrpel, a njegov nasmeh je prav tako ljubeznjiv in sladek kakor prvi dan, njegova roka prav tako radodarna, prav tako čuteče njegovo srcc. Vse vidi, vse izve, vse pove. V vojni je avanziral za : frajtar-ja«, a mu pravimo »Bandagenleutnant«, Priznanje njegovega truda in skrbi, ki jih ima z ranjenimi junaki, Edina njegova slabost je ta, da že od početka vojne stejc kilometre in obcestne kamne.
Vsako jutro sc dobrovoljno nasmeje-mo, kadar jo s hribov z maroderji primaha sanitetni podčastnik, 54letni Poje. Glasno, skoro kriče javlja: »Melde gehorsamst, 2 Mann von der drillen Kompanie.« — »Ali ne več?« — Ne! Moji ljudje morajo biti zdravi kot ribe, ko je Rusa še toliko!« — »Pa če so bolni?« — A, najprej jih jaz previzitiraml Meni noben ne uide.« —
ko jc izbruhnila evropejska vojna. Romunija je gibljiva v svoji zunanji politiki in vzdržljiva v svojih odlokih nasproti vojskujočim se strankam. O sporazumu z Bolgarijo noče nič vedeti; v tem obziru je odločna. Na pritisk od sosednih velesil, naj začne voditi pregovore z Bolgarijo, odgovarja, da poslednja obrača plašč po vetru in da ni zanesljiva.
Ko so Romuniji nekatere države od trojnega sporazuma energično predlagale, naj se z njimi pobota, jim ona ni odrekla naravnost, nego je na zvit način pokazala na Bolgarijo, katera bi se imela poprej s Srbijo sporazumeti. Ker je Romunija prepričana, da v sedanjih okoliščinah pomirjen je med Srbijo in Bolgarijo ni mogoče, dosega ona svoj cilj in se ne zameri velesilam od t roj i lega spo raz u ma.
Vrši se torej velika igra za kulisami, v kateri pa igra Grčija posebno ulogo. Ta je polna ambicij, nahaja se v ugodnem položaju in njej je dano, da se kaže do skrajnosti nepomirljiva in vestna stražarka buk a reškega miru. Čim se začne govorili o odstopkih s strani Srbije v korist Bolgariji z namenom, da bi se dosegel sporazum med njima, precej začnejo v Atenah ropotali, češ, da se narušava »ravnotežje« na Balkanu ter prihajajo z novimi grškimi nretencijami. Na ta način se prepletajo balkanska vprašanja in se zavozljavajo od dne do dne; stremljenje trojnega sporazuma, da bi sc pomirili balkanski narodi, postaja iluzorno, a Grki, Srbi in Romuni dosegajo glavni cilj, da se ohrani položaj, kakor je bil ustanovljen po bukareškem miru.
V tem oziru tudi svetovna vojna in dosedanje perturbacije, katere je ista proizvela, niso mogle ničesar izpremeniti. Bolgarija je še danes obdana od sovražnikov, šc danes jc vsaka njena inicijativa nemogoča. V takem položaju ona tudi ostane, dokler na severu stoji sovražna ji Romunija, a na jugu nemirna Grčija.
Romunija se gotovo ne bo vmešala v evropsko vojno, ako se krajni uspeh no nagne na eno ali drugo stran, in bo začno z Grčijo nadaljevala sedanjo po-litiko. Bolgari pa bodo še nadalje, ostali izolirani in obdani ocl so vrti žnikov. Srbi in Romuni bodo zadržali še zana-prej bolgarske pokrajine, a kar jim najbolje ugaja, se bodo lahko izpričevali precl velesilami trojnega sporazuma, češ, nismo mogli drugače posto-pati ker nas je Bolgarija zadrževala.
Bolgarija bo torej morala na vsak način gledati, cla raztrga ta železni obroč, v katerega je vkovana ocl svojih
Prostovoljno se je dal mobilizirati ob po-četku vojne z dvema sinovoma; eden je korporal; tretjega pa so mu vzeli pri zadnjih naborih. Pred dobrim mesecem je tudi stari prostovoljec avanziral za korporala.
To se spodobi«, je rekel takrat. »Možlvo me že kar ni hotelo ubogati, zdaj jim pa že pokažem!« Našil si je zvezde, ocl ranjenega korporala si je izprosil portope. Nikdar ne zaspi v svoji luknji, predno si ni privil plašča toliko, da se vidijo zvezde in ni položil poleg sebe bridke sablje in nabile pištole. Drugi podrejeni mu vojaki, nosilci ranjencev, morajo ležati na drugem koncu zakopa, stegnjeni kakor tro — in naznanil: »Nobenega ranjenca ni ne besede ne trpi med njimi. Vojak, original od nog do glave, a pravi junak! Po zadnji bitki je v enem dnevu premeril daljavo dveh ur s hribov v dolino gotovo petkrat, spremljajoč transporle ranjencev; celo noč jc blodil po bojišču, jih iskal in marsikaterega rešil. Tretjič že je prišel tisto noč s hribov v vas — bilo jc že jutro — in naznanil: Nobeega ranjenca ni več. Vse smo spravili na varno.« — Nekako sramežljivo je pristavil: Gospod polkovni zdravnik, ali sc smem zdaj malo vleči?« — Sina korporala so mu Rusi ujeli. >Ali Vam je hudo za sinom, ki je moral v Sibirijo?« — »A kaj! Vedno sem ga učil lepega obnašanja. Tudi v Sibiriji se bo lepo obnašal,« — Ko ip bil potrjen
sosedov. Z ozirom na njeno zemljepisno lego to ni nemogoče. Treba samo previdnosti, objektivnega presojanja o položaju in državniške modrosti. Potem se bo mogla zopet samostalno gibati in povrnila se ji bo izgubljena inicijativa, katera ji bo osigurala vse važne interese.
Sklicevaje se na neko razpravo dr. Milana Gruberja v zagrebškem »Pravnem svetniku« o vprašanju »Kako se v vojni umrli in pogrešani vojaki proglašajo mrtvimi«, piše S. M. v »Narodnem I -istu«:
Da se ne zavede v zmoto javno mnenješirših krogov, ki se niso učili prava, pridodam tu oni poučni in aktualni razpravici nekoliko razmotriva-nja. Poudariti pa moram, cla dr. Milan Gruber piše za Hrvatsko in da zakonski predpisi, ki jih navaja, nc veljajo za nas.
Za Čislajtanijo je na podlagi § 14. državnega temeljnega zakona ocl 21. decembra 1867 izdana cesarska naredim od 12. novembra 1914, št. 276, drž. zak. o delni noveli za splošni državljanski zakonik.
i'o tej naredbi je deloma uresničena namera nesmrtnega dr. Ungerja, cla se na kakršenkoli način pride v okom nedosiali om in nekaterim zastarelim določbam našega privatnega prava, ki ne odgovarja več duhu sedanjih časov; in tako jc uzakonjen del one novele, ki se je že leta skrbno pripravljala in je že sprejeta od gosposke zbornice.
Med drugimi predpisi so predruga-čeni s to novelo tudi predpisi, ki sc nanašajo na proglašenje smrti.
Naglašati hočem samo odstavek, ki sc tiče zakonite predpostavke za slučaj vojne in ki sc razlikuje ocl zakonskega predpisa, citiranega v omenjeni raz-pravici, in ki dovaja do drugih zaključkov.
Paragraf 24. rečene novele določa, na katerih predpostavkah sc more smatrali, da je cžoticj>a oseba ujnrla, a
drugi odstavek tega paragrafa sc glasi dobesedno tako-ie:
»2. Ako jo bila v vojni težko ranjena, ali ako je izginila kakor udeležnik vojne, in so ocl konca leta, ko je vojna nehala, minila tri leta, ne da bi prišlo kako poročilo o njenem življenju.«
Ni treba torej, cla je v prvi vrsti po pričah ali drugim verodostojnim načinom dokazano, da je dotični vojak, ki je bil v vojni, težko ranjen v kaki biiki ali kje drugje, ampak zadostuje, da se
tretji njegov sin, je vzkliknil: »Hvala Njegovemu Veličanstvu, da je tudi tretjega sina vzelo v svojo službo!«
Žena jc doma revica. Vsak vinarček spravi stari korporal zanjo, pritrga ga svojim ustom, da ji more kaj poslati. Zložili smo zanjo svotico denarja ter mu jo izročili. Solze so mu prišle v oči in zajokal je kakor otrok: »Gospodje, predobri ste z menoj .. .«
Tretji v zavezi je junak - korenjak Jane, po poklicu lovec. Velik in močan kakor gora; v laseh ima že mnogo srebrnih niti. Vse bojne grozote ocl početka jc prestal. V najnevarnejšem ognju je iskal z vedno nevarnostjo ranjencev. Nobena pot mu ni pretežka, nobena predolga in prestrma, vse stori z največjo potrpežliivostjo in udanostjo. Ni čuda, da so mu nekega dne opešale moči. Izredno rano pride v sobo. Koliko maroderjev imate pa danes, Jane? — Gospod, sam prihajam. Tudi mene je enkrat prijelo. Komaj sem se priplazil v tem snežnem metežu. — B'cd je bil v obraz, drgetali so mu krepki udje bolj od slab isti, kakor od mraza. — Vsled svoje nczlomljivosii in otroške zvestobe jc tudi on avanziral za sanitetnega korporala.
Napačno jo mnenje, da sanitetno moštvo v vojni nc trpi posebno in da jc lc redko v nevarnosti. Nasprotno! Nosilci ranjencev so izpostavljeni vednemu so-
je udeležil vojne, ko je bila vojna končana, ni dospela nobena vest , da še živi.
In to je velike važnosti z ozirom na težave, ki bi bile združene z dokazovanjem težke rane, ki jo ie dobil vojak, ako naj bi bil ta edini predpogoj za omenjeno pravno presumcijo.
Zadostuje, če >i v naglici predstavimo strahoviti prizor današnjih bitk, ki sc jih udeležujejo vojaki v slo- iii stotisočih raztreseni po ogromni fronti, kjer nimajo ne časa, ne prilike, da bi pazili na svoje tovariše, ki večkrat kar na kupe padajo. Kdo bi mogel za-jamčiti. da je bil ta ali oni težko ranjen, ko bi ga zmanjkalo?
Ne velja torej za nas niti ono, kar piše dr. Milan Gruber glede ranjenega vojaka, ki se je, težko ranjen, javil svojim sorodnikom, pa so potem vesti o njem izostale. Tudi glede onega vojaka morejo pri nas njegovi sorodniki, ali kdo drug zahtevati, da se proglasi mrtvim, ako se je tudi nadalje udeleževal vojne in ako od konca leta, ko je vojna končala, skozi tri leta ni. prišla nobena vest o njegovem življenju. Kajti ponavljam — zadostuje, da se je vojak : udeležil vojne in da se ne ve nič o njem skozi omenjeno razdobje.
Tako tudi na morju. Poprej je zakon za omenjeno pravno presumcijo zahteval, da se dokaže, da se je dotič-nik nahajal na ladji, ko se je ta razbila, oziroma se potopila, dočim sedaj, ])o noveli zadostuje, da ladja ni dospela v kraj svoje določbe, ali se ni povrnila, in da so od poslednje vesti prešla tri leta. Ako je bila dotična oseba na oni ladji in je ni več skozi tri leta, se smatra, da je umrla.
Sedaj, ko povsod posluje poizvedovalna in obveščevalna služba, v današnjih časih brzojava, telefona in javnega tiska, ki so se razširili po najsamotnej-ših selili civiliziranega sveta, se more — ako se skozi tri leta ne ve za koga, ki se je nahajal v neposredni smrtni nevarnosti — sklersati mirne duše, da ga ni več na svetu, razen, da mu je kje sedaj bolje nego mu je bilo poprej doma ter se hoče zato skrivati, ali tudi to sc mu težko posreči.
Junaki 27. crnovojnišKcgs polko.
V tukajšnji domobranski bolnišnici leži na revmatizmu bolan narednik Karol Sfiligoj 27. črnovojniškega polka, 11. stotnija, ki se je udeležil bojev krog Višegrada. Po večdnevnih bojih v mesecu oktobru, ko je bataljon prodiral na srbsko ozemlje in se vedno boril proti številno mnogo močnejšemu sovražniku, se je 11. stotnija pod poveljstvom nadporočnika .T. S. ustavila v strelskih jarkih. Narednik Sfiligoj je z dvema vodoma zadržaval cel ba- i taljon sovražnika celih 10 dni (od 24. okt. do 3. nov.). Vsled neprestanega bivanja v strelskih jarkih se ga je lotil revmatizem ter je moral v bolnišnico, najprej v Sarajevo, od tam pa v Ljubljano. Za svoje vrlo obnašanje pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno
vražnemu ognju. Ko najbolj žvižgajo krogle, morajo hoditi po ranjence v sredo bojne črte. In ko jih za silo obvežejo, se prične križev pol do pravega obvezovališča. Treba je ranjenca prenesti do zdravnikov, da mu podele prvo pomoč. S kolikimi nevarnostmi je združena taka pot! Kako oprezno )e treba hoditi, da jih ne zapazi sovražnik! Kolikokrat na dan, ko traja bitka, je treba premeriti isto poti Ni lahka taka služba. Zato pa je tudi mnogo nosilcev ubitih ali ujetih ali ranjenih. Lahko bi vam povedal natančno v številkah, kaj vse se je že doslej zgodilo z našim sanitetnim moštvom.
Nekoliko lažja je služba takozvanih bandažistov, obvezovaicev. Ti strežejo zdravnikom pri obvezovanju, skrbe za postrežbo in nadaljnji transport ranjencev. Da bi videli, kako pridno se na obvezova-iišču ob bitki, ko prihajajo ranjenci, sučejo roke vseh! Noč in dan je treba dostikrat biti pri delu, skrbeti za ležišča, prehrano, zdravila in obveze. In pri našem polku, lahko rečem, so vsi do zadnjega že izurjeni v svoji stroki — mali zdravniki.
Dne 23. februarja jc pripel polkovni zdravnik dr. Horak vpričo sanitetnega moštva srebrno svetinjo za hrabrost vrlemu naredniku medicincu Ni k. Sever-j u iz Kostanjevice. Ž njim vred je dobil odlikovanje tudi medicinec Pavel Krajec iz Novega mesta, ki je pa radi skušenj odšel na dopust, a se kmalu zopet vrne v našo sredo. Oba sta tu od početka vojske.
Več naših sanitejcev je še priporočenih v odlikovanje, a glavno odlikovanje jim bodi zavest, da vrše tako zvesto in požrtvovalno dela človekoljubnosti in krščanskega usmiljenja v blagor lepe naše Avstrije, Njihovi nadaljnii vnemi naj bodo posvečene te vrstice.
hrabrostno svetinjo II. razreda. Poveljnik 11. stotnije, g. nadporočnik J. S., mu je ob tej priliki poslal naslednjo pismo: »Potom c. kr. črnovojniškega okrajnega poveljstva Vam bo dostavljena od poveljstva 16. zbora podeljena srebrna kolajna II. r. za hrabrost. V svojem in v imenu cele stotnije Vam najprisrčnejše čestitam k odlikovanju. Žal nam je, da Vam bolezen ni dopuščala, da bi bili odlikovani vpričo vaših dragih in zvestih sobojevnikov. I patn, da se Vam zdravje kmalu vrne ter da Vas zopet vidimo v vrstah naših dragih in zvestih v boju proti sovražniku za cesarja in domovino.« — 27. črnovojniški polk si jc v sedanji vojni priboril častno mesto med ostalimi slovenskimi polki. Slava mu! Fr. P.
Nadčloveško junoSlvo 81 pešpolka.
Nadčloveško junaštvo pešpolka št. 87.
Dragotin Novak, četovodja 87. pešpolka, doma iz Stročje vasi pri Ljutomeru, piše:
Naši fantje so sama pristna spod-nještajerska korenina. Kakor ste že iz več poročil slišali, sc naš pešpolk št. 8? bori z levjo srditostjo in junaštvom. Dolžnost me sili, da Vam, dragi rojaki, sporočim, kaj smo dosegli mi Slovenci v zadnjih dneh.
Bilo je dne 17. februarja. Cel dan jc bil izvanredno živahen pri 87. pešpolku in vse se je pripravljalo na nek važen dogodek. Naenkrat se izda povelje, cla bo izpad na podvojeno močnega sovražnika. Ko so naši fantje slišali povelje »Naprej, Hural«, ni bilo nobenega več zadržati. Kakor besni so junaški »Prleki« do pasa v snegu drveli na sovražnikove utrdbe, iz katerih so padale krogle kakor najhujša toča med naše vrste. Gromenjc topov je bilo tako, cla se je tresla zemlja, ali vse to ni zadržalo naših fantov in mož. Korakali in plezali so po globokem snegu s puško v roki v strmi hrib ter tako obsodili močnega sovražnika na smrt. Nasprotnik se je boril z vsemi sredstvi, samo da bi zavrnili in pobil naše neustrašene fante. Ali prišlo je drugače! Ko so se bataljoni približali drug drugemu v neposredno bližino, pričelo se je strašno klanje »na nož« in s kopiti. Tukaj ne morem popisati in se tudi ne da, s kakim junaštvom se je odlikoval naš polk!
Izid je bil nepričakovan. Sovražnikovi oddelki, kateri so ostali še živi, so se spustili v divji beg in njih močno utrjene postojanke so zasedli naši Prleki ter povrh tega vzeli sovražniku dve strojni puški popolnoma novega sistema. Iz hvaležnosti in ljubezni, da so naši Prleki zavzeli velevažno postojanko sovražniku proč, kar so drugi računali skoraj za nemogoče, sta bili ti dve strojni puški pri 3. kornem poveljstvu razstavljeni s popisom čina in napisom imena dotičnih vojakov, kateri so to strašno orožje z brezprimer-nim junaštvom zavzeli. Vse se je čudilo nadčloveškemu junaštvu pešpolka št. 87. Prišle so telefonične in brzojavne čestitke k polku od visokih vojaških dostojanstvenikov. Kako je postal naš polk priljubljen, ni mogoče popisati. Celo naši najhujši narodni nasprotniki pišejo po svojih časnikih o junaštvu 87. pešpolka.
Velezanimivo jc v strelskih jarkih pri nas Prlekih. Postavili so si tablo s sledečim dvojezičnim napisom: »Tukaj železni regiment, tujcem vstop prepovedan!« In tako sc zabavamo v teh krvavih dneh. Čudovita potrpežljivost naših fantov!
Ko sem po dobrouspelem izpadu govoril z ranjenim tovarišem A. K., kateremu je krogla predrla levo ramo, se mi je smejal in rekel: »Akoravno imam j strašne bolečine, moram se vendar 1 smejati, ako se spomnim na to, kako : se je grdo »režal« nek Rus, katerega sem tako po salamensko po »keblači« s puškinim koiptom zdelaval.« In taki krvavi resnični vojaški dogodki so naša zabava. Vojska je pač vojska! Kadar so bili naši fantje v sovražnikovih okopih, so zapeli pesem: Le naj ropoče in gromi, iz tisoč topov
naj gromi, Naj krogle križem švigajo, Slovenci nc pobegnejo!
Pozdravljena mi bodi v imenu vseh tukajšnih Prlekov mila slovenska domovina in drugi domači! Spomnite se pa tudi naših padlih sobratov, katero krije tuja zemlja, v molitvi! Pozdravlja Vas še živeči Dragotin Novak.
Vojna služba božja na Poljskem.
Oficial vojne oskrbe g. dr. Metod D o 1 e n c , ki jc dodeljen c. in kr. vojni konjski železnici, piše svojemu g. bratu s severnega bojišča med drugim:
Kedaj bo konec vojne? I parn, da maja. Iz česa to sklepam, pa seveda nc
smem povedati. — Mi smo se zopet za nekaj kilometrov proti severu pomaknili. Prišli smo iz okuženega židovskega mesteca na kmete. Tu je seveda mnogo neprijetnosti. Ceste so le za to tu, da se n e vozi po njih. Rusi so pač nalašč tako zanemarjali to kraje, da ni mogoče naprej. Vozi se vsevprek po polju; toda snega ni več in vodne grape niso več zamrznjene. Stanujem v koči iz ilovice in opeke. Soba bi še bila. Postelje smo vrgli ven in si iz desk napravili primitivna ležišča — da ne naberemo uši! Okna gotovo že dva meseca niso bila odprta. — Jutri nas cepijo proti legarju. Tu je pač eldorado za nalezljive bolezni.
Danes sem bil po i mesecih zopet pri sv. maši. Duhovščina je prijazna. Vsi imajo kučme. MeŽnar je opravljen kakor kozak. V cerkev smo se peljali z naše štacije — 16 oficirjev — s konjsko železnico v kraj, kjer je etapno šta-cijsko poveljstvo; % ure daleč. Imel bi peti tudi neki akcesist od opere — pa jc obolel. Peli so štirje nemški učitelji podčastniki Schubertovo nemško mašo. Orglal je pa krasno išlski korni or-ganist, ki je tu za k u h a r j a pri kom-paniji! Po maši je duhovnik izginil, a cela cerkev (vojaštvo) je pelo nemški »Bog ohrani«.
No, potem smo sc peljali domov; pa so nas oddaleč pozdravljale ruske salvo iz topov (to je — le slišali smo jih, do nas nc sežejo). Danes sc moli po papeževem navodilu za mir. Tu nisem o taki molitvi ničesar opazil. V bližini cerkve, sezidane od bogate družine Deskur (s Francoskega) je grad kakor mali Louvre . . . Krasno, ali žal, ne daleč od tu pa mro ljudje v bitki...
0 f nadooročniku Gabrijelčiču. - Ruske „lulkeM.
Prejeli smo naslednje zanimivo pismo:
Velecenjeni gospod urednik! Ko sem bral, da je padel nadporočnik Gabrijelčič, sem se zelo užalostil. Bil je namreč moj stotnijski poveljnik (2. stot., 97. pešpolk). Ne veste, kako veliko zaupanje in spoštovanje je užival pokojnik med moštvom in kako veliko zaupanje in ljubezen je tudi on imel do svoje »druge« (stotnije). Naša stotnija je imela vedno najtežje naloge, ker so tudi višji gospodje poveljniki imeli do njega neko posebno zaupanje. Nekoč smo pod njegovim vodstvom v mestu Mezo Labor na Ogrskem Rusom pred nosom vzeli cel vagon cigaret. Naj Vam opišem tudi epizodo, ki jasno kaže, kako boga-boječ in pravičen je bil pokojni Gabrijelčič.
Nekoč smo marširali po zasneženih Karpatih. Pot je bila ledena in strma. Nekemu vojaku Furlanu, ki je korakal blizu nadporočnika Gabrijelčiča, se je spodrsnilo ter je padel — ob takih okoliščinah nič novega in čudnega. Toda hurlan je začel strahovito preklinjati — saj poznate grde furlanske kletve. Ko to sliši Gabrijelčič, skoči k Furlanu ter mu priloži par mastnih zaušnic, da je kar odmevalo po gozdu, rekoč: »Ali se prav nič ne bojiš kazni božje? Čakaj, za to boš visel dve uri na »češpi«!« In res, ko smo prišli v neko vasico, kjer smo imeli dve uri počitka, smo videli, kako ponižno je bogokletni Furlan držal »spange«. Od tistega časa ga nisem več slišal kleti.
Nadporočniku Gabrijelčiču nepozaben spomin!
Sedaj naj Vam pa še naše sovražnike Ruse primerno predstavim, da se ne boste čudili, ko dobivate poročila, koliko jc vedno ujetih.
Nekoč smo se šli z Rusi zopet »man-ce«; Rus je bežal, mi smo ga pa podili. Na večer pridemo zelo utrujeni v neko vas. Naredimo si ognje; vsaka stotnija, vsak vod, vsak roj zase. Tudi sanitetna patrulja, kateri sem bil dodeljen, je imela svoje ognje ob robu gozda. Bili smo razdeljeni po štirje in štirje ob vsakem ognju. Vsak si je kaj kuhal; večinoma bandurko (krompir) in kavo. Kar prideta iz gozda dva Rusa. Mi kot sanitejci nismo imeli pušk in Rusa bi nas bila lahko postreljala. Toda ti »tutki« pristopita k našemu ognju, od-dasta svoji puški in pravita: »Sedaj sva vendar enkrat ujeta!« Druga beseda je že bila: »Ali imata kaj za pod zobe? Kje so pa kuhinje?« Bila sta res oba že zelo sestradana. Dali smo jima malo kave, krompirja in cigaret. Sicer sami nismo imeli veliko, a mislili smo si: tudi Rus je človek.
Taki so naši vsakdanji vojni doživljaji, o katerih kasneje napišem kaj več.
Prisrčen pozdrav vsem našim, posebno pa izobraževalnima društvoma Kranj in Domžale! — France Ortnik,
Ob težkih motornih baterijah na zapadu. - Francoski in angleški vohuni.
Šolskemu vodji v Cerknici g. Andreju Šest. piše njegov bivši učenec Frančišek Branisel, ki se udeležuje vojne ob naših težkih motornih bateri-
jah na zapadnem bojišču, naslednje pismo:
Spoštovani gospod! Spominjam sc še na čase, ko sem bil kot otrok pod Vašim varstvom. Da Vam po svoji moči izkažem svojo hvaležno udanost, Vam hočem nekoliko opisati svojo življenje na francoskem bojišču.
Znano Vam je že iz mojih pisem, da sem sc udeležil glavnih bojev pri trdnjavah Namur, Muubeuge iu Ant-werpen; radi tega Vam ne bom opisoval teh bojev. Ako pa pridem enkrat srečno domov, sem pripravljen to ustno storiti.
Začetkom decembra v letu 1914. jo prišlo povelje, naj odrinemo iz mesta, v katerem smo bili li dni, proti sovražniku, ki ni bil daleč. Razložili smo naše velikane (tope) in avtomobile raz železniške vozove ter napravili bojno kolono. Drugi dan na vse zgodaj so žc puhali naši avtomobili proti sovragu. Po preteku treh ur smo dospeli do vasi O., kjer smo se ustavili in pustili našo kolono. Ob 11. uri dopoldne jc šlo odbrano moštvo z lopatami in krampi kake tri kilometre naprej, cla izkopljejo jamo, kjer naj stojijo naši topovi, in obrambne jarke. Ali takoj smo dobili pozdrave s francoske strani. Ni nas dosti motilo, delali smo naprej. Ko jc bilo delo že pri kraju, so pripeljali tope, da jih postavimo v pripravljeno jamo. Delo nam jc šlo hitro izpod rok, akoravno so živahno streljali na nas,
Sovražne krogle so padale pol kilometra okrog nas. Srečo smo imeli. Drugi dan ob sedmih so že stali naši orjaški lopi s svojimi žreli proti sovražniku. Čakali smo samo šc na povelje »ogenj!« Ali zastonj smo pričakovali tega povelja. Proti 10. uri so začeli Francozi na nas streljati kot bi bili neumni. Pričakovali smo strašnih tre-notkov. Šrapneli so eksplodirali nad našimi glavami. A k sreči smo imeli dobre okope in bili varni pred šrapneli. Granate so sc nas pa še precej izogibale. Proti 12. uri jc prišlo zopet povelje, naj tope zopet izkopljemo in menjamo stališče. Delali smo kot živina, vrhu tega so nas pa še Francozi nadlegovali s šrapneli in granatami. Delali smo cel dan in celo noč. Proti jutru smo bili gotovi. Prepeljali smo tope za kilometer nazaj proti desni strani in začeli takoj z delom. Ko smo imeli biti gotovi, so zopet prileteli francos. pozdravi. Morali smo zopet izkopati tope in se vrniti v vas O. Tam smo čakali tri dni. Med tem časom smo pa ujeli francoske in angleške ogleduhe, kateri so nas in mnogo nemških baterij izdali. Bilo je takole:
Neki vojak po imenu Esletz-buchler jc stal na straži že tretji dan. A vsak dan je prišel k njemu star, sključen možiček in ga povpraševal po okoliščinah pri naših topih. Tucli neka dama francoskega Rdečega križa jc krožila po tej vasi ter prav rada govorila z avstrijskimi vojaki.
Ko se je omenjenemu vojaku zazdela vsa stvar nekoliko sumljiva, je javil to poročniku. Niso se obotavljali, ampak takoj je poročnik vzel pet mož (mecl katerimi sem bil tucli jaz) in šel v hišo, iz katere sta prihajala omenjeni starček in dama. Na hišnih vratih je bilo napisano v nemškem jeziku: »Uboge stare bolne gospe«. Šli smo v hišo in po kratkem iskanju našli podzemeljsko luknjo, v kateri so se nahajali oni starček, dama, en francoski častnik in en ranjenec. Dama je bil angleški častnik. Imeli so ti ljudje precej denarja, hrane in podzemeljski telefon, po katerem smo bili tudi mi izdani. Odvedli smo jih seboj ter jih izročili nemški straži. Kaj je bilo potem z njimi, tega ne vem. Najbrže so bili kakor vsi oglecluhi ustreljeni.
Imeli smo potem mir prccl sovražnikovimi kroglami, kakor tucli vse nemške baterije. Po preteku treh dni smo zopet odšli proti sovražniku. Dobili smo povelje razbiti nek kolodvor, železniški most iu tri angleške težke baterije, katere so bile v neki tovarni skrite in nemškim lahkim baterijam silno nevarne kakor tudi infanteriji. Vkopali smo našo baterijo v skrit kraj za močno hišo. Morali smo delati ponoči, da nas ni videl sovražnik. Na? gospod poročnik si je ogledal omenjeno cilje ter preračunal daljavo. Angleške baterije so šc vedno bijuvale smrtonosne krogle, a bila jim je tudi že zadnja ura. Pričnemo streljati. Ko smo oddali 12 bomb, jc prišlo povelje ogenj ustaviti, nato pa takoj telefonsko poročilo: tovarna je izpremenjena v razvaline, z njo tudi tri angleške baterije in zaloga smodnika.
In res, med pokanjem naših mož-narjev sc je zaslišalo v daljavi močno gromenje, nato pa se jc dvignil veli-kansk dim. Zaloga smodnika je zlcio-la v zrak. Potem smo imeli počitek do drugega dne.
Drugi dan smo začeli streljati na železnico. Tudi ta cilj smo razbili s 30 bombami.
Tretji dan smo zopet streljali, a oddali smo samo tri strele. Kam smo streljali, smo zvedeli šele drugi dan. Ko je nač nadporočnik opazoval na opazovalnem mestu, kje je kaka sovražna baterija, zapazil je v daljavi na neki cesti, cla sc zbirajo Francozi. Stali so ravno v nastopu, ko je naša bomba priletela med nje. Okrog 500 je bilo mrtvih, veliko ranjenih. Ko je to videla nemška infanterija, je napravila naskok in vjela ostale na pol oglušelc ljudi. Ti ujetniki so nam pripovedovali strašne reči o učinku naše bombe.
Odpeljali smo se od mesta H. dne 18. decembra proti mestu O. Ponoči dne 19. decembra smo dospeli v vas L., kjere smo pustili našo kolono. Baterijo smo pa postavili 4 km naprej. A že prvi dan smo dobili ogenj. Seveda ne ravno v baterijo. Imeli smo nalogo, da razbijemo mesto N., električni žaromet in neki stolp, kateri je bil precej visok in so imeli Francozi na njem opazovalno mesto. Streljali smo vsak dan, a tudi Francozi nas niso pozabili. Vsak dan so oddali na nas čez 200 granat in šrapnelov. Spočetka smo imeli veliko srečo. Izstrelili smo dnevno 30 do 40 bomb. A proti koncu ni ostalo brez žrtev. Razbili smo že skoraj celo mesto, ko so Francozi izvohunili naše opazovališče. Morali smo je opustiti in potem so nam zrakoplovi služili kot opazovalci. Bilo je dne 30. decembra, ko -smo tudi streljali po znamenjih zrakoplova. Plaval je visoko nad nami. In ravno tisti dan so streljali Francozi na nas kot bi bili znoreli in ravno v baterijo. Ker je bil pa ravno zrakoplov nad nami in nam dajal znamenja, se nismo mogli skriti za okope. Streljali smo naprej. A kar naenkrat javi četovodja nad poročniku, da je bomba predebela in ne gre v cev. Nadporočnik je dal povelje, naj nabašemo drugo. Ker smo pa imeli na dovoznem vozičku ravno bombo naloženo, smo jo morali razložiti, da drugo proč odpeljemo. Ker je pa bomba težka 382 kg, nc gre to delo tako lahko izpod rok. Prijeli smo jo trije možje, in sicer: jaz na sredi, Slovenec Rudolf Redek iz Štajerske na levem ošiljenem koncu in en Nemec na desnem koncu. V tem trenotku pa poči šrapnel ravno nad našimi glavami. Midva z Nemcem sva vtaknila glave pod bombo, Redek je pa nazaj pogledal in šrapnelova vžigalna naprava ga je zadela v glavo. Meni je tucli par šrapnelskili kroglic prevrtalo vojaški plašč. A hvala Bogu, ranjen nisem bil. Takoj po tem je prišlo povelje: Za kritje! Tekli smo v okope. Ostali smo še pol ure tam. Nato smo začeli zopet streljati in oddali še 40 strelov na mesto. Razbili smo tisti dan tudi še tri angleške baterije, katere so bile skrite v mestu. Zvečer smo odnesli padlega junaka domov in ga tam položili k počitku. Sedaj smo na v krasnem mestu * * * in pričakujemo ure, da odrinemo proti sovragu.
Posl ni bojnem polju.
Viktor Gospoclarič od 7. lovskega bataljona piše domačim:
Vašo pošiljatev za pust sem dobil. Res sem se letos bolj pozno domislil nanj, pa nič ne de, saj veste, da nam Rus nc pusti, da bi hodili kam v mesto v praliko gledat. Ppst pa menda tudi ne bo hud, če sc ga enkrat malo opehari in prestavi za nekaj dni, bo že po-trpel, bomo pa drugo leto poravnali! Mislim, da jc imel doma tudi bolj kisel obraz, čeprav sc je ravnal po pratiki, jc pač tak čas. Povem Vam, kako sem ga praznoval tukaj:
Poslali so nas, (i mož, na stalno stražo proti neki vasi. V vas pošljemo enega moža, naj nam kaj preskrbi. — Kmalu sc vrne, ves obložen. Nakupil je tri kokoši, nekaj jajec, mleka, ban-clurke in kapustke (t. j. krompirja in kislega zelja). Zjutraj ob treh skuhamo naj prvo kavo. Nato se začne druga kuha, kokoši. To Vam je bila »župca«, da šo nikoli take! Seveda h kokoši spada na vsak način tudi banclurka in ka-pustka. To smo zabelili s kurjo mastjo. Sedaj pride šob* nekaj! Ker dobivamo tudi slanino, smo si pa še eno umislili. Jajc je bilo menda 12; scvrli smo slanino, naredili v kosce kruha in namazali z jajci. To je bilo dobro. Vse lo smo pa zalili z belo kavo. Ne vem, kaj je mislil Rus? Tako pridno je pošiljal čez hribe granate, menda za priuieček; a ker imam slabe zobe, teh nisem zmagal, pa tudi drugim niso nič kaj preveč dišale.
Kaj ne, to mora hiti pust debel, ker sc mu godi tako dobro. Rus, pa pravijo, da je imel z a pust satu krompir, ker mu je komisa zmanjkalo. \ prašni o, koliko Rusov sem poslal pod zemljo.
To je bolj težko izračunali, ker streljamo skupaj. Za enega se dobro spominjam, da sem mu »zacopral«, da je parkrat prevrnil kozolce, več se mu ni ljubilo .To pa zalo, ker mi jc malo prej »šalo« prevrtal na moji grbi, da nisem mogel iti po kavo. Precej smo jim že povihali grebene, pa jih je še vedno precej. Lovimo jih pa tako: Po dva ali tri jih ni vredno loviti, v takih gručah hodijo sami k nam; lovimo jih |io več skupaj, da je brž tisoč. Da bi jih hrusta I, kakor pišete, so presulii in pregreti, bi gotovo ostali v želodcu! — Veseli me, da sc me povsod spominjate, tudi pri s k I e d i ! Jaz bi se Vas tudi, pa je nimam, bi jo gotovo že pre-strelil kak ruski medved! Pa skoraj bi pozabil; vprašate, koliko medalj sem žc dobil. Pa teh nam seda j Rus ne more dati, ker mu jih primanjkuje. Kovače je poslal vse v Galicijo krompir tolč. To je dobro, ostanejo saj pri svojem poslu.
Iz vojne.
Zahvala iz Karpatov.
Prejeli smo vojno-poštno dopisnico z dne 11. februarja, ki se glasi: Vsem plemenitim darovalcem in darovalkam se za ravnokar prejete pomočke proti mrazu najiskrenejše zahvaljujejo in pošiljajo prisrčne pozdrave iz mrzlih Karpatov: Anton Polič, četovodja; Fr. Feigcl, četovodja; Ivan Ciglar, četovodja; Andrej Ker, desetnik.
Vojni napori so ga ozdravili.
Neki vojak, ki je bil pred vojno močno bolan ter je večkrat kri bljuval, piše svoji sestri dne 11. februarja s severnega bojišča med drugim:
Ravnokar sem se tehtal in potegnil 70 kg. Kaj tacega že davno ne več. Pa se tudi tako krepkega in zdravega počutim, da sem Bogu hvaležen.
Pozdravlja nas krogla od ruske strani, a nič se ne straš'mo, ko mimo leti: v zemlji stanujem, sem s snegom pokril, zato mi nc more nič hucfga storit'.
Na Ogrskem smo imeli prav malo snega in tudi nc hudega mraza; za jesti smo tudi imeli vedno -dovolj, a stanovali smo pa v imenitni restavraciji, in naši konji so se prav dobro imeli v plesnem salonu. Dobro se nam je godilo. A sedaj bo treba za Rusom v Galicijo, kjer je vse požgano in razdejano. Bog nam daj kmalu zmago in konec vojne!
Slovenec ob Nidi.
Janez Fistravec, doma iz Pla-ceroveev pri Sv. Marjeti niže Ptuja, piše svojemu bratu Francu Fislravec, pi-smonoši v Laškem trgu, s severnega bojišča:
Sedaj sem ob Nidi. Pozdravljamo se drug drugega s kroglami, da nam je bolj kratek čas. Na sveti večer ob polnoči sem stopil v službo, ko se je doma služila sveta maša. Na Božič pa sem počival v svoji majhni hišici, ki jc podobna našim repnicam. V tej hišici stanujemo štirje najboljši prijatelji, ki se delimo s hudim in dobrim. Kar dobi kateri od doma, imamo vsi, če pa ne, pa nima nobeden nič. Najbolj me veseli, da imam tako zveste prijatelje. Doma so z Dunaja, sami krščansko-mi-sleči Nemci. Jaz sem edini Slovenec med njimi pri pešpolku. žvižgamo si in pojemo, da je veselje, čeravno se nam vsako sekundo ponuja smrt z veliko koso na rami. Smo zmiraj korajž-ni avstrijski junaki, ki se bojujemo za dom in presvitlega cesarja. Nemci ni o spoštujejo, ker me poznajo kol pravega slovenskega junaka, ki se ne boji ruskih krogel in bajonetov. S pozdravom Tvoj brat Janez.
V 18 bojih je že bil
Franc Skedel iz Prigorice pri Ribnici, ki služi pri 2. bosniškem pešpolku. Bil je že odlikovan s hrabrostim svetinjo II. razreda, sedaj so ga pa povišali za četovodjo. Na bojnem polju je že od meseca avgusta.
Štajerski Slovenec ujel sedem Rusov.
Vsi ne morejo postati nadčloveški junaki, a junaki so vsi, ki spadajo k železnemu zboru. Neki vojak 87. pešpolka je našel krasen skedenj, ki je bil kakor nalašč, da se spi v njem, in oešec se zakoplje v seno ter zaspi. Ko Se prebudi in gleda za to zariši, je neprijetno presenečen. Stotnija jc šla nekoliko nazaj, kakih 50 korakov pred njim stoji sedem Rusov. Slovenski Štajerc je 'e nekaj trenutkov zmeden, a. nato se obrne, gre nazaj v skedenj, nameri puško na Ruse in kriči nanje, kar more: >Roke kvišku! — Sedem Rusov — se vda. Privede jih k stolniji, kjer ga kaznujejo, ker jc brez dovoljenja spal, in
ga odlikujejo z malo srebrno svetinjo, ker se ni bal.
To bi bili veseli časi...
Predmojster Matija Brulc iz Ljubljane piše svojim staršem s severnega bojišča 12. februarja med drugim to-le:
To sem se ustrašil, ko so pred dobrimi šestimi meseci prvič krog mene zažvižgali ruski šrapneli! No, sedaj sem se jih pa že tako navadil, da se še ne zmenim zanje. Pri naši bateriji smo sploh imeli doslej veliko srečo; imeli smo vsega samo tri mrl-ve, a ranjenih seveda več. Angelske nede- ! lje pa ne bom pozabil, streljanje jc bilo tako, da se je človeku zdelo nemogoče, da bi živ prišel iz lega strašnega ognja. ! In vendar ni bil nobeden ranjen pri naši bateriji. Sami angeli so nas varovali, kakor že dostikrat. Poleti smo morali veliko prestati, ker smo hodili po takih krajih, kjer niti vode ni bilo dobiti. Sedaj imamo vsega dovolj, tudi vina in piva dobimo večkrat; za zimo smo prav dobro oblečeni. Le s stanovanjem jc slabo, ker stanujemo ali po hlevih ali pa v zemlji, kakor lisice. In pa te zlodjeve uši, ki človeka tako mučijo. Toda vse rad poirpim, samo da bi bila zmaga naša in da bi se zdrav vrnil domov. To bi bili veseli časi, ko bi se kot zmagovalci peljali proti ljubi domovini! To bi bilo petje in vriskanje, da bi cel svet veselja poskakoval. Bog nam daj le ure dočakati!
Sveti večer v ruskem ujetništvu.
Uradna • Klagenfurter Zeitung« objavlja z dne 27. m. m,:
Včeraj v Celovec dospelo in v Moskvi dne 24. decembra oddano pismo nekega ranjenega četovodje domobranskega pešpolka št, 4, ki je v ruskem ujetništvu, opisuje, kako da je dotični vojak preživel sveli večer. Dne 24. decembra, piše, sem žalosten sedel na postelji in premišljeval svojo usodo in sanjaril o svetem večeru. V duhu sem gledal pretekle čase in jih primerjal s sedanjim položajem. Tu se je zgodilo nekaj presenetljivega. Strežnica, Minka po imenu, je prinesla v sobo božično drevescc. Takoj se je začelo delo, in drevesce je bilo okrašeno. Po večerji se je začela slovesnost. Ko so bile sveče nažganc, sta vstopila neki duhovnik in neka gospa. Prijazno sta nas pozdravila z -Guten Abend!«. Zapele so se dve pesmi, nakar je imei duhovnik nagovor, v katerem je povdarjal kritični čas in nas tolažil z besedami, da nam bo božje Dete prineslo boljše čase. Potem smo bili obdarovani. Jaz sem dobil enajst različnih reči. Tako sem obhajal sveti večer prav lepo, namreč lepo za položaj, v katerega me je spravila moja usoda. Vojnim ujetnikom so dali v nemškem jeziku tiskane izreke svetega pisma in božično pesem Tiha noč, sveta noč«. Pisec sklepa pismo z željo, da bi se kmalu mogel povrniti v svojo lepo domovino.
piše brat č. g. župnika v Pilštajnu, Ivan Rauter, ki leži sedaj ranjen v bolnišnici v Lugosu, naslednje pismo: Dragi brat!
Toraj, Ti bi rad vedel, kje me ic zadelo. Naj Ti popišem cel začetka, kako se nam je v Srbiji godilo. Čez Drino smo šli na visok hrib do pol ene zjutraj. Tam smo prenočili. Zjutraj smo šli dalje in čez par ur smo že naleteli na sovražnika, ki pa jo jc po kratkem boju popihal, da ga tisti dan nismo več videli. In tako jc šlo potem naprej: miru nismo imeli ne ponoči nc po-dnevu. Streljanju sem se žc tako privadil, da sem si večkrat, ko so mi krogle najhuje okoli glave žvižgale, cigareto naredil in prižgal. Srbske granate in šrapneli so večkrat noč in dan padale okoli nas, da sc jc kar zemlja tresla. Nevem kolikokrat s iti o sc zvečer spravili spat, ponoči pa nas jc sneg tako zadelal, da smo sc zjutraj komaj iz njega izkobacali. In tako je šlo naprej do 28. novembra. Tisti dan je bila huda zima. Drevje jc bilo polno ivja, kakor pri nas v sredi najhujše zime. Dne 27. novembra zvečer smo prišli na visok hrib in tam smo se u taborili. Dovol jeno nam jc bilo tudi ogej narediti. To pa, veš, cla ni lahko delo izpod snega drva iskati in potem zakuriti. Pa šlo je vseeno. Tako smo pri ognju sedeli ali ležali, kakor je pač kateri hotel — do dveh zjutraj. Ob dveh je prišlo povelje: Naprej! Takoj smo pograbili vsak svoje reči in smo šli naprei. A nismo prišli daleč in spet jc prišlo povelje, da smo morali nazaj. Potem smo ostali pri ognju do dneva. Okoli 7. ure smo šli zopet naprej proti sovražniku, ki ni bil niti dobro uro daleč in jc žc čakal na nas. Zeblo nas jc seveda pošteno, ker smo tam čakali do 12. ure, predno jc prišlo povelje 7.a napad. Takrat sem lezel po trebuhu na hrib kakor po strehi, da bi potem začel streljati. L rokami sem sneg proč kopal, da sem bil bolj skrit pred sovražnimi kroglami, ki so kakor loča padale
okoli mene, In ko tako rijem kvišku, dobim najprej eno kroglo skozi kotel na tor-nistri, ki sem dostikrat kavo in drugo v njem kuhal. Koj nato pa dobim eno v levo nogo zgoraj pri žepu. Še uro bi mi ta tepec skoro prestrelil, ki sem jo imel v tistem žepu. Hvala Bogu, da krogla ni šla skozi kost, ampak samo skozi meso. Šel sem nazaj, da so me obvezali. Potem sem moral iti peš — seveda je šlo počasi— do večera, da sem prišel v garnizijsko bolnico. Tam smo ponoči ostali. Do drugega dneva nas je bilo že 60 ranjecev skupaj. Drugi dan smo morali zopet peš dalje. Šli smo ob 10. uri proč in smo prišli zvečer v Brezino. Od tam smo sc drugi dan peljali v vozu v Valjevo, kamor smo prišli ob devetih zvečer. Tu smo bili 6 dni v bolnici. Čakali smo na vlak, ki pa na zadnje ni več vozil in tako smo morali zopet peš dalje — v Sabac. Hodili smo ravno pet dni. Tam smo se peljali na ladji čez Savo in potem z vlakom sem v bolnišnico. Kako dolgo bom še tukaj, nc vem.
Sredi sedanjih dni, ko sc bijejo najstrašnejše bitke in doseza naše orožic najslavnejše uspehe, prihaja preko Rima ve-lezanimiva vest iz francoske prestolnice, Oficielna rimska Tribuna je nedavno poročala, da se široki francoski krogi zavzemajo za izvolitev belgijskega kralja Alberta za francoskega kralja. Vršilo da se je žc več tajnih zborovanj in da uživa kralj Albert danes na Francoskem tako popularnost, kakor nobeden izmed pretenden-tov na francoski prestol. Četudi jc bilo poročilo Tribune', katero so pa ponatisnili vsi veliki inozemski listi, morda še prezgodnje, vendar pa postaja možnost, cla se Francija povrne k monarhiji, vedno večja.
Francosko ljudstvo je sedaj videlo, kako daleč jc prišlo z republiko: v dveh vojnah poražena po Nemčiji, je šesti del njene krasne dežele v sovražnikovih rokah; v notranjosti večni strankarski in verski boji; francoska opostatska vlada tiranizira lastne katoliške državljane; neprestane korupcijske in druge škandalozne afere, na čelu vseh burka s samostansko milijardo, ki jc oblatila čast francoskega naroda pred celim svetom; predvsem pa dejstvo da je Francija, ki je bila začasa kraljev prvovrstna velevlast; padla kot republika na drugo mesto; vse to je utegnilo grdo prevaranemu francoskemu ljudstvu odpreti oči, tako de hoče porabiti ugodno priliko svetovne vojne za to, da na razvalinah despotske republike dvigne staro slavno kraljestvo. S sramoto pokriti republiki se koplje grob in kmalu utegnejo na francoskih zastavah zab'eslc-ti zopet tri lilije.
Glavno zaslugo za upostavo kraljestva bi, nc giede na svetovno vojno, brez dvoma imelo rojalislično in katoliško časopisje. Kakor žc znano, sta sc n. pr. tekom vojne silno dvignila in razširila lista: roj ali stični »Gaulois«, čegar ravnatelj Ar-tur Mayer je poročen s Francozinjo iz stare, slavne plemiške rodbine Turenne, in glavno glasilo prevratnega gibanja : L' ac-tion francaisc , katerega izdajatelj Leon Daudets je osebni prijatelj vojvode Orle-; anskega. Tudi ••-Journal de Debattcs , j ■ Figaro«, -Le Temps-: i. c!;'., ki se bolj ali dobro drže, medtem ko sta moč in vpliv manj nagibajo na konservativno stran, sc i antirojalističnih in aniikierikalrih bojnih | glasil — • Matin«, Journal«, »Lanterne« | itd. — nemudoma hudo padla; nekaj teh i listov pa jc sploh nehalo izhajati. Zgoraj ! navedenire tistem pa se pridružuje še cela vrsta sijajno pisanih katoliških glasil: >L'univers , --La Croix« in svetovni katoliški listi v Lyonu, Marseille, Toulouse in drugih velikih mestih. Z upostavo kraljestva bi francosko ljudstvo zadostilo tudi za oni sramotni zločin, h kateremu ga je zavedla podla jakobinska klika, zločin, ki ga je zagrešilo nad svojim dobrim kraljem Ludvikom XVI., plemenito hčerjo Marije Terezije kraljico Marijo Antoinette, nedolžnim prestolonaslednikom in nad tisoči brezbrambnih plemenitašev, S tem bi la najsramotnejši madež v francoski zgodovini ne bil izbrisan, a vendar potisnjen v pozabo. Belgijskemu kralju pa in še bolj njegovi soprogi, po katere žilah se pretaka bavarska kri, bi bilo privoščiti visoko čast. Belgija je bila poleg Avstrije in Španske edina katoliško vladana dežela. Ravno radi svojega katoliškega režima jc morala pred vojno prestali mnogo napadov. V sedanji vojni jc posto'a Belgija poleg Poljske in Galicije najnesrečneiša in najboij prizadeta dežela, o čemer pa seveda njena vlada ni bila brez krivde. Kralj in kraljica morata izven dežele s težkim srcem gledati vse to gorje in vso to nesrečo. Krivda kralja Alberta je težko maščevana; šc več nesreče mu pač nihče nc bo želel. Kraljica pa po nedolžnem trpi. Torej j smemo globoko ponižani kraljevi dvojici i pač želeti, da bi jima bila dana sreča zasesti francoski p.csloi. Ako bi Angiija m druge države podpirale akcijo za upostavo monarhije na Francoskem in za to. da
bi zasedla prestol belgijska kraljeva dvojica, potem bi bilo nad uspehom komaj dvomiti. Seveda se io ne bo moglo zgoditi takoj ali v bližnji bodočnosti, a razpoloženje za to je v širokih krogih francoskega ljudstva pripravljeno. Morda pridejo po tej vojni tudi za tako ponižani in izkušeni francoski narod zopet dnevi miru in blagoslova.
fz Site io Bolpriie.
Plcvdiv, 22. febr. 1915.
Naš dopisnik nam poroča: V Plovdi-vu je polno beguncev iz srbske Macedo-nije, med njimi je mnogo uniatov. Srbska vlada kruto preganja uniate in trdi, da je sklenila konkordat samo za latinske katoličane, ne pa za uniate.
V	Srbiji je zelo slabo. V Nišu umrje na legarju vsak dan po 200 oseb. Neki zdravnik iz zahodne Evrone (menda Francoz) je skozi Solun zbežal iz Srbije in prišel v Plovdiv. Ta nam je pripovedoval, da je v kratkem času že 38 zdravnikov umrlo na legarju; v njegovi bolnišnici je bilo v enem dnevu 260 smrtnih slučajev. Na celi železniški progi od Soluna do Niša .in do Caribroda (ob bolgarski meji) se nikjer nc sme piti voda. Dežela je kakor izumrla; le malo ljudi še oživlja žalostno puščavo.
V	Bolgariji je še vse mirno. Draginja narašča. Kmalu se bo morala Bolgarija odločiti, Na velikih manevrih bo Bolgarija najprej poizkusila svojo vojno moč. Potem bo pa diplomacija odločila, za koga in proti komu se bomo vojskovali.
Važen posvet v deželnem dvoren.
Predvčerajšnjem — v četrtek — je zboroval pod vodstvom deželnega glavarja d r. Š u s t e r š i č a v deželnem dvorcu velevažen posvet v zadevi 1 e -t o š n j e poljske obdelave na Kranjskem. Tega posveta so se poleg deželnega glavarja udeležili: dvorni svetnik p 1. Lase h a n kot zastopnik c. kr. vlade, deželna odbornika d r. L a m p e in baron A p f a 11 r e r n, poslanec P o v š e in ravnatelj Pire kot zastopnika c. kr. kmetijske družbe, poslanec dr. Krek kot predsednik Zadružne zveze, ravnatelj Jova n kot zastopnik Gospodarske zveze in vsi deželni kmetijski strokovnjaki. — Vsa zadevna vprašanja so se temeljito pretresala in storili važni sklepi in ukrepi. Posvet je tudi zadeval popis in zaporo žita iii moke na kmeti h. Posvetovanje je trajalo pred- in popoldne do četrt na 9 zvečer, in ni dvomiti, da rodi obilo uspeha na korist kmetijstvu in kmetskemu ljudstvu.
O uspehih tega posveta bo ljudstvo kmalu poučeno.
Deželni odbor je — v smislu nasvetov, ki j i 11 je predložil deželni glavar predvčerajšnji konferenci v deželnem dvorcu - sporočil c. kr. deželnemu šolskemu svetu sledeče nasvete:
1.	Odločitev vprašanja, v kateri meri naj se "pritegnejo učenci in učenke ljudskih iu ponavljalnih šol k poljskim delom, naj se položi za vsako šolsko občino v roke kraj nega šolskega sveta, ki ima upoštevati tozadevni poziv županstev.
Izda na.j se v Leni smislu za celo deželo veljavna odredba, glasom katere imajo krajni šolski sveti zlasti pravico od 1. aprila 1915 do nadalje:
a) šolski pouk V ljudskih šolah in ponavljalnih šolah zaključiti v celoti ali samo v posameznih razredih;
bi začasno razpravljati za svoj šolski okoliš določbe o šolskih zamudah.
2.	Glede meščanskih šol naj se položi pddobho odločitev v roke c. kr. okrajnih šolsKiii svetov, ki so isto tako dolini, upoštevali tozadevne predloge županstev.
3.	Za Ljubljano (z ozirom na nekatera predmestja) se položi pod 1. in 2. v '•oke mestnega šolskega sveta.
4.	Glede srednješolskih učencev od kmečkih iaršev naj se dopusti oprostitve od šolskega pouka od 1. aprila dalje na predlog županstva občine, kjer je učenec doma. Oprostitev naj pristoja ravnateljstvu, v slučaju pritožbe pa sevat«:'. dežel. šol. svetu.
V v s eh slučajih oprostitve za to šolsko leto naj s p r e j-m e j o u č e n c i takoj iz p r i č c v a-1 o za c e 1 o š o 1 s k o leto.
To so predlogi deželnega odbora, katero bo vsak odobraval, kdor pozna sedanje kmečke razmere.
Omenjamo še, cla jc deželni glavar d r. Š u s t e r š i č že prejšnji mesec tudi osebno na Dunaju pri ministrih za uk in bogočastje in za uoljedclstvo po-
sredoval v smislu teh nasvetov in dobil zadovoljiva zagotovila.
S e d ti j m o r a v s o na polje!
Idrijske novice.
i V boinih vrstah je lepo število fantov in mož iz mesta in okolice. Več vojakov ni dalo že mesece znamenja življenja od sebe, tem večje veselje, če se oglase. V zadnjem času se javljajo ujetniki, ki pa se ne pohvalijo posebno. Tako je došla dopisnica 1, marca od infanterista 19. pešpolka Ignacija Felc, ki se od 20. avgusta ni več oglasil domačim v Idriji. Piše:: ; Dragi mi starši! V prvih vrstah vas vse skupaj lepo pozdravim. Naznanim Vam, da sem sedaj tukaj v Sibiriji. 5. novembra so me Rusi ujeli napol živega, sedaj sem malo boljši. Samo jaz ne vem, če učakam spomlad, če preje ne zmrznem. Tukaj je čez 40 stopinj mraza. Prosim, dajte mi odpisati, kadar dobite to mojo karto. Za domov nc vem, ali pridem še kdaj ali ne. Vas pozdravlja Vaš sin Ignacij. Moj naslov: Sibirski železni drog, stancija Izil-Kul, posadka Pervotaravska Rusija. Kmalu prosim odgovora. Na svidenje za tri leta.« — Daleč so spravili avstrijske ujetnike. Issyk-Kul je v pokrajini Semirječensk pod Tienšanom.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Položaj neizpremenjen.
Dunaj, 5. marca. Na bojni črti na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji je včeraj v splošnem vladal mir.
V Karpatih so se v nekaterih odsekih vršili boji.
Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Vsi ruski napadi odbiti.
Berlin, 5. marca. Veliki glavni stan: Položaj pri Grodnu je neizpremenjen. Ruske napade smo krvavo odbili.
Ruski napadi severovzhodno in severno od Lomže so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Mnogo ujetnikov prve in druge gardne divizije je ostalo v naših rokah.
Dalje zahodno od Visle se položaj ni izpremenil.
Nekaj ruskih napadov vzhodno od Plocka je bilo brezuspešnih.
Vzhodno od Skierniewic se je popolnoma ponesrečil sovražni ponočni napad.
Najvišje armadno vodstvo.
RUSKA POROČILA.
Dunaj, 5. marca. Petrograjska poročila pravijo, da Nemci v treh kolonah z 10 do 15 armadnimi zbori prodirajo proti Varšavi severno od črte Osovjec — Lurza in Przasznysz—Olonsk. Trdnjava Osovjec je tako močna, da se ni treba zanjo bati, vendar se vrše tam trdovratni boji. Ob Nje-menu so imeli Nemci srečo.
NEMŠKI NEUSPEH PRI PRZASZNVSZU PO RUSKIH POROČILIH.
Kodanj, 5. marca. Petrograjski listi poročajo iz Petrograda: Naša operacija pri Przasznyszu, kjer smo najmanj dva nemška armadna zbora razpršili in ju vrgli nazaj na mejo, je končana. Zasledovali smo sovražnika, ki se je umaknil proti Mlawi in vzhodnopruski meji. Ujeli smo najmanj 10.000 Nemcev.
K POLOŽAJU NA RUSKEM POLJSKEM.
Krakov, 5. marca. »Nova Reforma« piše o gospodarskem položaju na Ruskem Poljskem: Položaj poljskega prebivalstva je v mnogih delih Ruske Poljske naravnost obupen. Skoraj vse tekstilne tovarne in kovinski obrati počivajo. Vzrok temu je predvsem pomanjkanje surovin. Dela le nekaj mliiiov v dombrowskem okrožju, dalje nekaj premogokovnikov .v onem delu Ruske Poljske, ki imajo zasedenega avstro-ogrske čete. V najkrajšem času začno delati tudi v premogokovnikih, ki leže v ozemlju, katero so zasedle nemške čete. Celokupna produkcija znaša sedaj le tretjino normalne produkcije. Mnogokod je artiljerijski ogenj porušil tovarne, manjka pa tudi železniških vozov. Vsled teh razmer vlada v mnogih pokrajinah strašna beda. V drugače bogatih tovarniških krajih je videti sestradane postave, ki so jih vojni dogodki spravili na beraško palico. To je tudi vzrok mnogim slučajem roparskih napadov in izbruhu epidemij. Sicer nastopajo oblasti proti plenilcem na najstrožji način, a beda vseeno vedno nove nesrečnike tira na pot zločina in pogube. Proti kužnim boleznim se ukrepajo najradikalnejše odredbe, da se omeje in zatro. V mnogih krajih dobiva prebivalstvo bone za živila, s katerim dobiva kruh, mleko, meso itd.
K BOJEM OB ŽELEZNIŠKI PROGI ČENSTOHOV — VARŠAVA.
Krakov, 5. marca. Tukajšnji listi pri-občujejo opise o opustošenjih, ki so jih po-
vzročili boji ob železniški progi Čenstohov —Varšava (Dunaj—Varšava). Poročila navajajo: Skoraj vsi kolodvori ob tej progi so porušeni. Kot prvi je padel kolodvor v Za-vviercie. Še sedaj se vidijo sledi požara, ki jc spremeni kolodvor v razvaline. Povsodi beračijo majhni otroci in prosijo kruha. Namesto pogorelega poslopja so se postavile barake, da imajo železniški uslužbenci kje prebivati in pa da so se preskrbele delavnice. Kolodvor v mestu Myszkow je tudi pogorel. V Paraju je zletela v zrak polovica kolodvorskega poslopja, druga polovica pa je kakor po čudežu ostala nepoškodovana. Na progi od Zawiercie do Čenstohove ni ostal nepoškodovan niti en železniški most; tod je bilo razstreljenih 26 mostov. Ko smo pregnali Ruse, so naše ženijske čete brzo popravile mostove in otvoril se je zopet železniški promet. Povsodi se popravljajo kolodvorske zgradbe, začasno so se za železniške čete in delavce postavile barake. Na tračnicah so mnogokod videti sledi dinamitnih eksplozij; na mnogih krajih sc vidijo ogromni kupi poškodovanih tračnic. Blizu Čenstohove leži razstreljeni viadukt železniške proge Her-by—Čenstohov,
OBSTRELJEVANJE OSOVJECA.
Petrograd, 5. marca. Listi poročajo: Nemci nadaljujejo z obstreljevanjem fortov trdnjave Osovjeca z 42 cm topovi. Ruski cement jc pa zelo trden in trdnjava krepko odgovarja sovražniku.
IZ VARŠAVE.
»Dziennik Poznanski« poroča iz Varšave. Najaktualnejša varšavska zadeva jc odstranitev nemških, avstrijskih in turških podanikov. Med temi, ki se morajo izseliti, je znatno število Slovanov, največ Poljakov in Čehov. Varšavski pomožni odbor jih podpira. Gubernator je dovolil, da tisti Slovani, za katere garantira kako važnejše varšavsko društvo (ali zavod), ne bodo izgnani. Termin za izselitev so podaljšali.
Vsled stagnacije v industriji je veliko revščine in velika draginja. Dovoz živil z vzhoda je nekoliko rednejši kot prej. Med begunci, ki prihajajo v Varšavo, je velika beda; meščani sc zelo trudijo, cla bi to bedo olajšali. — Društveno življenje je normalno. Razna kulturna in gospodarska društva popolnoma redno delujejo. Vsa gledališča so odprla. Samo književnost je nekoliko zaostala, ker občinstvo nc kupuje in ne bere knjig, ampak le dnevno časopisje. Hoteli so prenapolnjeni; v njih stanujejo premožnejši begunci in žene častnikov. Po ulicah je živahno kakor prej, samo cla seclaj po ulicah prevladuje vojaštvo.
HINDENBURGOVI NAMENI.
Bern, 5. marca. »Bund« piše z ozirom na trditev ruskega poročila z dne 2. t. m., po katerem hočejo Nemci po umikanju pri Mlavvi prodirati, da je nemogoče razločevati med navidezno in pravo ofenzivo Nemcev. Po ruskih poročilih Nemci pri Mlawi nimajo več kot 6 divizij. To je tedaj le mal del čet, katere so bile 9. februarja zbrane med Plockom in Pillkallenom. Ali ne da to Rusom misliti? Nam se zdi, da uprav la okoliščina potrjuje sum, da se razvoj na severu ne vrši v ravni črti, marveč, da je pričakovati velikih strategičnih spreme-nenj.
AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ČETE.
Francosko vojno ministrstvo je izdalo razporedbo sovražnih čet, v kateri pravi med drugim: Vsega skupaj razpolagajo Nemci na vzhodni fronti s 30 armadnimi zbori, k čemur pride še 22 zborov avstro-ogrskih čet. Na francoski fronti imajo Nemci 47 zborov in to število se od septembra sem ni iz-premenilo.
RUSKI GENERAL BARON SIEVERS V PREISKAVI.
Stockholm, 5, marca. Iz Petrograda se poroča: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je imenoval komisijo, da preiskuje zadnje dogodke v vzhodni Prusiji in v koliko ni odgovarjal zahtevam, ki so se stavile nanj, general baron Sievers. V preiskavi se nahaja še nekaj podrejenih generalov 10. armade. Po dognani preiskavi jih sodi najbrže vojno sodišče.
POLKOVNIK IN PEVKA.
Stockholm, 5. marca. Po bojih pri Mazurskih jezerih je izdal veliki knez Nikolaj Nikolajevič ukaz, da ne smejo več trpeti žensk v ruskem taboru.. Med boji pri Mazurih namreč neki polkovnik ni pomagal s svojim polkom četam, ki so se vojskovale, ker se je nahajala v ruskem taboru neka slavna pevka. Polkovnika so postavili pred vojno sodišče.
XXX
STANISLAVSKA BITKA,
ki se še vedno ni odločila, nam je včeraj zopet prinesla nekaj uspehov. Učinek naših težkih baterij je strašen. Kljub velikim žrtvam Rusi niso prav nič napredovali. Vohunstvo se šc vedno
pojavlja. Pri Stanislavu so prijeli nekega popa v trenutku, ko je hotel zažgali kup sena in s tem izdali postojanko naše težke baterije. Težkoče z dovozom seveda ovirajo operacije.
RUSKE ČASTNIŠKE DRUŽINE ZAPUŠČAJO STANISLAV EN OKOLICO.
Krakov, 5. marca. »Nowi Reformi« se poroča, cla so v zadnjih dneh iz Stanislava in okolice z največjo naglico odpotovale ruske častniške družine, ki so bile iz Rusije dospele tjekaj. Isto velja o ruskih uradniških družinah. Rusi so tucli odposlali v Rusijo vse pohištvo, slike itd., ki so jih uplenili po hišah kot »vojni plen«.
XXX
OPERACIJE V GALICIJI NE BODO KMALU KONČANE.
Berolin, 3. marca. Vesti, ki so jih dobili tukajšnji listi iz avstro-ogrskega glavnega stana, potrjujejo, cla bo prešlo nekaj časa, preden pride na galiških bojiščih do odločitve. Dopisnik lista »Berliner Tageblatl« jč načrtal položaj tako-lc: Umikajoč se iz Bukovino so šle velike ruske siie v okraj Novosieli-ca, da bi preprečile naclaljno prodiranje avstro - ogrskih čet ob rumunski meji. Mecl lem so Avstrijci zasedli Črnovice, Sniatyn in Kolomejo ter si zagotovili celo dolino reke Prut in prodrli čez dolinico Jablonice tje do Stanislava. Pravilo se je^ da so Rusi to križišče važnih čet zapustili, toda sedaj divja tukaj okrog velika bitka. Rusi so tjekaj poklicali velika ojačenja. Avstrijci pa so pripeljali tod čez gore svoje težko topništvo. Tucli ob soteski Wy-szkow, dalje proti zapaclu, clivja boj. Ob dolnjem Dunajcu se pri Tarnovvu nadaljuje artiljerijska bitka. Težko topništvo obstreljuje kraje, ki jih držijo šc Rusi. Na Ruskem Poljskem se položaj ni izpremenil. Pričakovati ie, da se bodo uspehi ob celi fronti dolgo časa menjavali.
AVSTRIJSKA UPRAVA V NEKATERIH OKRAJIH JUGOVZHODNE GALICIJE.
Biala, 5. marca. Vsled ugodnega poteka operacij zveznih armad je cela vrsta okrajev jugovzhodne Galicije očiščena sovražnikov. Skoro istočasno z vhodom naših čet v posamezne okraje so došli tja tudi uradniki deželnega finančnega ravnateljstva s pooblastili in navodili ter potrebnim denarjem, da takoj izplačajo državnim uradnikom, sodnikom, učiteljstvu, vpokojencem, vdovam in sirotam državnih uradnikov njihove plače, oziroma pokojnine, nadalje podpore družinam vpoklicanih, kakor tudi kupnine za konje in pri-prege izza časa mobilizacije ter odškodnino za klavno živino, katero so dali armadi,
IZ LVOVA.
Krakov, 5. marca. Oklic ruskega škofa Eulogija, naj unijati odpadejo od Rima, ni dosegel uspeha, ki so ga pričakovali. Lvovski podžupan dr. Schleicher se jc zameril ruski vladi, ki ga je zato odstavila. Na vseučiliščih se polagajo le izpiti, predavanj ni. Podaljšali so moratorij. Prometa v mestu ni veliko; z ranjenci je mesto prenapolnjeno.
XXX
RUSKO POROČILO O BOJIH V
KARPATIH.
Kodanj, 5. marca, (z Lvova poročajo, da se ruske operacije v Karpatih razvijajo pod najtežjimi razmerami. Povsod je treba napadati utrjene višinske postojanke. Pogosto čete do prsi bredejo sneg. Sovražnik se bori trdovratno in'če ga preženemo iz enega jarka, se takoj utrdi v drugem. Avstrijci so mojstri v uporabi žičnih ovir, Vsak vojak nosi seboj 5 do 6 m žice.
BO JI V KARPATIH.
Budimpešta, 5. marca. »A Nap« poroča iz Satoralje — Ujliely: Že štiri dni trajajoči boji v gornji dolini reke San na galiških pobočjih gore Halics in v kotlinah pri Dukli so postali šc si-lovitejši. Rusi z obupnimi napori neprestano poskušajo z naskoki na naše postojanke; spremlja jih silen artiljerijski ogenj. Obmejni 303 m visok hrib Rawks, 1014 m visoka gora Sirib, med obema se nahajajoče sedlo, nadalje zahodno od prelaza Luukov sc dvigajoča gora Kamben so postojanke, katere jc hotel sovražnik na vsak način zasesti. Prišel je 150 do 200 korakov pred naše postojanke. Naše čele so pričakovale sovražnika clo zadnjega trenutka, nc da bi oddale le en sam strel in šele, ko so Rusi stali tik pred našimi postojankami, jih jc iznenadil strašen ogenj iz topov in strojnih pušk. Ruski nanadi so se popolnoma ponesrečili. Sovražne izgube so ogromne. Sneži šc vedno. Promet jc nemogoč. V Satoraljo—Ujhely so tudi danes došli številni ujetniki in ranjenci.
NAŠI NA MEJI KOMJTATA SAROS.
Budimpešta, 5. marca. »Magyaror« szag« poroča iz Eperjesa (tam stanujejo samo Slovaki, ki imenujejo imeno-
vano mesto Prcšova): V najsevernejših krajih komitata so pričeli naši vojaki v. ofenzivo. Hnsi odgovarjajo s proti-ofenzivo. Boji se nadaljujejo od ponedeljka zvečer z vso silo, vendar mi prodiramo nevzdržno naprej.
PSI V VOJNI SLUŽBI V KARPATIH.
Budimpešta, 5. marca. Znani preiskovalec južnega pola dr. Konig je dal na razpolago vojaški upravi novo prevozno sredstvo za karpatske boje. !)<) grenlandskih psov so vpregli v sani, ki so obložene z živili. Ta način dovoza živil se je vseskozi posrečil.
x' y x
32 POSLANCEV NA NABORU.
Praga, 5. marca. »Narod. Listy« poročajo, da bo k prebiranju črnovojnikov moralo priti 32 poslancev.
XXX
DRAGINJA V PETROGRADU.
Kodanj, 5. marca. Ruski poročevalci pišejo: Cene živilom v Petrogradu so poskočile za 45 do 50 odstotkov. Ovsa ni nič. Sedaj si pomagajo z ječmenom, Boje se, da bo zmanjkalo tudi soli.
Bole m Dardanele.
FRANCOSKI LIST O NAPADU NA
DARDANELE.
Francoski listi pripisujejo dardanelski akciji mnogo večji političen kakor slrate-gičen pomen. Ententini diplomatje si mogoče še niso edini v tem, kako naj se uravna poznejša last, pač pa so edini o političnem pomenu akcije. V prvi vrsti hočejo vplivati na Bolgare in Rumune.
Tako piše »Temps«: »Vlada Bratiano-va je lahko smatrala nekaj časa politiko vzdržljivosti za umestno, in ni posegla v boj proti Avstriji, predno nisa bili dani z a-ne si j i vi predpogoji za. povoljen uspeh. Ve pa tudi, da lahko pridejo taki dogodki, da v odločilem trenotku patriotizem ne sme zaostali za njimi. Nova ruska ofenziva v Bukovini, vspešno obstreljevanje Darda-nel in zavzetje Carigrada so vzroki, ki nalagajo Rumunom dolžnost, do vkorakajo v Sibinj. Teh dogodkov ne more paralizirati noben nemški vpliv na Balkanu.«
»Journal des Debatso Že sam napad na Dardanele je dosegel nekaj diplomati-čnih vspehov, katere bi zmaga še utrdila. Rumunski kabinet si je svest nevarnosti, da začne prodirati mogočna artiljerija v sosednji državi, ki hoče svojo nevtralnost toliko dražje predati, kolikor močnejšo se čuti (ali misli pisec tu na avstro - nemško ofenzivo skozi Srbijo v smeri Bolgarije?). Zato je rumunski kabinet nehal voditi pregovore, ker je v nevarnosti, da nič ne dobi. Najodločnejši štambulcvisti dobro vedo, da bolgarska armada ne bi nikdar nastopila proti francosko-angleškim četam, če bi bi!e le še tako clabe. Zato pa začenjajo v Bolgariji vedno boli ceniii načrt, da dobe nazaj Odrin in Tracijo. Zanimanje za ta načrt je treba v Sofiji vedno bolj gojiti s krepkimi napadi na Dardanele.«
»Gaulc isc: »Bolgari so vznemirjeni, ker namerava baje Rusija v Mediji izkrcati čete za napad na Carigrad. Kaj bodo Bolgari storili v tem slučaju? Zelo verjetno je. de se bodo potem obrnili na Odrin in da bode rusofilno javno mnenje se odločilo za Rusijo«.
OBSTRELJEVANJE DARDANEL.
Rim, 5. marca. »Giornale dTtalia« poroča i/. Aten: Ob Dardanelah operi-rajoči zavezniki ne bodo mogli uvesti napada na morsko ožino pri Kilid-Bah-ru in Nagaratu, dokler no bodo iz zrakoplovov učinkovalno obstreljevali for-lov, ki stražijo oba bregova ožino. Zalo akcijo je pred Dardanele prišlo že veliko angleških in francoskih lctal-
'' XNOVI FORTI V DARDANELAH.
Oc«eva, ,r>. marca, tz Pariza so poroča, da j(> »Dai-ly Mail« dobil obvestilo, da se .jo ob obstreljevanju Dardanel dognalo, da so Turki ob Dardanelah zgradili več utrdb, o katerih se doslej ni ničesar vedelo. Forti so baje oboroženi z nemškimi lopovi, ki zelo daleč nošo.
DARDANELE V MEGLI.
Milan, 4. marca. Iz Pariza se poroča: Balkanska agcncija priobčuje iz Aten sledečo vest z dne 3, marca: Vsled goste megle, ki pokriva morsko ožiro, ni mogoče soditi o uspehih obstreljevanja ter o škodi, ki jo je napravilo francosko-angle-ško brodovje na turških utrdbah.
ANGLEŠKA KRIŽARICA OBSTRELJEVALA DIKELI.
Carigrad, 5. marca. (Kor. u.) Kakor /zve : Agcncc telegrafique Milli«, se je včeraj popoldne pojavila neka angleška križarica s tremi dimniki pred Dikeli nasproti Mitillu in oddala 24 strelov, nakar le je umaknila, nc da bi dosegla kak uspeh.
ZAVEZNIKI IZKRCALI ČETE PRI DARDANELAH.
Atene, 5. marca. Obstreljevanje Dardanel se nadaljuje. Devet križark je zc dve milji daleč prodrlo v Dardanele. Zavezniki
so v Kum-Kalshn izkrcali čete, ki so pregnale garnizijo. Forti Dardanus, Hamidia in Trinkales so umolknili.
PRED NOVIMI NAPADI NA DARDANELE.
Atene, 5. marca. Listi poročajo, da se pričakuje nov napad na nadaljne utrdbe v Dardanelah. Zavezniki so pred Dardanc-lami zbrali znatne čete, ki sestoje iz egipčanskih, avstralskih in francoskih koloni-jalnih čet. Vrhovno poveljstvo je poverjeno generalu de Amaden. Enako tudi Turki zbirajo močne čete.
ITALIJANI IN NAPAD NA DARDANELE.
Rim, 5. marca. »Giornale cFItalia« se boji, da se bo z odprtjem Dardanel sve- | lovni položaj zelo zapletel in da bodo na- j stale nove nevarnosti za Italijo.
Curih, 5. marca. Angleški poslanik je včeraj v Rimu obvestil ministra Sa-landro in Sonnina o namenih trojnega sporazuma glede na zavzetje Dardanel in pristavil: V Londonu in v Parizu žele, da se no ogrozijo koristi Italijo na Orientu. Poslanik je tudi želel izvedeli, kaj da stori Italija. Salandra in Sonni-lio sta so nui zahvalila za pojasnila in izjavila, da odgovori Italija v 24. urah. Zdi so, da jo o tem sklepal italijanski ministrski svet in da je odgovorila Kalija že včeraj angleškemu poslaniku.
Milan, i. marca. Francoskim listom, ki pozivajo Italijo, da naj poseže vmes, odgovarja »Perseveranza«: Gro-menje topov pri Dardanelah nc učinkuje na italijansko vlado.
IZJALOVLJEN NAPAD V CARIGRADU.
Budimpešta, 4. marca. Iz Rotterda-ma poroča »Az Est«: »Temps« poroča: V soboto sta bila napadena vojni minister Enver paša in minister Talaat baj. Napad se jo izjalovil.
Orcijs S2 prlprovllo.
O GRŠKEM KRONSKEM SVETU.
Berolin, 5. marca. (Kor. urad.) Z ozirom na včerajšnja poročila iz Aten o kronskem svetu, ki so ga je udeležil tudi načelnik grškega generalnega štaba, sodijo tukajšnji krogi, da ga jo povzročil najbrže general Pau. »Lokalan-zeiger« piše: Razni krogi sodijo, da poseže v svetovno vojsko kmalu Grška, in sicer na strani trojnega sporazuma. V sedanji svetovni vojski se ni samo večkrat pokazalo, da so postopali narodi in vlade proti zdravi pameti, a o grškem ministrskem predsedniku so (o 110 moro reči. Dozdaj je dokaza!, da jo jako moder in previden državnik in so no pričakuje, da zaplete zouet v'o t' želo v vojsko, v kateri lahko veliko izgubi, a v najboljšem slučaju svoji deželi le malo pridobi.
GRŠKE PRIPRAVE.
Solun, 5. marca. Zadnji čas se tukaj opazujejo velike priprave za manevre grške vojske, ki bodo v kratkem v Makedoniji. Pri manevrih, ki se bodo izvajali v največjem obsegu, bo navzoč tudi sam kralj, ki je že prišel v Solun, Značilno je. | da so poklicane misije »Rdečega križa«, ki so do sedaj bile v Srbiji in Črnigori, hitro nazaj ter so jih takoj poslali v Atene, kjer se pri »Rdečem križu« zelo veliko pripravlja. Mornariško ministrstvo je poklicalo vse pomožne ladje v vojno službo in jih oborožujejo z lahkimi topovi, ki so jih ravnokar dobili iz Anglije. Obenem so postavili na različnih utrdbah 1.6 novih topov, ki so jih dobili iz Anglije.
POGAJANJA MED SRBIJO IN GRcIJO.
Soiija, 5. marca. Solunski Glasnik poroča, da ob pogajanjih med Srbijo in Grško zahtevajo Grki pred vsem Bitolj. Srbija naglasa, da zahteva kako pristanišče, bodisi Solun ali Kavallo. Pogajajo se j še, a Grška je izjavila, da ne odstopi Ka-vallc ali Soluna.
GRŠKA SE JE ODLOČILA?
Atene, 5. marca. Dne .'?. t. m. je bil izredno važen posvet za razvoj grške zunanjo politiko; poti dan t. ni. so odloči bodoče stališče (irsko. Dogodki : pred Dardanclami in posledice so veli-] kutiske važnosti za Grško.
GRČIJA POSEŽE V BOJ.
Pariz, (i. marca. »Temps« poroča, c1 a 'jo Grčija v najkrajšem času posegla v boj za trosporazum.
SILNO RAZŠIRJENJE PEGASTEGA LE-CARJA NA SRBSKEM.
Dunaj, 6. marca. Srbski uradni viri priznavajo veliko razširjenje pegastega le* garja na Srbskem. Smrtnih slučajev je na dan 59 do 60. Doslej je um~lo 53 srbskih zdravnikov,
OBSTRELJEVANJE BEI.GRADA
Bukarešt, 5. marca. »Universul« poroča iz Turn—Severina: Pri zadnjem obstreljevanju Belgrada jo prodrla ona krogla zidove vojaškega kazina in porušila več dvoran. Tudi hiša finančnega nadzornika Vašiča jo poškodovana. Instalaterja Obradoviča jo ubil šrapnol. Mnogo šrapnolov jo padlo v park »zeleno krone«, na cvetlični trg in cesto kralja Mihajla, Balkansko cesto, teka-lišče. Povsod so napravili veliko škodo. Proti četrti* ari se jo pri Karaburni pojavil monitor in večkrat ustrelil v mesto. V kavarni »Pri lopi Katrci« je granata ubila tri osebe, dve pa ranila.
SRBSKI PRINC JURIJ V FRANCOSKI ARMADI.
Sofija, 5. marca. Belgrajski listi, ki izhajajo sedaj v Nišu, poročajo, da vstopi srbski princ Jurij 14. marca v francosko armado.
GENADIJEV POTUJE NA BOLGARSKO.
Rim, 4. marca. Včeraj se je raznesla vest, da se poda Genadijev iz Rima v Pariz in London, Bolgarski poslanik Rizov pa je vest demontiral ter izjavil, da potuje Genadijev neposredno v Sofijo. Vozil se bo čez Švicarsko in čez Dunaj v Bukarešt. Rizov je zatrdil, da se Genadijev v nobeni teh prestolnic ne ustavi. Enako se je izjavilo bolgarsko poslaništvo tudi agenciji »Štefani« ter ponovilo, da se poda Genadijev direktno v Sofijo,
SRBSKE GROKOVITOSTI.
Sofija, 3. marca. (K. u.) »Agence te-legrafifjue Bulgare« poroča: Iz Kii-slendila javljajo, da jo zadnje dni februarja skupina :'(> macedonskiii prebivalcev iz Kočani, ki so hoteli bežati na Bolgarsko, med potjo zašlo. Našle so jili srbsko obmejno stražo, katerim so sc brez vsakega odpora udali. Kljub temu so srbski vojaki Bolgare zvezali in jih odpeljali v vas Kamenieo, kjer so vso nesrečnike od prvega do zadnjega postrolili. Listi objavljajo imena žrtev.
Mrijci mmm Bor.
Nemški iisti poročajo: Rimska »Tribuna« piše, tla je pel avstrijskih bejnih latlij dne 3. marca priplulo v pristanišče Bar in njfcslreljevalo mesto in {uisitaniške naprave.
fmimu iioa MU se1 azfiiifi.
Atene, (i. marca. Fri De?ieaqaču se je velika francoska bojna Jatfja razbija.
Nemško uradno poročilo.
Znatne angleške izgube pri Ypernu. — Nemci odbiti vse irancoske napade.
Berlin, 5. marca. Veliki glavni stan: Južno od Yperna smo z našim ognjem zadali Angležem ležke izgube.
Na Francozom iztrgano višino pri Lo-retlo so napravili sovražniki protinapad včeraj ponoči, katerega smo pa odbili.
V Champagni so Francozi včeraj in danes ponoči nadaljevali z napadi severno od Le Mesnila. Vse napade smo odbili in vzdržali naše postojanke.
Napadi na naše postojanke pri Vau-quoisu, \zhodno od Argonov in ob gozdu Consevoye, vzhodno od reke Maas, so se ponesrečili.
Vsi poizkusi, da bi sc zopet polastili ozemlja, katero smo v zadnjih dneh osvojili pri Baduvillerju, so sc izjalovili.
Včeraj zvečer so Francozi z znatnimi silami v strnjenih vrstah naskočili višino severno od CcMcsa; naskok sc je ponesrečil z velikimi izgubami za sovražnika. Tudi več ponočnih napadov je bilo brezuspešnih. Nad 1000 mrtvih Francozov je obležalo pred našimi ovirami.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Geiit 5. marca. Francosko uradno poročilo z dne 3. t. m.: Včerajšnjemu urad-
nemu poročilu ni nič posebnega pridati. V Champagni smo držali celo prvo črto strelskih jarkov severozahodno od Perthesa do severa od Beau-Sejourja. Na več točkah smo prekoračili to črto. V Argonih divja ariiljerijski boj. Z ostale fronte ni nič novega.
Poročilo ob 11. uri zvečer: Med morjem in Aisno se vrši artiljerijski boj z me-njajočo se silovitostjo. Nemci so opoldne zopet pričeli obstreljevati Reims. V Champagni na črti severno od Souaina —Mesu-ile—Beau-Sejourja naše napredovanje traja in se je poostrilo. Noši današnji uspehi so posebno znatni vzhodno od Perthesa, kjer smo osvojiii strelske jarke in razširili naše postojanke v gozdu. Nadalje smo pridobili na prostoru severno od Le Mesuila, Tam smo odbili več sovražnih protinapadov. Neki gardni polk je imel znatne izgube. Od zadnjega noročila smo ujeli nekaj sto sovražnikov in zaplenili eno strojno puško. Več nemških napadov v gozdu Consenvoye, severno od Verduna in v gozdu Le Pretre, severozahodno od Poit-a-Moussona smo z lahkoto odbili.
Bojišča pri Ype~nu.
Rotierdam, i\ marca. Neki očividec poroča i;: angleškega glavnega stana: Trije dnevi pred 26. februarjem so potekli mirno. Sovražnik, ki jc 22. februarja osvojil 40 m strelskih	vzhodno od Yperna,
ni poizkušal prodirati dalje. Ozko ozemlje mecl sovražnimi črtami v gozdovih okoli Yperna je nepopisno opustošeno,
K bojem pri Ver dimu. 118 topov streljalo aa 15C m dolgi jarek,
F*ankobrod 5. marca, iz pisma nekega višjega častnika, ki se udeležuje bojev v prostoru pri Verdunu, posnema Frankfurter Zeitung naslednje podatke: Francozi so minuli teden izvršili tu obupne napadalne poizkuse, zlasti proti neki sosednji diviziji pri Ccivbres des Esparger. Ob tem je velikansko delovala artiljerija in veliko vlogo so igrali podkopi. Na 150 m dolg jarek so tri dni neprestano streljali s ltS topovi, končno pa ga s pomočjo pod-kopnih rovov pognali v zrak. S tem je seveda ta neznatni del naše postojanke poslal za nas nevzdržljiv. Protisunkom naše pehote Francozi niso mogli odoleti ter so bili s težkimi izgubami — 1000 mrtvih Francozov še danes leži pred našimi jarki — vrženi nazaj. Na naši strani smo imeli krog I20G mož izgub, med temi 400 mrtvih. In o tej pravzaprav čisto brezpomembni epizodi pišejo francoski listi na dolgo in široko že teden dni.
Velik, zt vik3piov>Ti napad Angležev sredi minulega meseca ni imel tistega uspeha, kot ;c pričakovalo angleško vojno vodstvo. J4 angleških acrop'anov se jc dvignilo, da bi obstreljevali nemške postojanke v Belgiji in jim napravili škodo, leteli ;;o čez Bii-vkircben, Mieuport, Ost-endc, Blankenbe. ghe do Zccbruggc. Nemci so jih tako odločno obstreljevali, da jih jc nekaj padlo na tla, drugi so se morali vrniti. Na poletu ob belgijski obali so aerophne spremljale torpedovke, kakor se vid; na naši sliki.
189.000 mož angleških Izgub.
Haag, 5. marca. >Daily Citizen« ceni, da je imela Angleška do -zaarca na mrtvih, ray| iiili In ujetih J.80,*M)f» čr.tjub. Letni izdatki Angleške za presk bo družin v vojski padlih, za pokojnine invalidov znašajo 46 milijonov mark.
Belgijski prestolonaslednik na fronti.
Luksembu? g, 5. mam;. Poroča so, da so bo sedaj 13lcini princ Leopold Belgijski, nastarejši sin kralja in prestolonaslednik, bojeval na flandrski fronti v belgijski armadi. Dospel je že. tja in ga jo njegov oče predstavil bel- " gijskini vojakom v strelskih jarkih. Dosedaj jo bil princ na Angleškem.
PodiiFsKi Hoji proti Angliji.
V PODMORSKI VOJSKI UNIČENIH DO 100 MILIJONOV KRON BLAGA.
Genf, 5. marca. Predsednik neke velike angleške zavarovalnice je izjavil, da so podvodni čolni povzročili Angležem do zdaj približno 100 milijo-nov kron škode.
ANGLEŽI POTOPILI NEMŠKI PODMORSKA ČOLN.
Beroliri, 5, marca. Uradno sc razglaša: Britska admiraliiela noznanja, da je potopila neka angleška torpedovka nemški podmorski čoln »U 5< b!'zu Doverja. Posadko so rešili.
pl. Behnke.
NIZOZEMSKI > BOTEST FKOTI PRANPTJI IN ANGLIJI.
Frankobrod, 5. marca. Listi poro* ,,
j tujo: Zc sedaj so kaže, da bo novi pro- / glas trnsnnrnziminili velesil glede od- ■ rodb proli Nemčiji rodil na Niv.ozcm-f f; skom veliko odporno gibanje. Včeraj j zvečer so jc s parlamontarične tu rani zagotovilo, da bo nizozemska vlada' najbrže še ta teden poslala Franciji in, ^ Angliji protest, ki bo po vsej priliki
!
mnogo ostrejši in odločnejši nego vse "dosedanje nizozemske protestne note . od začetka vojne. Tudi v krogih nizozemskih brodolastnikov, ki so jako ugodno občutili obzirno postopanje Nemčije nasproti nizozemskim parni-kom, odkar se je začela blokada proti Angliji, je naznanilo trosporazuma povzročilo veliko ogorčenje. Že danes se vrši prva konferenca paroplovnih in | trgovskih krogov.
NEMŠKI ZRAKOPLOVI OBSTRELJEVALI ANGLEŠKE TRGOVSKE LADJE.
London, 5. marca. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Grimsbya: Neki par-nik, ki je vozil olje v Humber, poroča, da ga je napadel med Yarmouthom in Spurn-hedom sovražnikov zrakoplov, iz katerega so vrgli tri bombe. Ladji se jc posrečilo, da je hitro manevrirala in se tako izognila napadu.
TRISTO č REVI, JE V DOLGI PODMORSKI ČOLNI.
Stockholm, 5. marca. Iz Londona brzo-/avljajo listu »Giteborgs Aftonbladet«: Moštvo nekega norveškega parnika, ki jc došel v Bergen, poroča, da se je posrečilo bodisi Angliji ali pa Nemčiji, da je zgradila zloglasne velike podmorske čolne. Mornarji so namreč na Severnem morju opazovali podmorski čoln, ki je bil 300 črev-ljev dolg. Norveškega parnika dotični podmorski čoln ni ustavil.
PARNIK »THORWIS« POTOPLJEN.
Christiania, 5. marca. Iz Londona se brzojavlja: Neki nemški podmorski čoln je torpediral pred Weymouthom parnik »Thorwis« (501 tona). Parnik, ki je bil prej norveški, je bil prodan 26, januarja neki tvrdki v Manchestru,
ANGLIJA IN AMERIKA.
London, 5. marca. (Kor. u.) »Times« obravnavajo obširno tWilsonove predloge in jih ostro krilikujejo in izražajo, da Anglija ničesar ne odneha.
Kodanj, 5. marca. (Kor. u.) Politiken« izjavlja, da je Anglija s svojo izjavo odbila javno mnenje Amerike. Nemci v Ameriki so zato dosegli, kar so zahtevali že, ko se je pričela vojska. Zdi se, da se nagibajo zdaj osobito trgovski in industrijski krogi Nemčiji v korist.
ANGLEŽI USTAVILI PARNIK DRUŽBE
»HOLLAND AMERIKA LINIE«.
Amsterdam, 5. marca. (Kor. ur.) Angleži so ustavili parnik Sommelsdvk« družbe Holland Amerika Line« in ga odvedli v Graverend.
ANGLEŠKI KRALJ OBISKAL MORNARICO.
Amsterdam, 5. marca. Iz Londona se
poroča: Kralj Jurij je obiskal angleško vojno brodovje, nato se pa vrnil v London. Kje se nahaja brodovje, se ne poroča.
Ponesrečen žeppelinov zrakoplov.
Bruselj, 5. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Neki Zeppelinov zrakoplov, ki se je vrnil včeraj z uspešnega poizvedovanja, se je izkrcal ponoči v temi pri Tir-lemontu in se je zapletel v drevesa. Zrakoplov se je precej poškodoval in ga je na pomoč pozvano moštvo nekega poveljstva zračne mornarice hitro demontiralo. Zrakoplov se v Nemčiji zopet sestavi.
Glasovi o nalili.
STALIŠČE ITALIJANSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Eerolin, 5. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Rima: Vodstvo socialno do-mokraške stranke je včeraj sklenilo soglasno, da nadaljuje propagando za brezpogojno nevtralnost.
NOVE ITALJANSKE BOJNE LADJE.
Rim, 5. marca. V Speziji so spustili v /norje nov dreadnought. Za Rusijo izdelan podmorski čoln so uvrstili v italijansko mornarico.
RUSKI POSLANIK V RIMU ODSTOPIL.
Rim, 6. marca. Ruski poslanik Kru-penski v Rimu ;e odstopil.
PL. GIERS — RUSKI FOSLANIK V RIMU.
Stockiioim, r>. murcii. Iz Petrograda poročajo, da je prejšnji ruski poslanik v Carigradu pl. Giers imenovan za poslanika v Rimu namesto Krupenskega.
Skupni rnlnlslrski svel.
Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je došel dne 5. t. m. na Dunaj, kjer se je udeležil skupnega ministrskega sveta, ki je bil največje važnosti z ozirom na gotova vprašanja zunanje politike. Tiszo jc spremljalo veliko časnikarjev.
PRESTOLONASLEDNIK PRI CESAR JU.
Karla Franca Jožefa, ki se jo po avdijcnci podal v zunanje ministrstvo.
Silen snežni melež v Karpotih.
Dunaj, 6. marca. Vojni poročevalci poročajo: V Karpatih zopet zelo močno sneži. Snežni meteži ovirajo vojaške operacije in izključujejo premikanje čet.
Dnevne novice.
-f- Avstrija narodov. Izšla je publikacija: >Dcr deutsche Krieg«, 22. zvezek te zbirke pa »Osterreich-Ungarns Erwachen, von Richard Charmatz.« Sovražniki Avstrije in tudi nekateri Avstrijci sami so mislili, da je Avstrija pred razsuloin vsled neprestanih narodnih in' ustavnih bojev. Vojska pa je vzbudila moč iti samozavest Avstrije. Vsi njeni narodi so šli navdušeno in pogumno v boj, ker so spoznali, da gre za obstanek skupne domovine, ki bi jo morali ustvariti, če bi je še ne bilo. To da upati, da bo tudi v mirnih časih boljše. Ogrski ministrski predsednik Tisza že zdaj dela koncesije, da zadovolji ne-madžarske narode. Tudi v Avstriji bodo Nemci morali pozabiti, da je nekdaj bila nemška Avstrija, na katero mesto mora stopiti Avstrija narodov, ali kakor pravi za celo Avstro-Ogrsko: nicht deutsches Osterreich, sondern ein Volker Osterreich-Ungarn.
—	Sijajno zadoščenje koroški slovenski duhovščini. Celovški knezoškof dr. Adam Hefter je izdal pastirski list, s katerim naznanja škofljanom svoj nastop in jim razlaga one resnice, ki se mu zdijo za sedanji čas najbolj primerne. Prevzvišeni knezoškof, pod kojega nadpastirsko palico spada tudi lepo število škoffjanov našega slovenskega rodu, je s tem pastirskim listom dokazal, kako bistro motri časovne dogodke, kako jih trezno in pravično presoja. Zanimiv odstavek v pastirskem listu krškega knezoškofa dr. Adama Hefter se doslovno glasi: Bridko me je bolelo, ko sem zvedel, da so bili v času splošne raz-draženosti začetkom vojske zaprti nekateri koroški duhovniki in so bili obdolženi nepatrijotičnega obnašanja. Najbolj divje govorice so se tedaj širile. Tem bolj pa sem se razveselil poročila, da so vsi ti duhovniki bili oproščeni, ker se jc pri preiskavi izkazala njihova popolna nedolžnost. Ker so toliko hudega pretrpeli, jim bornj? gotovo v krščanski ljubezni izkazovali svoje sočutje. Pri tej priložnosti bi vse vernike svoje škofije prosil: bodite pravični — kakor ste to že večkrat pokazali — vedno tudi proti duhovskemu stanu, in ne pripisujte pregreške enega duhovnika celemu stanu, ali pa katoliški Cerkvi. Ako se kateri duhovnik pregreši, kakor n. pr. lotrinj-ski duhovnik, ki je v pretiranem nacionalizmu, tej spaki prave ljubezni do naroda in domovine, ob izbruhu vojske zbežal k Francozom, potem naj verniki mirno prepuste kazen za ta pregrešek sodniji, strogi obsodbi škofov in nezmotljivi sodbi božji. Pregreški se najdejo v vseh stanovih, tudi med uradniki, učitelji, delavci in kmeti. Pa bila bi vnebovpijoča krivica, ako bi za pregreške posameznika delali odgovoren ccli stan. Posebno v teh težkih časih se moramo vsega ogibali, kar povzroča needinost, in vse zapostaviti, kar loči; le eno misel moramo gojiti, namreč cla moramo biti edini bratje, da bomo mogli tako vzdržati v tej strašni vojski, dotlej da nam Bog podeli zmago, kakor
Zadružna zveza v Ljubljani ima v sredo dne 10. marca svoj občni zbor v hotelu Union' . Pričetek ob pod desetih dopoldne. Spored: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji Zvezini skupščini. 2, Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa in bilance za leto 1914. in sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Volitev odbora. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Popoldne po občnem zboru bodo važna predavanja o potrebah našega kmetijstva v sedanjih razmerah. Govorilo se bo o kreditnih vprašanjih v vojnem času, o živinoreji in prašičereji, o pašništvu, o poljedelstvu in o delovanju žetvenih komisij. Zadrugam se priporoča, da pošljejo na Zvc-zin občni zbor čim več svojih članov.
—	f P. Bazilij Dclinar. V petek okrog 1. ure popoldne je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici čisto mirno zaspal frančiškanski pater Bazilij D o 1 i n a r , star 68 let. Pokojnik je bil rojen v Trati na Gorenjskem. Bil je vzoren duhovnik in goreč spovednik. Zadnja leta je bi! na Kostanjevici, več časa kot gvardijan. Kot spovednik je nalezel legar. Ko je poklicani zdravnik ugotovil legar, je odšel v bolnišnico k usmiljenim bratom. Tu je bolezen sicer prestal, a je pri tem tako oslabel, da ni bilo zanj več pomoči. Od dne do dne so ginilc njegove življenjske sile, doki er ni 5. t. m. čisto mirno zaspal v Gospodu. Naj počiva mirno po trudapolnem, vnetem delu! R. i. p.!
—	Prost Josip Fiek. V petek dne 5. marca je v Ptuju umrl tamošnji prost, mestni nadžupnik in dekan Jožef flek. Zadela ga je kap. Rajni jc bil rojen dne
29. marca 1829 v Sevnici ob Dravi. V duhovnika je bil posvečen dne 23. julija 1857. Služboval je kot kaplan v Spod. Dravogradu, Slov. Gradcu, pri predmestni župniji Matere milosti v Mariboru, kot stolni mestni kaplan v Mariboru in nato kot stolni vikar. Leta 1881, je dobil župnijo Lembah pri Mariboru, leta 1886, je postal dekan v Jarenini, leta 1897. je postal prošt in dekan v Ptuju. Knezoškofijski duhovni svetnik je postal leta 1886., konzistorialni svetnik pa leta 1899. Povsod, kjer je služboval, je bil radi svoje ljudomilosti zelo priljubljen, Bil je častni občan raznih spodnještajerskih občin. Cesar ga je pred leti povzdignil v viteza III. reda železne krone. — Pogreb bo, kakor se nam naknadno javlja iz Ptuja, v ponedeljek, dne 8. marca dopoldne ob 10. uri,
-[- Tisza na Dunaju. Včeraj ie sore-jel cesar v avdijcnci ogrskega ministrskega predsednika grofa Tiszo. Nato je Tisza konferiral z zunanjim ministrom grofom Burianom in z avstrijskim ministrskim predsednikom grofom Stur-gkhom.
-j- Ministrski predsednik grof Tisza se je dne 5. t. m. ob 7. uri 20 minut zvečer vrnil z Dunaja v Budimpešto.
-f Konferenca Rosposkozborsnenih
članov v ministrskem predsedništvu glede na preskrbo z živili se je dne 5. t. m. nadaljevala. Razmotrivali so o zadevah preživljenja več ur. Ministri so pojasnjevali pereča vprašanja.
-j- Linškega škofa Hitimairja, ki je umrl na pegastem legar ju, ki ga je nalezel, ko je obiskoval ujetniški tabor, so pokopali čisto tiho in preprosto. Truplo so danes položili v grobnico brez pogrebnih slovesnosti.
-f- Novi stolni, dekan v Mariboru. Cesar je imenoval za stolnega dekana lavantinskega katedralnega kapitelja kanonika č. g. Josipa M a j c e n.
-f Rdeči križ. Njega c. in kr. visokost gospod nadvojvoda Franc Salvator, protektor-namestnik Rdečega križa v imenu c. in kr. Veličanstva cesarja, podelil jc gospodu višjemu uradniku Kranjske hranilnice v Ljubljani, Alojziju Merlak, bivšemu dolgoletnemu tajniku deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko zaradi njegovih zaslug , za Rdeči križ častno znamenje II. vrste.
+ Duhovniške vesti. V začasni pokoj je stopil i. februarja 1915 g. Nikolaj S t a z i n s k i , župnik v Smledniku. — Imenovan jc bi! za župnega upravitelja v Smledniku ondotni kaplan Ivan D r e -š a r. — Premeščeni so bili gg.: Viktor Kragl, katehet urš. zun. šole v Škofji Loki, za župnega upravitelja na Kočevski Planini; na njegovo mesto: Tomaž Kli-nar, kaplan v Stari Loki; Franc Z o r k o , župni upravitelj na Slapu, za kaplana v Vodice.
-f Obdelovanje neobdelane zemlje. Današnja »Wiener Zeitung« objavlja odlok poljedelskega ministra, izdan sporazumno z notranjim in pravosodnim ministrom, z dne 3. t. ni., ki določa, kako naj se obdela neobdelana zemlja.
—	Vlč. g. duh. svetnik Zaman, župnik v Šmarje?;!, je nevarno obolel. Zdravi se v Kandiji. Priporoča sc toplo v molitev,
—	Dr. Alojziju Vaeek. višjemu zdravniku v evidenci v Bohinjski Bistrici je podelil nadvojvoda Franc Salvator častno znamenje II. razr. »Rdečega križa«.
—	Omejitev hrane štajerskih poslov. Štajerski cesarski namestnik je izdal na-redbo, ki kaže vso resnost položaja. Glede poslov, ki dobivajo pri gospodarju hrano, določa: Če kak posel od svojega gospodarja vsled pomanjkanja gotovih živil, posebno moke, ali vsled oblastvenih omejitev v porabi živil dobiva drugačno hrano ali drugačno (manjšo) množino živil, kakor jo je dobival dosedaj po običajih ali po službeni pogodbi, tedaj to ne velja kot kršitev službene pogodbe od strani gospodarja. Posel ne sme zaradi tega svojega dela v manjši meri ali z manjšo skrbnostjo opravljati ali za to zahtevati kako odškodnino v denarju ali pa zahtevati razrušitev službene pogodbe. Če nastane vsled izpre-membe hrane med gospodarjem in poslom spor, tedaj sme posel zahtevati ureditev lc potom politične oblasti I. instance (glavarstvo, mestni magistrat), ki to stvar kratkim potom reši, nc da bi bil mogoč kak priziv na višjo oblast. Posla, ki bi kljub taki ureditvi ali predno se je to uredilo, zahteval razrušitev službene pogodbe ali pa bi zapustil službo ali odrekel opravila, bo politična oblast I. instancc kaznovala z redovno kaznijo 2 do 200 K ali pa s pridržanjem (zaporom) od 6 ur do 14 dni. V prvi vrsti je izreči zaporno kazen. Pod ravno isto kazen pa pride posel, ki bi ob sklepanju nove službene pogodbe morajo svojo črnovojniško izkaznico pri stavil za pogoj nekaj, kar nasprotuje zgo-rajšnjim določilom in dalje vsak, kdor bi kakega posla silil k obnašanju, ki je po tej odredbi prepovedano, ali pa bi ga k temu v splošnem ščuval. Naredba jc stopila takoj v veliavo.
-f Brezplačna vožnja črnovojnikov, rojenih v letih 1873. do leta 1877., k prebiranju i.n kadar odrinejo k svojim četam.
Z razglasom političnih oblasti se je odredilo, da se vpokličejo v letih 1873. do leta 1877. rojeni črnovojniški obvezartci v črnovojniško službo z orožjem. Te osebe se vozijo brezplačno iz svojega bivališča v kraj prebiranja in nazaj, kakor tudi, če so sposobni za črnovojniško službo z orožjem, iz svojega bivališča k četi, a pokazati blagajni, predno nastopijo vožnjo, kjer se kolkuje, Če ni na izkaznici kolka, morajo plačati celi civilni vožni listek.
— Umrl je v Kamniku gosp. Ivan Schlegl. ml., uradnik tržaške posojilnice in hranilnice, star 22 let.
—	Zagotovitev prihodnje ogrske žetve. »Esti lljsag« poroča z merodajno strani: Danes se lahko konštatira, da jc na Ogrskem posejanih 7 in pol milijona oral s pšenico in ržjo. Za žetev potrebnih moči, približno pol milijona delavcev, je že zagotovljenih.
20G gramov moks za osebo na član. V Nemčiji se je do zdaj računalo 225 gramov za vsako osebo na dan. Od 15. marca nadalje so pa znižali uporabo moke za osebo dnevno na 200 gramov moke.
—	Lfmrla je v Janževem Vrhu pri Rib' niči ob koroški železnici gospa Marija Hiršman, rojena Skrbinjek, stara 64 let. Rajna je bila iz splošno znane rodbine na Pohorju. Pogreb v nedeljo, 7. marca ob 2. uri popoldne iz Janževega Vrha na pokopališče v Brezno ob Dravi.
—	Žemlje v Zagrebu zopet dražje. Od danes naprej se v Zagrebu prodajajo žemlje — lepe in drebne — po 6 vinarjev.
—	V Budimpešti bodo brez popoldanske jisžjne. Listi poročajo, da je budim-peštanski magistrat ukazal, da odslej dalje v ondotnih kavarnah popoldne ne bodo več smeli prodajati za južino mlečne kave. Dovoz mleka je namreč padel za 50' ,. V kavarnah pa se porabi mleka za 40'o', odtod ta prepoved. — Znamenje časa.
IMijfliMe novice.
lj Ljubljančan jstivernei: Jtm?opolJ« ske„ Kakor se poroča, stoji na čelu avstrijske uprave v Južnopoljski polkovnik Ilans Balzar, rojen v Ljubljani 1. 1863. — Njegov oče je dolgo let služboval kot računski stotnik v vojaški bolnišnici v Ljubljani in ie lansko leto umrl v visoki starosti 84 let kot računski svetnik.
lj Socialni kurz S. K. S. Z. v ponc* deljek točno ob po! 8. uri zvečer, Jurčičev trg št. 3, II. nadstropje. Somišljeniki vabljeni!
lj Ljubljanski gg.« katehetže se s tem vabijo k sestanku v posvetovalnico Katoliške tiskarne v ponedeljek, 8. t. m., ob 6, uri zvečer. Treba je nekaj storiti za mladino, ki sedaj nima šole, V Ljubljani je več manjših cerkev in kapel, kjer se bo prav lahko poučeval krščanski nauk. Na sestanku se bo določevalo o pouku za prvo sveto obhajilo in za sveto birmo, potem pa sploh o pouku tistih dečkov in deklic, ki nimajo šole. Če bi katerega g. ka-teheta ne bilo k sestanku, se bo brez njega določil kraj in čas pouka za njegove učence.	N,
lj Na pegastem lesarju je umrl y> Karpatih medicinec Kopriva, sin bivšega mestnega fizika g. dr. Kopriva.
lj En slučaj alznnjenja tilnika ima« jo v dež. bolnici.
lj Iz ruskega ujetni&tva sta se oglasila Blaž Lipuš, 4. celovškega polka (iz Ljubljane) in Janez Žefran iz Gotne vasi, o katerem pot mesecev ni.bilo nobene sledi. Žefran je v Barnaulu v Sibiriji.	,
lj Umrla je 8 letna hčerka Marjetka Skodla r, hčerka g. Ivana Skodlar, c. kr, orož. okr. stražmojstra. Pogreb bo v ponedeljek S. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 25.
lj Vojaško delo za krojače iz Ljubljane in okolice bo oddajala konfekcijska centrala za vojaške dobave, ki jo je ustanovil zavod za pospeševanje obrti, od ponedeljka 8. t. m. naprej vsaki dan dopoldne od 10. do 12. ure iz zaloge Dunajska cesta ši. 22, Delo se izdaja !e proti nakaznicam, ki jih izdaja načelnik krojaške zadruge g. hrane Jeločnik, Ljubljana, Trubarjeva ulica št. 2.
Papež in vojno.
Berolin, i. marca. »Lokalanzeiger« prinaša po amsterdamski »Tijd« iz Rima vest, da jc sveti oče stavil nov mirovni predlog, v tej obliki ni pravilna, pač pa je sv. Stolica v stalni zvezi z vo-jujočimi se strankami in tako ni izključeno, da bo v primernem času sv. oče res slavil nov mirovni predlog.
japopsko-kiiaiski spor.
KITAJSKO - JAPONSKA POGAJANJA.
London, 5. marca. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Pekinga! Včeraj so nadaljevali kitajsko-japonska pogajanja. Kitajska je sprejela zahteve Japonske, da se podaljša najemninska doba za ozemlja na polotoku Lidotung s Port Arturjem in »z Daljem na 99 let.
Turčija v vojski.
Carigrad, 5. marca. (K. u.) »Agencc telegrafique Milli« poroča iz Bagdada: Nanad turških poizvedovalnih čet na Chabie južno od Korna se je posrečil. Veliko angleških ujetnikov in ranjencev je padlo v turške roke. Ujetniki pripovedujejo, da je imel sovražnik težke izgube.
Angleško delavstvo stavka.
London, 5. marca. (Kor. u.) »Daily News« poročajo: Organizacije premogarjev v Angliji in severnem Walesu so zahtevale v sredo, naj se zvišajo najnižje plače za 5, najvišje za 7l/>%. Posvetovanja so na to odgodili, da morejo o zahtevah sklepati lastniki premogokopov,
Berolin, 5. marca. »Lokalanzciger« poroča iz Amsterdama: »Daily News« konstatirajo z veliko skrbjo, da se razširja gibanje za stavko po celi deželi v vseh industrijah. V Liverpoolu stavkajo premogarji, rudarji na Škotskem so nanovedali stavko, strojni delavci v Grimsbyju zahtevajo višio 1_> bolj jih skrbi napovedana stavka usnjarjev, ki izdelujejo usnje britski in francoski armadi.
Rotterdam, L marca. (Kor. urad.) Nieuwe - Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Stavkati so prenehali nosači premoga v Liverpoolu na posredovanje nacionalističnega poslanca Okonora.
London, 4. marca. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Glasgovva: Položaj v Clyue še vedno ni zadovoljiv, dasi so pričeli zopet delati. Delavci poslušajo le, kar ukaže stavkarski odbor. Če se proglasi pasiven odpor, bi se f?a najbrže udeležil le del delavcev, a bi to zadoščalo, da se prepreči cela produkcija.
Zaloge kol in usnia Irena naznaniti.
Dne 5. marca 1915 je bil razglašen v državnem zakoniku ministrski ukaz o dolžnosti naznanjati zaloge kož in zaloge za usnjarsko industrijo potrebnega materi-jala. Po zmislu § 1. ministrske naredbe se morajo naznanjati zaloge in izpremembe zalog nastopno imenovanih tvarin: 1. ne-ustrojene kože in kožice, in sicer: telečje, kože malih bikov (Pittlings), goveje kože, konjske kože, kipsi, kože divjačine in bivolov; 2. usnje za podplate, usnje za notranje podplate, oglav (urbas) (izvzemši ovčje usnje, chevreaux, cheorettes), cop-ljeno usnje, usnje za jermenarska in sedlarska dela, usnje za strojno jermenje; 3. strojiva (čreslovina) in izvlečki čreslo-vine; 4. degras. Dolžnost naznanila odpade, ako zaloge niso večje, in sicer: ne-ustrojenih kož 10 komadov; neustrojenih kožic 25 komadov; usnja za podplate 100 kilogramov; oglava (urbasa) in drugega usnja 50 kg; čreslovine 100 kg od vsake vrste. Prvikrat se morajo zaloge naznaniti dne 16. marca 1915. Pozneje se mora obnoviti naznanilo vsakih 14 dni, torej je n. pr. v drugič naznaniti dne 30. marca, nadalje 13. aprila itd.
Za naznanila se smejo izključno porabljati samo uradne tiskovine. Potrebne tiskovine se dobe pri političnih oblastvih I. stopnje (okrajna glavarstva, mestni magistrat) in pri občinskih predstojništvih, in sicer brezplačno. Za naznanila se uporabljajo trojevrstne tiskovine, in sicer rumene za prijave »kož in kožic«, zelene za prijave »čreslovine in degrasa«, slednjič sive za »usnje«. Naznanila se morajo podati v dveh izvodih. Ako se pošlje prijava po pošti, se mora oddati najkasneje tistega dne, ki je predpisan za prijavo. Podrobnejša določila se lahko posnamejo iz ministrskega ukaza, ki je natisnjen na hrbtu naznanilnih tiskovin in tej dodanega podučila, na kar se zavezanci posebej opozarjajo. Posebej je še omeniti za vse zavezance važno določilo § 4. ministrske naredbe glede obveznega spiso-vanja skladičnih knjig, in pa kazenska določila § 6., ki predpisujejo občutne denarne globe, oziroma zaporne kazni za tiste, ki se nc pokore predpisom spredaj omenjenega ministrskega ukaza.
Li Jani je sv. Jožefa. Zložil Pr. Perja nčič, so korektno glasbeno delo, ki obsega v tesni obliki izključno le litur-gično besedilo in bo po svojem ustroju, lahkoti in cerkveni dostojnosti goiovo postalo ljudska last. Litanije so zložene v lahkih dijatoničnih harmonijah,
zategadelj so popolnoma prikladno našemu ljudskemu petju. Ker so litanije sv. Jožefa sedaj dovoljene za očitno službo božjo, priporočam jih toplo vsem slovenskim cerkvenim predstojni-štvom za praznik in pobožnosti sv. Jožefa. Litanije jc založila Katoliška Bukvama v Ljubljani; cena za izvod je 30 vin. — P. Hugolin Sattner.
Razredna loterija. Žrebanje 4. razreda se vrši že dne 9. in 11. marca t. 1. Srečke za ta razred se dobijo še pri po-slovnici c. kr. razredne loterije v Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. P. n. reflektante opozarjamo na današnji inserat te poslovnice.
Težavno je vsem ustreči, kajti vsak ima drugačne želje in drugačen okus. Vendar jo to težavno nalogo imenitno razrešila »cikorija obmejnih Slovencev«, ki sc je zaradi svojih izvrstnih lastnosti prav vsakemu priljubila in udomačila v vsaki slovenski hiši. Našim gospodinjam se danes že kar nemogoče zdi skuhati kavo, ne da bi ji pridejale »cikorije obmejnih Slovencev«. Ta cikorija pa ni samo najboljše,, temveč tudi edino uristno domače blago te vrste, izdelano v naši domači Ko-linski tovarni v'Ljubljani. Vsem našim gospodinjam tudi mi izvrstno domačo »cikorijo obmejnih Slovencev« prav toplo priporočamo!
miEZNATO VINO S KINO fletornaija PICCOLI-ja
v Ljubljani IVrejla mi\oVme,Mmn\e'
Vsebuje navedena množino ielezs.
kg rje pri aličnih vinih malokdaj.
wr 1 steklenica 2 kroni. TM
Naročila po povzetji.
Zaloge v Ljubljani: A. Šapabon in Mihael Kastnep.
Pozor! lian za ženske!
Modno ccfire, kanafase, rjuho novosti blaga za pomlad in druge tkanino, pošilja, dokler je zuloga
po starih cenah S
JAROSLAV MAREK,
tkalnica in razpošiljal. BISTRO {3, JUP" Oriiške gore, Češko.
Vzorci zastonj in Irnnko.
Nihče na| ne zamudi te prilike, kdor hoče imeti nekaj res dobrega, zanesljivega tu sedaj cenegu, in vsak naj sc po-žuri z naročilom, dokler jo kaj zalogo.
Fobiljuiii šo 4(1 m zefirja, kanafasa, mo-drotiska itd. Ostnnkov za 20 K, I. vr.sta 40 m K 25 franko.	47!)


Mii
»Kmetijsko društvo v Vipavi« išče za svojo vinsko kupčijo trgovsko izobraženo
komptoarlitiijo
s prakso. Prednost imajo z znanjem češ-čine ali poljščine, strojepiske in one lepega vedenja.
Ponudnice naj se zglasijo v pisarni g. dr. Pegana v Ljubljani. Plača po dogovoru, — nastop takoj.	488
SMF- Na prodaj imam večjo množino
brinjevega olja
Cena po dogovoru. Jernej Poje, Vrhnika, p. Starltrg pri Rakeku.	354
Mena
33 let obstoječa, 8 minut od kolodvora odda
\m
letni dokazan! promet blizu pol mlljona kron, da se v najem, uli tudi proda s hišo vred. Kje, pove uprava lista pod št. 489.
Dobro ohranjeno
501

se ceno proda. Ogleda se Nova ul. 3, priti,
JBreje svinje, jesenčke in prasce
proda Vnovčevalnica za živino v Ljubljani. 402
494
Pravkar je dospela osebno izbrana
konfekcija za dame, deklice, gospode in
dečke, v najnovejši dunajski in berolinski modi, po priznano najnižjih cenah.
L'Wa&VskJ?Se o. Bernaiovič mmu trg «». s-g.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bog Vsemogočni našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda
8wana ICos
hišnega posestnika in mesarja
dne 5. marca ob 2. uri popoldne po kratki mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti, v starosti (33 let, poklical k .Sebi v boljše življenje.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v ponedeljek ob 9. url dopoldne iz hiše žalosti v Borovnici štev. 13 na ondotno pokopališče.
Sv. maše zadušnico se bodo brale v več cerkvah. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Borovnica, 6. marca 1915. Uršula Kos, soproga. — Marija omož. Hrovatin, Ana omož. Brancelj, — Jerica omož, Mazi, Franja omož. Pušljar, Antonija omož. Furlnn, Ivana, ličcre. —
Joško Kos, sin.
f
491
Hranilnica in posojilnica v Borovnici javlja
tužno vest, cla jc njen dolgoletni predsednik, gospod
hišni posestnik in mesar
po kratki, mučni bolezni včeraj, dne 5. marca mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 8. marca ob 9. uri dopoldne.
Bodi ohranjen dragemu pokojniku časten spomin.
Borovnica, dne 6. marca 1915.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo prežalostno vest da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Slaok® NagliE
cand. juris in rezervni poročnik 27. pešpolka
izdihnil svoje mlado življenje daleč od domovino, katero jc tako goreče ljubil, v Losonczii, kamor jc bil prepeljan s severnega bojišča. Podlegel je težki bolezni, ki jo po kratkem a mukepolnem trpljenju uničila naš up in žal, prezgodaj ko.nčala zemeljsko pot našega ljubljenca.
Svete maše zadušnice sc bodo brale v župni cerkvi očetov frančiškanov.
Bodi mu ohranjen prijazen spomin! V Ljubljani, dne 6. marca 1915.
Ivan Naglič, mestni blagajnik, oče. — Anica Naglič, mati. — Milko Naglič, cand. juris in rezervni praporščak 27. pešpolka, Vladko Naglič, stud. juris, brata. — Vitla Naglič, sestra.
Namesto vsakega posebnega obvestila.
Proda se okolu 30 voz
478
konjskega gnoja
v stari cuUrarni. — Več pove hišnik istotam. Odda se takoj clobro vpeljana večja
z mešanim blagom blizu Ljubljane v najem. Cenj. ponudbe je poslati na upravo „Slovenca" poti št. 441.
Absolutno zajamčeno, pristno
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izielovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Seienliuruova nI. §1.1.
Ceniki tranko.	553 Cen.ki lranko.
Sprejme se takoj blizu Ljubljano kmečka družina s 3 ali 4 delavci, in sicer: mož, žena, dekle, stara 18 let in ena dekle ali pa lant, star 15 let ali več. Naslov pod »Družina 121« na upravništvo te.iia lista.
rar «r	„
f^/Jj JBf! /g1 „
18IIS m s
vdova, vešča vsega gospodinjstva, išče službe pri kaki boljši rodbini brez otrok, najraje pa h kakemu č. g. župniku. Naslov na upravo ,Slovenca' pod št. 457. (Znamka!)
liupi se po dnevni ceni vsaka množina kuhanega
iS JU	E
Mlekarna I.VKANŠIČ, p. Sunja, Hrvatsko. 452
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoš ofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1913 od 40—45K in letnika 1914 od 38-42 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
MT rizling T&i
je po 00 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
Kns2tilsk9 društvo v Vipavi.
Z!o!s svetinje: Berlin, Pariz, Sini iti
■l dobrimi spričevali in katoliškega mišljenja v vei'jo trgovino z mešanim blagom na deželi. Cenjene ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upravništvo ,,Slovenca" pod štev. 458.
A/NTO/N BOC
barvarija in kemična pralnica f®
f | Ljubljana, Selenburgovaul.6 I
'Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. f^Iizke cene! Točna in solidna postrežba!
m
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
SANATORltJM • EMONA I
ZA• NOTRANJE -IN- KIRURG ICNE ■ BOLEZNI. [51 •PORODNIŠNICA.
/ LJUBLJANA-KOMENSKEGA- ULICA-
SEF-ZDRAVNK:PRmRij-DR FR. DERGANC
Največje priznanje in priljubljenost so si že pridobili moji patentirani
irsteni
ker so resnično najtrujnejši vojni spomin ter najprimernejši za raznovrstna darila. Na mnogobrojna vprašanja vljudno naznanjam, tla se isti dobe le pri meni ter blagovolite zahtevati brezplačni cenik.
5 % za »Rdeči križ«.
m m ^ M m
pllfl pfiil m
za perilo sprejme delo. na željo gre tudi na dom. — Ponudbe sprejema uprava „Slovenca'| poti šifro »Šiv.i,a«.	466
Odlilisvsn na razslevl v Hačoljici leta 1504 s častno diplomo ia svetin.o i. vrsta.
•R M | M i W V r* i
nailinejše vrste, posebno priporočljiv prr.li ku2-

■-"i .V .'A v^
h %
.-...V-J-'-.i,rt, T i
Priporočajo se za župne urade, razna društva in urade sploh, za vsako pisarniško delo porubni
pisalni strop
izdelek akc. družbe za elektr. naprave v Berolinu. Cena proti takojšnjemu plačilu K 170 —, kakor tudi ugodna odplačila. Cenj. ponudbe ria upravo „Sluvenca" pod »Pisalni stroj".	497
, iutfelir m trpv2E i j^lj«ub!J<M3, Wslfo¥a ulica štsv. 3,
Pogreša se od 30. avgusta "TpSg
17. pp., III. Marškompanija, I. Maisba nilon, vojna poš a'201.
Pojasnila prosi najvljudneje Marija Avguštin,
Železniki nad Skofjo Loko, Goren sko.	484
Išče se za majev term;n
z 1 ali 2 sobama in kuhinjo. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šiiro »Stanovanje se išče«.
Za prisinost sc lamči. Lene 2mcruc.
3167
Spretna
ii ipfpir i
i f i illiaili^i m
n. ltllUl lil m
za manufakturno trgovino, IG let stara, se sprejme. — Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod št. 490 (Za odgovor treba priložiti zninko !)
mešane široke, vešča obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, zeli slii^bo za pozneje. Na | raj o v kakem večjem kraju na deželi, — Cenjene ponudbe po,I »Prodajalia št. S199« na upravništvo »Slovenca".	486
v Llubl'ani
liliiirisiialiiilii
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.:
2340
Slivovko
in
3mn leveo
o
H^u.sei/ee Tfopinoves
pristnost zajamčena
Ve mut-vino


z rokavi in kapuco iz nepromočljivega platna z žepom................K 26'—
ovojne ca 2 cm dolge iz nepremočljivega platna
nahrbtn. pat- ..................K
iste podložene s sivo flanelo, par ...... K
r>	g> 180 ctn dolSe iz svetlo sivega aH
<LP VOjaL^j višnj. rujav. komisn. sukna par K Dalje priporočam svitlo sivo komis. sukno, dežne plašče iz kaučuka jaške odeje, nahrbtnike itd.
3-90
4-80
3-90 vo-
Poiilja pa povzetji«.
Razprodajalci izredne cene.
RUDOLF MIKAL Krnov (Jremilori)
najbolje kakovosti
n -T ine cere
vzore na razpolago
S pm lljj.Pnu mrmn, t,—
v ai ^ se je preselila v Kolodvorsko ulico štev. 35 (hiša g. Rovšeka), kjer je otvorila novo opremljeno prodajalno in mlečno pivnico.
r 9 i p f1
i n
s primerno .šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z n' i .t 11 i 111 blagom. Al j zija HOfKO v Žužemberku.
396
MT Dostavlja se Uiti; na dom. "
Telefon štev. 287.
heševe pasme, starost 2 do 5 mesecev
* Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska cesta.
Trezen
organistiiicerkvenik
z dobrimi spričo« aH, ki ima tudi pravico za izvrševanje špecerijske trgovine, želi spremen.ti Siu/.bo. Nastopi lahko takoj. — Cen ene p* nudbe sprejema uprava lista pod šlev. 484.
Sprej .ii e se takoj dobra
z večletno prakso v mešano trgovino na Notranjskem. Prednost imajo tuke, ki znajo šivati. Našlo-/ pove uprava listu pod štev. <£87.	(Znamka !)
obstoječe iz 2 — 3 sob z vsemi priti-k i i nami, sc odrta mirni stranki za mesec april na Resljevi cesti 22, pritličje. — Več se puizve pri gosp. Perlesu, Prešernova ulica 7. 465
Velika svota denarfa
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Prvo brniško poiiietjs u umetno s r s i v u m i\\m na stehlo
A j
mm
UaHiana
cesta žtev. 13 ..FiaoJCft"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega sle-klarsiva in sjikaiija na sienlo, za stelt ars'vo v »iguialni m navadni oinarnenllki, slavbno ier portaino sieiifars.vc — Za oya steklenega in iiorcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — ftarisi iu proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
gnila iefii mm iairi
sS?am (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste še posebno, ki se iiitcresirajo za prava domača raznovrstna nami/na in liesertna vina, 111 sicer
Belokranjc, liolcnc in Vipave.
Vrina so zajamieno pristna, tako, oa ii!i tudi ča« stila duhovščina zanesljivo rabi za sv maše.
\'ma se oddajajo od 56 I dulje Deserlna v bulelkah. l'ostrežba točna in solidna, cene nizke, posebno, ker De/clna vinars a zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigue promet domačih vin kolikor mogo' e.	2332
0 E$afisos!Qsri m Mivka ^ssak-pre?ri£a e MsliBgBsisB Meti u Ljislsllasii, icler ss ia£ii£0 sa-ssasiarsfoe
s?. BKarna pri,
^esijeua essiss 3 L;
zraven cesarja Franc J ose .a jub. mostu
priporoču OD sedanjem čuiu za jeinanie najbob pripravno, pristno, cisto in sveže
Mm miri. rit ji oibsS1 luhk0
Mala
steKieuica 1 ii, vetju 2 K.
,u Tanno-cliimn tiiir;iiira n ms, ^SK
5 prepieiuje izpunini.e ms. Cena steklenici z raDilriim ruivodom 1 ki.
j Slovita rusine mina in zobna voda :Soi-
no pioti zonoDuiU m yu iluni zou, utidi dlesno m odstranjuj nepriietno sapo iz ii ust. - Steklenica 1 ii. jl| Ziilotja vseh preizkušenih domačih zdravil, >;i katera se priporočuio po rnziiih > usopisln m m
I cenikih, itted. Cognaca, aVaiaga, ruma itd. j
g razpoki ja po po-.ii vsa.t dan dvakrat. q