Štev. 20.
V Mariboru, 25. oktobra 1898.
Tečaj XIX.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 Pos. štev. 15 kr.
Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr.
Naročnina
se pošilja blagajniku
„Zaveze", oznanila in reklamacije pa upravništvu v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj i:n urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi pošiljajo se
uredništvu v Marib or,
Kokosdrueggstrasse.
P i s m n m. na katera se h li odgovor, naj se prldene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankorana pisma, se ne sprejemajo Rokopisi
oceno
se '.e vračajo.
Iz duševnega življenja otroškega.
(L. Černej.)
Vsak učitelj se naj potrudi, da spozna kolikor možno natančno svoje učence: čim bolj jih pozna tem več ž njimi doseže. V to pa je treba marsičesar.
Potrebno je prvič, da se vglobi v psihologijo, ki je pravo razsvetljujoče solnce vsemu šolskemu delovanju. A sama psihologija nam ne zadostuje — in nam nikdar zadostovala ne bo; kajti ta veda nam poda pač prevažnih splošnih navodil, na posameznost, na individuvalnost posameznega otroka pa se ozirati ne more. In vendar je dobila individuvalnost v šoli po pravici veliko pravico. Po mojem mnenju nima sicer ljudska šola individuvalnosti gojiti, izkoriščati pa jo mora v dosego skupnega, idejalnega smotra ; ona ji torej ni namen, a prevažno sredstvo.
Na individuvalnost se je ozirati pri pouku: se slabo nadarjenim otrokom je treba drugače postopati nego z istim, koj01.111 je poklonila stvarnica več »talentov", z neokretnim v mišljenju drugače nego s hitro mislečim, z živahnim drugače nego z mrtvim itd., itd.
Še večje, mnogo večje važnosti je individuvalnost za vzgojo. Brez ozira na posameznega otroka vzgoje ni!
Važno je torej — razven znanja psihologije — da se spominjamo živo svoje mladosti, svojega takratnega čutenja in mišljenja. Kdor se lahko zamisli v blažena otroška leta, občuje lahko in rad z otroci.
Posebno pa nam je vestno in neumorno opazovati šolarje in se seznanjati kolikor možno natančno z vsemi razmerami, v katerih isti žive. Blagodejno je torej za šolo, če ima stalne učitelje, ki se ne menjujejo — z letnimi časi.
Pri vsem tem pa se ne da tajiti, da nima vsak človek enakega, rekel bi, prirojenega daru, spoznati ljudi in posebno otroke.
Kogar pa je Bog izvolil učiteljem, dal mu je poleg neizčerpljive ljubezni do otrok tudi bistro oko, ki prodere hipno i v najtemnejše globine mlade duše. Tovariš, bodi hvaležen Stvarniku za ta dar, če tudi je časih neprijeten tak pogled in Te sili večkrat sklepati o nesrečni bodočnosti tega ali drugega otroka, Navdaje Te morebiti s prepričanjem, da je ta otrok izgubljen. Vem iz izkušnje, da Ti kakor meč prodere taka misel čutno srce, vendar — ne obupaj ! Porabljaj vsa sredstva, žrtvuj samega sebe, vse — in morebiti se Ti posreči, da rešiš to bitje gotove propasti. Tedaj pa si storil več, nego da si jih naučil sto pisati in čitati ....
Da ne zajdem predaleč: moja misel je, podati cenjenim čitateljem nekaj črtic iz duševnega življenja otroškega sploh in pa nekaj slik, kakor si jih ustvarja učitelj o
20
posameznih učencih! Pri tem pa se hočem ozirati — kakor že sledi iz povedanega — posebno na vzgojo.
Slične slike je spisal neki nemški učitelj. Nekatere so se nam v učiteljišču pre-čitale in imeli smo takrat nalogo, da je spisal vsak po eno tako sliko. Ta uprava blagega ravnatelja, vzor — pedagoga Schreiner-ja, pa prirojeno mi zanimanje in ljubezen do otrok in sledstveno jih opazovanje: to skupaj napotilo, prisililo me je do tega spisa.
Da ne izsesavam in ne podavam omenjenega nemškega pisatelja, naj priča lastna obtožba, da istega dela — žal — v rokah nikdar nisem imel. Človek bi si rad marsikaj kupil, pa ... .
Moji podatki, naslanjajoči se torej na lastna opazovanja in doživele dogodke, imajo sicer itak pečat največje priprostosti: nobenega posebnega načela, nobenega določenega reda, pa tudi pisateljskih okraskov ne! Zanimati pa utegnejo vendar in koristiti tudi. Ko bi tega ne upal, jih ne-bi zapisal. Začnimo!
1. Pri šolskem popisovanju.
Zelo zanimivo in tudi prekoristno bi bilo, poseči nazaj v predšolsko dobo, pa pustimo to za zdaj, morebiti nam še prav pride. Poglejmo si šolskega novinca pri popisovanju.
Razna so čustva, ki navdajejo otroka o mislih na šolo, ko se bliža njegov čas. Odvisna so večinoma od domačih razmer, domače vzgoje. Kjer že hodi starejši brat ali sestra v šolo, tam šola tudi mlajšemu ni popolnoma tuja. Marsikaj je že slišal o njej: dobrega, veselega, pa morebiti tudi hudega. Če so starejši otroci pridni učenci in radi hodijo v šolo, tedaj dobi tudi mlajši nevedoma pogum, da, včasih že sili s seboj. Pri-godilo se mi je, da je prilezel v četrti razred komaj petletni dečko — ki je še imel platno na prodaj — s koščekom tablice, kamenčkom in s Koledarjem v velikanskem cekru in se vsilil med dekleta v veliko nevoljo in zadrego skoraj štirinajstletne sestre in še v večje veselje vsega razreda. Na vprašanje, kaj bi rad, odgovoril je odločno: »Učil se bom!" Razložil je svoje reči in začel risati črke s table. „No, ti si pa res priden", mu rečem, »pa zdaj še le pojdi domov, si še premajhen!" Povesil je glavo in bil je užaljen, posebno zato, ker sem rekel, da je majhen, ko je že vendar mislil, da je velik. Popravil sem to in mu obljubil, da pridem ponj. kadar bo tisti čas. — Smeha ni bilo ne konca ne kraja, jaz pa sem pohvalil sestro, da ima pridnega bratca, kojega ne straši pred šolo — nekaterim sem ga postavil za vzgled.
Navedel bi še lahko več takih primerov, a naj zadostuje ta, ki nam dovolj jasno priča, da je pridna sestra najbrž nehote — vplivala na manjšega brata in mu vzbudila željo po uku.
Skoraj tako vplivajo napredku prijazni stariši, razgovarjaje se s svojimi otroci o šoli.
Tako je že za šolo vsekakor mnogo pridobljeno; otroci se je vesele.
Žal, da niso razmere povsod take. So stariši ki se za šolo sploh ne zmenijo, a še celo taki, ki v svoji nevednosti ali pa nalašč otroke pred njo strašijo, n. pr.: »Le počakaj, v šoli te že bodo" ali pa krajše, hujše: „V šoli te bodo!". Tudi starejši otroci iz naga-jivosti ali hudobije mučijo manjše, rekoč: „V šoli jih boš dobil!" Kaj čudo, da taki otroci trepetajo o misli na njo.
Sploh pa navdaje i najpogumnejše, ko se bliža šolski čas, neko čudno čustvo: oblaki straha se menjujejo z jasnicami veselja. In ko stopi nekega dne učitelj, hodeč po popisovanju, na dvorišče ali v sobo, tedaj stisne krč i najbolj junaško srčece, kakor o prihodu svetega Miklavža.
Meni se je dosedaj le ena popolna izjema primerila. Neki dečko mi je stopil predrzno nasproti in rekel: »Saj se te nič ne bojim! Jaz se nikogar ne bojim!" A ta deček
je bil slabo vzgojen, živel je pri dedecu in babici na krčmi. Stari ljudje pa otrokom . navadno preveč prizanašajo in da med pivci ni vzgoje, vemo itak. No v šoli se je tudi ta jumak udal vajetom, spoznavši višjo silo.
Večina otrok sprejme torej učitelja z bojaznostjo. Tedaj je njegova sveta dolžnost, da pokaže svojo prijaznost in naklonjenost do otrok. V prvih trenotkih se srca najložje pridobe. Ko stopi torej pred Tebe treptajoči siromaček, potrkaj mu po rami in spregovori primerno besedo, n. pr.: „Kako je pa tebi ime?" (To ve skorej vsak otrok in navadno ni treba vprašati, kako ga kličejo ali slično). A, Frančeksi? Jeli, da bi že rad šel v šolo Oj, v šoli je veselo, toliko otrok pride skupaj, pa se marsikaj lepega uče. Pridne otroke imamo radi in ti si gotovo priden!"
Kakor balzam na skelečo rano, tako vplivajo take besede na mlado boječe srce. Kako se užge otroku pogum v očeh in kako boječe-proseče pogleda očeta ali mater, da ga ne bo izdal in odkril — da ni priden!
Pridobil sem si še tistege dečka, ki je o mojem prihodu kakor zajec pred lovcem pobegnil okol koče, da so ga komaj vlovili in spravili kričočega pred mene, in isto deklico, ki se je hotela ihte skriti materi naravnost pod krilo!
„Za sveto božjo voljo!" kričala je neka šoli nasprotna mati, ko sem ji povedal, da mora dekle v šolo, „tako siroče bo v šolo hodilo, ko še prav iti ne zna. In kako boječa je, še k sosedu si ne upa. Pa govori še tudi ne. Za vse nič je ue dam!" — Toda glejte, ko sem spregovoril deklici nekaj besed, razvozljal se ji je jezik. Povedala mi je lepo, kako ji je ime in pristavila: „Naš Franček bi tudi moral v šolo hoditi, pa ga ne pustijo." Rekel sem ji, naj pokaže, če zna kaj tekati in letela je kakor srna črez dvorišče in nazaj. In ko sem se ji začudil, kako brhka daje, prikimala mi je na grozno jezo brezumne matere, da bi rada šla v šolo. „Pa te bodo tepli tam!" zakričala je mati, deklica pa je meni bolj verjela. Ko sem prišel od soseda, zaslišal sem krik in videl,
kako je ista mati obdelavah odkritosrčno hčerico s pestjo..... V šolo sirotice seve ni
bilo. .. .
Ko sem vprašal neko drugo ostrmelo deklico, bi li rada hodila v šolo, odkimala je, da ne. Vprašam jo, zakaj da ne, pa reče: „Ko pa še nič ne znam!" Raztolmačim ji, da ni treba nič ZLati, da se bo vse v šoli naučila. Na moje vprašanje mi pove svoje ime in prešteje celo prste ene roke. „0 ti že mnogo znaš," začudim se ji „toliko ue ve vsak!" Nekoliko osrčena pravi: „Pa bi bila tepeua v šoli." „Kaj pa misliš," ji odvrnem, „kdo bi le tepci tako pridno deklico, tega se ti ni treba celo nič bati!" — Pogledala me je v oči, da bi se uverila, mi li sme verjeti ali ne in rekla odločno: „Bom pač prišla!"
Iz te dogodbice posnamemo dvoje: prvič, da se otroci boje šolske šibe — če tudi je ni — in da torej šiba, vsaj od začetka, nima nikake pravice, in drugič, da se otroci boje šole, ker mislijo, da bi že morali vse znati. Našel sem doslej le eden nasproten slučaj. Neka deklica se je hotela rešiti učenja molitvic ia veronauka in zatrjevala je materi, da se ne sme otrok nič učiti, dokler še v šolo ne hodi....
Iz gorne trditve pa sledi, da moramo biti pri zahtevah od novincev jako previdni in potrpežljivi.
Da pa je ta trditev glede na znanje resnična, prepričal meje tudi inteligenten deček, s katerim sva se bila seznanila prejšnji dan pri popisovanju. Stal je sredi krdela otrok pod velikanskim orehom, ko sem prišel mimo. Najbrž jim je ravno razlagal o šoli, kajti — zagledavši me — vzkliknil je na glas: „Toti-le so!" Pozdravil me je lepo in drugi za njim. Ko sem bil že precej oddaljen, prisopiha cela tropa za menoj. Moj znanec stopi najbližje, pokaže na razdrapanega tovariša, pa pravi: „Toti-le bi tudi rad šel v šolo, pa še bojda „ t urna t" ze zna!"
Tudi temu sem razložil, da se ho vse naučil, pri tem sem pa navdušil neko petletno deklico tako, da je vzkliknila: „Jaz bom tudi šla v šolo!" Ko sem prišel čez nekaj dni v isto hišo prijela se me je za sukno in hotela kar z menoj....
Dovolj ! Kakor pri popisovanju, tako bodi tudi pri zapisovanju v šoli. Učitelj pokaži, da je ravno isti, kakor je bil na domu. Lepa besda najde lepo mesto in to dragoceno mesto v nedolžnem srcu!
Po otroško z otroci! to ja moje mnenje, seve, v določeni meji.
Pa se mi je pritoževal neki tovariš, da je bil ravno zaradi tega pri zapisovanju kregan od čemernega voditelja, češ: „Kaj bi le, resen mora biti učitelj, nobene prijazne besede!" Novinca, ki je pregledoval črnilnike po šolskih klopeh, bi bil moral baje kar najstrožje kaznovati. . . .
Prihodnjič nekaj o prvem šolskem dnevu.	(Dalje sledi).
Stanje i želje hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre.
Božo Dubrovič. — (Dalje in konec.)
Pozna se učitelja, proti kojemu se podiglo pritužba u moralnom i agitatornom obziru. Zemaljsko školsko vieče čutilo se prisiljenim, predložiti premještaj toga učitelja, ali zemaljski odbor nije pristao na predlog, pa on je još i danas na toj školi. On je danas imenovan po zemaljskom odboru članom c. kr. kotarskoga školskoga vieča, onoga vieča, koje ga svojedobno predložilo na premještaj ; on je imenovan odborovim delegatom, da hoda po kotaru i nadzire učitelje (moglo bi se i nješto drugog reči).
Proti hrvatsko-slovenskom učiteljstvu čine se tužbe na sud, na c. kr. kotarsko školsko vieče, da se ih i uslied najmanjih pritužba premjesti. Ide se za tim, da se u njih uduši uvjerenje, za tim da pod noge bace značaj. Nemilo se proganjaju, javno lažnimi i klevetnimi priobčenji u novinama, svrhom, da budu prezirani i necienjeni u puku; svrhom, da se ih očrni kod oblasti, da im se naškodi, da se je uništi.
A oblasti? Ponižno primaju trice na zapisnik, primaju glupe i drzovite tužbe, vode iztrage.
Srce nas boli znajuči za sve krivice, koje nam se nanašaju; znajuči, kako bivamo prikračeni u naših pravih kao učitelji i kao državljani. Postupkom oblastih ozlovoljuju se i demoralizuju učitelji, jer vide, kako se s njima samovoljno, bez obzira na pravo i zakon, postu pa.
Rečem li, da krunu mučeničku i onu vječne slave zaslužuje hrvatsko-slovensko učiteljstvo, nišam se porekao.
Mnogo se učiteljstvu zvanih, a i ne zvanih sudija namiče, nu malo ih ima i med ju zvanimi, koji bi znali, da tko hoče, da pravedno ocieni uspjeh pučke škole, da mu je bez dvojbe vrlo nuždno, da poznade one prerazličite zaprieke, potežkoče, uzroke, koje uspjeh obuke spriečavaju.
Kakav može biti napredak u školama, gdje učitelj ne razumije diete, a diete učitelja? t, j. gdje je škola talijanska, a djeca hrvatska? Uzgajaj diete u materinskem jeziku, pedagogičko je didaktično načelo. Protiv tonin u Istri ima mnogo takvih škola, gdje učitelj- ne razumije diete, diete učitelja. Kako če učitelj pitati takvo mjesto, znajuč da ni uz najbolju volju ne može uspjeti, jer djeca ga neče razumjeti, kad im hude tu-mačio u talijanskom nepoznatom jeziku. Vrieme se gubi, ničesa se ne nauči, sav trud i sva muka je uzaludna. O tomu bi nas najbolje znali obaviestiti učitelji iz Tirola u Istri.
Naše pučke škole jesu večinom jedno i dvorazredne. One su u s vi m slučajevima prepune, te se hoče velike požrtvovnosti, ne malo truda i odlučnosti, da se u takovim
školama ved i zapt uzdrži; hoče se, da učitelj uloži sve svoje sile, sve svoje duševne sposobnosti, hoče li, da bude uspjeh u napredku povoljan, da zadovolji povjerenoj mu zadači. Uza sve zanimanje i oduševljenje žedna se učenika prevadja preko vode.
Vrstan učitelj može mnogo učiniti, mnoge potežkoče svladati, ako je polazak škole redovit, djeca poslušna i marljiva, da napredak bude dobar, no ostavljen samu sebi, bez ičije pomoči, neče se moči u tom pogledu pohvaliti osobitim uspjehom. Njemu treba pomoči od doma, treba mu pomoči od zakonom pozvanih faktora, a ovi da revno vrše svoje dužnosti, osobito, da svoin odrešitošču dadu valjanost odredbam tičučim se polazka, odnosno zanemarivanja škole.
Osim spomenutoga, naime: ako se diete ne podučaje u materinskom jeziku, prevelik broj djece, slab, neuredan polazak, vrsnoča učitelja, imade još mnogo različitih zaprieka, potežkoča, uzroka, sbog kojih u školama nije onoga napredka, koji bi morao, da bude. Nu žalibože, kod nas se u Istri na sve to obzir ne uzima, no loš se napredak u pučkoj obuci jedino nemarnosti učiteljskoj prišiva. Najkarakterističnije pri svemu tomu jest, da neuspjeh se pripisuje samo hrvatsko-slovenskonni učiteljstvu; bukvani su, tikvani, dočim su talijanski učitelji sve sami mudri Šalamuni, sve same krotke ovčice, angjeliči, da, ekxemplarni u svakom obziru; ljudi bez ikakvih narodnostnih, političkih viših ciljeva.
Pomanjkanje knjiga, odaljenost škole, siromaštvo djece, položaj školske zgrade, shodno svietlo, higijeničko pozračivanje, učevna sredstva i. t. d. bile bi dalnje zaprieke, potežkoče. Nu nijedna od dosad navedenih zaprieka, a nit sve osvade, kojimi se učiteljstvo obiedjuje, da škole ne vriede, nisu kadre u tolikoj mjeri narušiti ugled učiteljstvu, pobuditi zlo volj u i omrazu u narodu, kako su to pobudile školske takse. Uslied novoga zakona od 7. kolovoza 1896. dužni su roditelji ili skrbnici za svako diete, koje pohadja javnu pučku školu, plačati na godinu 6 kruna školske takse. Mnoge su občine u Istri, pošto se je puk uslied tih taksa počeo uznemirivati, odposlale molbe na ministarstvo, da zakon o taksah ne stupi u valjanost, no to sve nije pomoglo. Ta novost, koja se samo kod nas u Istri nalazi, taj zakon stupio je u valjanost 15. septembra 1896. Jer sil školske takse neopravdane, nepravedne (siliti u školu i plačati) nehumanitarne, siromašni če puk težko podnositi to breme, zato odlučilo ponajprije zastupstvo u Kastvu, a za njim i druga občinska zastupstva hrvatskih i slovenskih občina u Istri sliedeče:
1.	Da se predloži Nj. Veličanstvu čaru i kralju Pranju Josipu I. milostna molba za obustavljenje utjerivanja škotskih taksa, dok se ib ustavnim putern ne ukiue;
2.	da se ovil molbu spomene zemaljskonm odboru i c. kr. namjestničtvu, te se ih umoli, da odustanu za sada od daljnih koraka u stvari šolskih taksa;
3.	da se umoli c. kr. ministarstvo unutarnjih poslova, da povoljno izvjesti o gornjoj molbi;
4.	da se umoli c. kr. ministarstvo bogoštovja i nastave, da sastavi i predloži ze-maljskom saboru za lstru osnovu, uslied koje imao bi se ukinut zakon školskih taksa.
Nadajue se u Boga i u milost našega prejasnoga vladara, te čovjekoljublje njegovih oblastih i hrvatsko-slovensko učiteljstvo Istre goji čvrsto ufanje, da če školske takse čim prije biti ukinute: jer se iste protive razvitku školstva, jer se ide za tim, da se pučko učiteljstvo još večma u puku omrazi, osumljiči i položaj mu ogorči. Izpunila nam se nada i uvažio i naš glas, koga pukom hrvatsko-sloveuskim podižemo!
Nikakvo nije čudo, dodje li učitelj obterečen djecom u veliku materialni! nepriliku. U velikoj neprilici, u nuždi prigodom smrti, težke bolesti uteči se mogao učitelj za nov-čanu podporu zemaljskonm školskomu vieču, nu ove mu je godine predloženu svotu od 2000 for. zemaljski sabor i tu svotu brisao iz svog proračuna. Sto čemo tu, da rečemo,
nego da Bog je za nas pre visoko, a car pre daleko. Nek se božja vrši! »Osam bla-ženstva" doista su naša blaženstva.
Može li pučka očiona riešiti velika svoju zadaču, ako ne ima potrebitih sredstava ? Na to pitanje lahko odgovorimo pozuatom rečenicom: „Bez alata nema zanata." Nema li škola potrebitih učila, koliko mora učitelj truda i muke ulagati kod obuke, a sasvim tim trud mu se ne naplačuje. Naše škole su obče slabo ili nikako providjene učilima i inim školskim potrebštinama. Obče nas oblikoslovje uči, da povrh svega mora da bude učcvna knjiga valjana. Do učitelja je, da sva pitanja pok reče, da se sve nedostatke, sve zaprieke ukloni, koje prieče napredku škole. Pošto dosadanje školske knjige za hrvatske škole nisu ni malo pisane prema prilikam, prema potrebam naše pokrajina, to je hrvatsko učiteljstvo od nikud ne potaknuto izabralo posebni odbor, da izradi nove knjige, jer dosadanje učiteljem zadaju dosta truda i muke.
Učeni Spanjolac Don Eusebio Corominus pisao je: Kao što se sve dobro, kojirna pučke očione radjaju. ima pripisati djelatnosti učitelja, to sve zlo, koje iz njih proiztiče, ima se pripisati nemarnosti občinskih upraviteljstva, koja se ni malo ne staraju za zgrade, koje su za učionu odredjene. Od velikog su dakle zamašaja po riečima rečenog Španjolca s pedagogičko zdravstvenoga gledišta neshodni školski prostori.
U Istri imade primjera, gdje je sbog zanemarenja školskih zgrada zdravstvenog gledišta podlegao mlad još i velečestit učitelj (pok. Mate Mogorovič). Mnogo je škola j oš i danas smješteno i s najprimitivnijih higijeničkih gledišta neshodnim prostorijama, tek za veliku nuždu privremeno, nu prodje 10 i više godina, da se tu ubija tjelesno i duševno i djeca i učitelj. Primjera mi nebi treba dugo tražiti.
Kad se u onoj mjeri, u kojoj bi se imalo, da pazi, na školske sobe ne pazi, kako če se paziti na stan učitelja, a tim i zdravlje njegove obitelji ? Pa i rad sama stana, pošto je u zakonu preobširno rečeno, često učitelj dolazi u veliku nepriliku za mjestnim oblastima, a i dolaziti če, dok se to zakonom bolje ne ustanovi.
Od velike je važnosti po školu nadzor, al nenadaui posjet, sad jcdnoga, sad dru-goga, sad trečega od školskih oblastih, namjerom takorekuč policajnom, to znači batinom nad učiteljem stati, što mu doista ne povišuje ugled. Tim se pokazuje, da mu svatko zapovieda, a izkustvo nas uči, da se malo tko t. j. nijedan zanj ne brine.
Pa ko dakle da nadzire učiteljski rad?
Distemeg u svojim izabranim spisima 11. dio str. 231. ovako opisuje: »Samo učitelj (nadzornik) može učitelja pravo pojmiti i štovati. Samo učitelj poznaje položaj učiteljev, njegov poziv, skrbi i napore. Samo učitelj može učitelja poučiti, ravnati i njegovim nutarnjim potrebama udovoljiti. Samo učitelju otvara se učiteljevo srce bezuvjetnim pouzdanjem i odanošču. Samo u učitelju nalazi učitelj muža, koji mu može ono dati, što manjka njegovoj obrazovanosti, čudi i volji."
Da se nadzor nad pučkom školom ima povjeriti samo onomu mužu, koji je pro-niknut učiteljskim zvanjem, komu je učiteljsko zvanje sa njegovim životom nerazdruživo, u pedagogičko-didaktičnom pogledu vrstnom osobom uvidili su odlučujuče oblasti, jer takvi su več namješteni u njekojim kotarima Istre i od te prakse neka se nebi ni u biuluče odustalo. Njegovo nek se samo mienje uvažuje, (ločim na kojekakve klevete, ocrnjivanja neka se obzir ne uzima, ponajpače tajna kvalifikacija, nek se bezod-vlačno ukine.
Da je narodu škola potrebita, ne treba mi tek dokazivati, jer to svatko vidi. Hrvatsko-slovenski narod u Istri, neima niti iz daleka toliko pučkih škola, koliko bi ili morao imati, zato oni, kojim je dužnost, da se za nje brinu, nebi imali i smjeli raditi, što rade, proti ustrojenju i raširenju naših škola,
Škole trebaju učitelja. Strukovno je naobraženje učitelja, prvi i najglavniji uvjet skolskoruu napredku, a to se promiče shodnim uredjenjem učiteljišča, gde se stiču prak-tična-didaktična i metodička načela.
Kandidati i kandidatkinje za hrvatsko-slovenske škole Istre ponajviše izuče na mužkom učiteljišču u Kopru i ženkom u Gorici. Nije mi zadača, da hvalim ni da kudirn, iztičem mane i nedostatke tih zavoda, jer se bojim, da nebi komugod stao na kurje oko, nu reči ču, da se na ustroj tih učiteljišča jednako tuže Hrvati, Slovenci, a i Talijani. Hrvati medju tirni imaju najviše uzroka, da se na iste punim pravom tuže.
Učiteljišče bez vježbaoniee je liečnički fakultet bez klinike, jest plivaonica bez vode.
Svaki zanatlija, svaki obrtnik, svaki činovnik pripravlja se, kako če objavljati svoj zanat, kako če obavljati svoje dužnosti, samo hrvatskim kandidatom i kandidatinjam Istre, današnje ustrojstvo učiteljištnih zavoda, tomu ne zadovoljava. »Kako" prva je i glavna rieč, Idemo li još dalje, to čemo opaziti, da na ženskom učiteljišču u Gorici, nema ni hrvatskog odjela, no kandidatkinje moraju se učiti slovenski i njemački. Ne-poznajuč još dobro nit svoga jezika, moraju se učiti slovenski i njemački, da budu pak hrvatski podučavati mogle.
Prema ovdje vrlo u kratko obrazloženom, u interesu napredka budučih učitelja i učiteljica, neka bi se preustrojilo mužko učiteljišče u Kopru i žensko u Gorici, te za Hrvatice, gdjegod u Istri ustrojio pripravni tečaj. Ovim ujedno izpravljam resolucija pod brojem 17. tiskanu u »Popotniku" u broju 13. i glasiti ima, kako hude ovdje stili-zirana i predložena,
Svaki učitelj i učiteljica mora znati, da mu je učiteljišče moglo pokazati samo obče puteve, obče načine za uspješno djelovanje; mora znati, da vještine u podučavanju i uzgojne znanosti nije moguče nikada do kraja izučiti, nego da mu se je treba, neprestano učiti, hoče li zadovoljiti povjerenoj zadači. Ne veli se badava: »Čovjek se do smrti uči."
Shvača li učitelj dobro znamenitost, svetost svojega zvanja, neče propustiti, a da dužnosti svojega zvanja ne izpunjava s največom odanošču, i s najpožrtvovnijom ljubavlju, prema povjerenoj mladeži. L. Kellner liepo veli: »Učitelj treba da ima ljubav k svomu zvanju, da se svakim danom usavršuje u strukovnoj obrazovanosti". Tomu, a i drugim mnogim nedostatkom ponajbolje mogu doskočiti dobro uredjena učiteljska družtva, ko-tarske učiteljske konference, sastanci, školska predavanja, tečaji za daljnu naobrazbu učitelja 11 gospodarstvu i. t. d.
Iztieati ovdje napose svrhu učiteljskih družtava, značilo bi, kapljice vode nositi u sinje more, ta cielokupno je hrv.-slov. učiteljstvo Istre več udruženo. Eno vam: »Učiteljsko družtvo kotora Volosko", »Krčko učiteljsko družtvo", »Učiteljsko družtvo — Narodna Prosvjeta" —, i Slovensko učiteljsko družtvo za koperski okraj".
Rekoh, tomu mogu doskočiti »kotarske učiteljske konference". Da, § 45. drž. zakona od 14. vel. travna 1869. odnosno od 2. vel. travna 1883. veli: »Najmanjejedanput na godinu pod predsjedničtvom kotarskog školskog nadzornika imaju se obdržavati kotarske učiteljske konference". Tako stoji u zakonu. A u praksi? Iz izkustva znademo, da se one vrlo riedko i neredovito obdržavaju; mesto svake godine, jedva jedvice svake 4. 5. a i poslie više godina. Spomenuto budi, da i tečaji za daljnu naobrazbu u gospodarstvu morali bi biti svim pristupni, a ne da nekoji polaze i više puta, dočim mnogima uza sve
molbe, da se to krati.
Učitelj je dužan mnogo truda, napora i požrtvovnosti svomu zvanju doprinieti, hoče li riešiti težku zadaču, što ju pučka škola ima glede nauka i odgoja. Da djeca zaziru od svega, što je surovo, ružno, podlo da se čuvaju neistine, nepravde, da čednošču, iskre-
nošču i smjernošču, postanu ljubezni, a da pri tomu ne upadnu u robsku ponižnost, djelo-vati je učitelju na djetinje čuvstva i srce. Dužan je, a to i zakon od njega zabtjeva, da temelj postavi mnogim drugim vrlinama i kriepostima.
Kad su nam zakonom ustanovljene tolike dužnosti, zar nebi bilo pravedno, da se ustanovi pravo dopisivanja i rieševanja službenih spisa od strane školskih oblastih ? Jednake su nam u Istri dužnosti, a zašto da jednaka prava bar u tomu ne uživamo, kad nam se mnoga druga krate? Zar da, za nas, u svem mora pravda spavati?
U njekojirp kotarima Istre vidimo, da je dozvoljeno dopisivati školskim oblastima, u nastavnom jeziku škole, i tim se malom nehvalevriednom iznimkom svi učitelji služe dočim se riešava i dopisuje u njemačkom jeziku. Ima hrvatskih škola u Istri, a bit če i slovenskih, gdje učitelji moraju primati i rieševati spise u talijanskom jeziku. Nadalje ima škola a te su jedino talijanske, koje izključljivo dopisuju, rieševaju, primajo od svili oblastih spise u nastavnom jeziku škole — u talijanskom.
Kad su nam jednake dužnosti, zašto ne bismo zahtjevali, da nam budu i ista prava V Tomu če pravednomu zahtjevu ponajbolje i ponajlagje udovoljtti kotarske školske oblasti za svaki pojedini kotar, ako se budu od svoje strane služile, kako se to služe za talijanske škole u dopisivanju i rieševanju spisa u naukovnom jeziku škola, te one dopise, koji nisu pisani u naukovnom jeziku, budu li svom pripravnošču prevadjale. Tu mislim one spise, koji dodju na hrvatske ili slovenske škole od talijanskih mjestnih školskih vieča. Dok to ne bude, hrvatsko slovensko se učiteljstvo Istre neče moči pohvaliti, da ima iste dužnosti i ista prava ni u tom pogledu, sa svojim kolegima druge narodnosti.
„ Zašto sviet za učitelja ne mari?" Janko Jurkovič u svojoj pripoviesti ,,Pavao Cuturic" to ovako pripovieda:
„Bog podieli svim ljudem, što če tko raditi; samo jedan zakasni na diobu, — i toga prijaviše. Bog se zadago obaziraše amo i tamo, što če početi od njega; napokon digne knjigu sa stola i dade ju tomu čovjeku: —- E, sinko, ja ti ne mogu pomoči; več evo pa budi učitelj; ja ču skrbjeti i za te" — i od to doba sviet za učitelja ne mari. Nu najzanemareniji izmedju svih učtelja svieta, držim, da je u svakom pogledu, sa svili gledišta hrvatsko-slovensko učiteljstvo Istre.
Vidim gospodo, da vam več dodijavam, zato se okaniti moram tužba i bolnih raz-matranja, akoprem bi imao jošte štogod da navedem. Nu prije nego li dovršim, smatram si dužnošču, da pored toliko žalostnih in bolnih, bar jednu radostmi i vesclu spomenem. Jamačno če Vas svih razveseliti viest, da izmedju hrvatsko-slovenskog učiteljstva i sve-čenstva Istre, vlada najliepša sloga i bratska ljubav, te da uporedo rade o boljku i napredku naroda svoga, u školama i izvan škola.
Po sovjim slabim silama, nastojao sam da Vam čim bolje opišem, prikažem, težko, nesnosno stanje naše. Zar da ne, da je ono slično, stanju kosovskog junaka Orloviča Pavla, o kojem pjesem pjeva:
„Desna mu je ruka odsječena I lieva noga do koljena Vitka su mu rebra izlomljena Vide mu se džigerice biele".
Takav jadnik, takav patnik, kamo da s1 u teče V Učitelji zar svomu zaštitniku Kassijanu, a učiteljice svojoj zaštitnici Uršuli?!
Utičemo se i pozivamo u pomoč sve odlučujoče faktore, a i samu presvietlu krunu, da se sve ovdje u ovom izviešču iztaknute nepogode života i nepogode rada, koje pristra-nost, nepravednost, nenaravski i nezdravi odnošaji sobom donese od strane. Molimo oblasti, da nas štite i brane od kojekakvih napadaja; da pripomognu, da postupak onih, koji školom upravljaj u, bude poput postupka mudra vojskovodje, koji umije svoje čete oduševiti
srčauim i vatrenim govorom na junačtvo. Napokon najtoplije se preporučujoči, da se naj-večom pripravnošču naše pravedne molite, jadikovke najsvetije, najplemenitije, skromne i pravedne želje uvaže, koje toj slavnoj škupštini na prikvat, evo ovdje u sliedečim resolucijama izrazujem:
Vidi »Popotnik" od 10. srpnja 185)8. broj 13.
17. resosucija glasi: U interesu napredka budučih učitelja i učiteljica, neka bi se preustrojilo mužko učiteljišče u Kopru i žensko u Gorici; te za Hrvatice, gdjegod u Istri ustrojio pripravni tečaj".
Sto me jc vodilo, što mi bilo pred očima opisujuč stanje naše? Pred očima sam imao, da Vas upoznam sa našim patnjama, zahtjevima i željama, a vodilo me, da do-prinesem, da one dopru do onih, koji mogu svojim uplivom doprinieti k poboljšanju našeg žalostnog stanja.
Sinuti če sunce i pred naša vrata, ufamo se prije ili kasnije, nu moramo junački ustrajati u pravednom i zakonitom našem zahtjevanju. Ne treba da klonemo, te pre-krštenim rukama očekivamo, da nam drugi u nevolji našoj pomognu, nego raditi moramo polak one: »Pomozi si čovječe sam, pa ču ti i ja pomoči, veli nam i Palmovič u pjesm „Bog i Hrvati":
„Tko sam sebi dobar nije, Nije vriedan, da ga sunce grije, Kamo 1' drugi, da za njega mare".
Osobita mi radost izpunjava srce, videči bo Vas, kako ste ustrpljivo, pozorno i pomno slušali ovo moje izviešče, na čemu Vam se gospodo najliepše zahvaljujem. Kako da Vam pak izrazim tihe one osječaje, što ih osječam u svečanom ovom času, gdje mi pod velebnim ovim nebom, u srcu divne Slovenije, u bieloj Ljubljani, prvog puta dana prigoda, da mogu majčinim sborit slovom — sladkim zborom hrvatskim? — — S cvjet-nih obala lazurne Adrije, dohrlih u Vaše kitne i liepe dvore, dohrlich pun zanosa, udiv-Ijenja i svetog ushičenja. Ta eno me, —• ne u tudjoj zemlji, ne medju tudjim narodom,
več na grudima svoje jednokrvne brače, u liepom gradu, u srcu svih Slovenaca---
a mi je tako milo, tako voljko, — Ta pričinja mi se, da čnjem i lopot i gordi kucaj velebnog toga srca, iz kojega proviruje poput bujice, živa ljubav do svega roda, čije zemlje protječe srebrena i tiha voda Sava. Da, mila bračo — maje se grudi voljko sire nad samom pomišlju, da nas ne spaja samo ljubav, več da nas veže i zajednička miso — silna misao bratske sloge i ujedinjenja, jer Hrvat i Slovenac dva su imena, al jedna duša, jedno srce — da Bog dade bili oni i jedan narod.
A sada, na koncu moga izviešča, molim Vas, da primete pozdrav moj, i iskrene žarke pozdrave Vaših drugova, što u tužnoj zemlji, koju Učka štiti, traju svoje nevoljne dane, vršeči svoje uzvišeno zvanje oko napredka i probudjenja sviesti jadnoga naroda. Primite taj iskreni pozdrav, on potječe od Vaše brače, od one brače, koja Vam klicu:
»Zdravo Sinci Slovenije mile, Zdravo bračo, zdravo sokolovi, Vaše misli izpunjene bile, A trud nek Vam Bože blagoslovi".
VI. štajerska deželna učiteljska konferenca
(Dalje.)
Potem dobi besedo od c. kr. dež. šolsk. [ o prašanju: »Vzgojevalna zadaca sveta določeni referent, ravnatelj meščanske ljudske šole. S katerimi oblast-šole, Janez Drese h er, kateri je poročal veni m i na red bani i jc možno isto
posebno pospeševati? Poročevalec jc rešil svojo nalogo prav temeljito m zanimivo ter je navajal razna sredstva, s katerimi bi se dale zadušiti mnogovrstne usodepolne soeijalne napake. V svoji obširni razpravi se je dotaknil najpoprej vzgojevalnih razmer pri starih narodih. Potem pa je nadaljeval nekako tako-le:
Nekaj desetletij sem so se človeške kulturne razmere tako spremenile, da nad stotisoče otrok ne more biti deležnih domače odgoje. Kdor je na pr. prej kedaj potoval po Krušnih gorah, našel je cele vrste marljivih obitelji pri živahnem domačem delu. Danes pa so očetje in matere v tovarnah, a otroci so prepuščeni poulični odgoji. Za tisoče otrok imajo matere same skrbeti, za mnogo tisočev pa nihče ne skrbi. V očigled tem dejstvam ni se čuditi, ako se nravno stanje mladine shujšuje. Jules Simon prepušča dolžnost odpomoči državi. Mi se v tem z gotovo omejitvo strinjamo ž njim; država imej neki po pravicah starišev omejeni vpliv. Ta vpliv pa se mora zakonito natanko določiti, in baš ta določitev je ena najcenjenejših točk v avstrijskem šolskem zakonu. (Krajni in okrajni šolski sveti.) Ko bi se šola odtegnila političnemu s t r a n k a r s t v 11, in se poslušali razumni možje ter upoštevali njihovi nasveti, bi se razmere gotovo zboljšale.
Najviša naloga države je nravna vzgoja mladine. Je-li more šola sama izgojevati, se Ji more radi neuspehov pozivati na odgovor? Dr. Reich pravi: C1 o v e k je učinek (produkt) svojih razmer. Kaj bi iz marsikaterega otroka postalo, ko bi ne podedoval od očeta po nesramnem življenju popačene krvi; kaj bi lahko bilo iz marsikaterega dečka, ko bi ne bil dan za dnevom le sam sebi prepuščen, ko bi se ne omehkužil? Vzroki nravnega, popačenja mladine so torej drugi, nego vplivi šole: 1. Podedovane telesne slabosti in bolestno stanje trupla in
2.	Nedostatki v obiteljski izgoji. Odpomočki proti temu pa: a) Pouk ljudstva pri raznih prilikah; b) Preskrbitev šole z izdatnejšimi disciplinarnimi sredstvi; c) odprava vseh onih zaprek, katere vzgojo ovirajo; d) prisiljena namestitev slabe družinske vzgoje z drugimi vzgojevalnimi činitelji. — Največ vpliva družba na otroke; kdor radi gotovih prikazni obdolžuje šolo, on stori to v zlobni strankarski strasti. Je-li šola zanesla v življenje grozne, vse pogubujoče narodne in verske boje, ali je pa to naopak ? Kakšno spoštovanje naj imajo otroci do zakonov, če se v visokih in najvišjih krogih označujejo odloki državnega sodišča za podlost?
3.	Pomanjkljiv pouk o veri. Vpliv religije bi rastel, ko bi se pouk v njej ne omejal le na dog-matična pravila. Obžalovanja vreden je boj mnogih duhovnikov proti šoli in učiteljstvu. Kedar duhovniki iz propovednice politikujejo, tedaj blatijo religijo. Učitelji in duhovniki naj bi tiho in mirno pa
| složno, z roke v roko delovali za človeštvo. — 4. Nedostatna skrb države za dobro šolo. V tem oziru ima država mnogo, vse na vesti. Ne briga se, da bi se šolski zakoni strogo izvedli; vse ma-terijelne prispevke zvrača na dežele in občine; cela vrsta šolskih zakonov je le na papirju in se nihče za nje ne briga. Pozdravljamo torej današnji razgovor in tudi upamo, da bode o b 1 a s t n a š e želje upoštevala. Ce se pa to ne zgodi tedaj se pač kaže, da se ne mara posvetiti šoli potrebne skrbi. (Priznanje.)
Šola ima nalogo, otroke vzgojiti v nravno-verske otroke. To pa sama ne more storiti; oblastnije morajo torej skrbeti, da vzgojo pospešujejo vsi činitelji. Oblasti in uradne o s o b e so ravno toliko vredne, kolikor storijo v blagor ljudstva!
Poročevalec se je potem bavil s tirjat-vami do učiteljevega značaja. Tirjal je dalje višo učiteljsko izobrazbo. Učiteljišč-niki naj bi se izobraževali zlasti v narodnem gospodarstvu. Na zavodu naj bi se poučevali tudi o družbenih oblikah; v zadnjih letih jim je obisk dostojnih gostilnic, gledališča, koncertov, plesov brezpogojno dovoliti.
Govornik se izraža ostro zoper nameravane internate, zahteva pa izdatne podpore ubožnim kandidatom; da se zamorejo nastaviti pri dostojnih zasebnih obiteljih. Ljudski učitelji naj bi se tudi nameščali kot glavni učitelji, kakor kot učitelji pedagogike na univerzah.
Dalje razmotriva razmerje nadučitelja do učiteljskega osobja in narobe. Pridobitev sposobnih nadučiteljev naj bi bile oblastvam glavna skrb. Mož, ki je navzgor pri-jenljiv in strahopeten, navzdol p a s u r o v, n e s o d i za šolskega voditelja. Ravnotako naj bi se učiteljstvo že v zavodu poučevalo o pravicah, dolžnostih in dobrem duhu v učiteljskem zboru, da bi se tako v okom prišlo marsikateremu srbo-ritemu povzročenju razprtij.
Važno je tudi, kako se vede šolski nadzornik. Če je nadzornik enako hladen proti lenemu, kakor proti marljivemu učitelju, tako izruva veselje do delovanja. Prezirljivo „od zgoraj navzdol" se lahko namesti z boljim. Nadzornik naj ni nikoli pristopen ovaduštvu in prilizunstvu.
Nepotrebna kontrola krajnega šolskega ogleda naj se opusti, Učitelj je službeno zaprisežen, kakor župnik; ima li pa župnik kmeta za nadzornika?
Šola zamore vspevati le, če branijo oblasti učitelja napadov; žalibog, da take j obrambe učitelj nikjer ne najde.
Poročevalec pripoveduje nekatere goro-stasne primere nedostatne stanovske zavednosti. Učitelji o svojih lastnih tovariših po krčmah slabo govore in tako svoj ugled podkopavajo. Zato se mora zahtevati, da se na učiteljišču uči tudi praktična pedagogika, pred vsem pa, da se odstranijo vzroki nezadovoljnosti: Pravice in dolžnosti učiteljstva naj se natančno d oločij o.
Kar še od oblasti dalje zahtevamo, je, da je en član ljudskega učiteljstva tudi ud dež. šolskega sveta. Večina udov te korporacije nima pojma o razmerah ljudske šole.
Više oblasti bi se vendar morale enkrat odpovedati zastarelemu birokratizmu, da bi se šolski zakoni, ki so mnogostransko le na papirju, tudi dejansko izvedli. Poročevalec izvaja to iz mnogih dogodkov.
Nujno potrebno je dalje, da se osebe, ki dajejo otrokom potuho, ne da bi jih ovadili, dalje take, katere jim prodajajo pijače in pušivo, strogo kaznujejo.
Govornik sedaj razkriva škodo, katera se povzroča po nenravnih gledaliških igrah, po nesramnem slovstvu; po razložbah nesramnih podob in enakih predmetov, po izkoriščanju slabotnih otrok pri uporabi za kmetijska in obrtnijska dela, kakor pri barantiji, po bivanju skupaj z mnogimi osebami v nedostatnih prostorih, ter predlaga oblastnijške naredbe proti tem nedo-statkom.
Dalje se poganja poročevalec za fakultativno uvedenje telesnih kazni ter razpravlja, kako in kedaj naj se take kazni uporabljajo. Tudi nasvetuje, da se krajni šolski svet preustroji v krajni vzgojevalni svet, ki bi imel skrbeti za nravni red v šoli in izvan šole. §§ 10, 11, 21, 24 zakona o krajnih šolskih svetih se naj reformirajo, deloma izpustijo.
Neomejena svoboda pri ženitvi je kriva, da se poraja mnogo socijalne bede. Pametna omejitev v tem oziru je vredna priporočbe.
V Avstriji je konjska reja. više čislana od otroške izreje. Zato je toliko nedostatkov po šolah. Sole so prenapolnjene; zato bi naj bila oblastem naloga, zmanjšati število učencev v pojedinih razredih. Za slaboumne otroke naj se napravijo posebni razredi. Najslabše pa vplivajo neredno šolsko obiskovanje in olajšave v poletnem času. Veliko zlo za otroško zdravje je neurejenost vročinskih počitnic, kakor sploh pouk v najbolj vročih mesecih poletja.
Izborno sredstvo za povzdigo ljudske omike so dobre knjižnice. Zato bi naj bila J
njih izdatna denarna podpora skrb oblasti. Tudi bi se naj oblasti pečale s sestavo imenika izbornili mladinskih spisov. Razgovori s stariši o šoli in učencih naj se marljivo negujejo, o priliki slavnostnih šolskih sklepov pa javna predavanja prirejajo. Prislovica: „Stori dobro le zaradi dobrega" je v ustih šolnika nesmisel.
Spričevala odpustnice morajo dobiti večo vrednost. Zato naj bi ne smela nobena oblast izdati delavske ali poselske knjižice, dokler se prošnjik za njo ne izkaže s šolsko od p ustnico.
Kmetje, kateri dajo svoje otroke v mestu odgojevati, jemljejo jim veselje do kmetskega stanu. Oblasti in učitelji naj bi s poukom proti temu vplivali. Proti alkoholizmu naj bi se energično postopalo. Za izobrazbo ljudstva naj bi se ustanovile, kakor v Skandinaviji, ljudske višje šole in izdalo se kratko navodilo o skupnem delovanju med šolo in ljudstvom. Ureditev ubožniškega sestava po dr. Reicker-ju naj bi oblasti in učitelji energično podpirali.
Stan, ki je poklican, vzgojevalno delovati, mora pred vsem imeti spoštovanje in ugled. Ta pa sta zelo odvisna od materi-jelnega stanja, ki je sedaj tako slabo, da je učitelj mnogokrat primoran sprejemati dobrote od manjvrednih ljudi. Kakor turški vojak dva do tri mesece na svojo mezdo, istotako dolgo more čakati novo nameščeni učitelj na borno svojo plačo. Tako se i prične beda v službenem kraju že od za-i četka. Učitelj mora vsled bedne svoje plače tudi preveč gledati po stranskem zaslužku. In tukaj se prijavljajo stvari, ki so vse drugačne, nego lepe.
Ni ga stanu, s katerim bi se tako prezirljivo od zgorej navzdol ravnalo, kakor z najmanj vrednim proletarcem. Celo zelo redka, Najvišja odlikovanja kažejo prezi-ranje učiteljskega stanu. Učitelji dobo ista odlikovanja nego uradni sluge in naddeset-niki —.
Poročevalec konča: Če se da povsod dalje priti, tedaj ni čuda, ako učitelji svojim otrokom zabranjujejo stopiti v isti stan, in če sc med mlajšim učiteljstvom pojavlja ton, ki ni lep (vmesklici: Oho!) toda razumljiv. Upajmo, da ni res, če učitelji pravijo : „Alles was liier gesagt wird, ist so wie so fiir die Katz!" (Burno odobravanje.)
Ko se je prebral še zapisnik o dopold-nejšnji seji se je zborovanje prekinilo.
Popoludne jc otvoril gospod predsednik sejo ob treh in se je vršil razgovor o stav-
kih, katere je poročevalec predlagal. Popolnoma naravno zalitevanje po generalni debati je gospod predsednik iz nerazumljivih vzrokov odklonil, kar se nam nikakor ne zdi v redu zlasti ne, ker je v nasprotju z opravilnim redom. Toda zbor se je udal in pričelo se je posvetovanje o posameznih stavkih, ki se glase v glavnih potezah ta-ko-le:
A. Pospeševanje vzgojcvalne naloge: 1. Država ima, kakor v drugih državah, k vzdrževanju ljudske šole in enakih vzgojevalnih zavodov prispevati. 2. Deželni šolski svet, oziroma ministerstvo pospešujeta izdajo dobrih knjig za ljudstvo, kakor navodila o vzgojevalneni skupnem delovanju med šolo in hišo. 3. Dež. šolski svet oziroma ministerstvo zapovej: a) da se število učencev v pojedinih razredih zmanjša; b) da se glavne počitnice preložijo v mesece julij in avgust; c) da se vročinske počitnice primerno uredijo. 4. Rešilnice so nujna potreba; zato skrbi oblast, da se ustanovijo. 5. Obiskovanje gostilnic je učencem prepovedano, razum v spremstvu zaupnih oseb; pusenje kakor vdeležba plesnih veselic je učencem brezpogojno prepovedati. 6. V slučaju, ko bi se učenci vdeleževali javnih demonstracij, se imajo pozivati sta-riši na odgovor. 7. Obisk gledališča je otrokom le z dovoljenjem šolskega vodstva dovoljeno, če ni vsebina igre nravno izpod-tekljiva. 8. Starišem, kateri svoje otroke zanemarjajo ali popačijo, se za kazen otroci lahko odvzamejo. 9. Otroci, ki prosjačijo, naj se primejo, njih stariši pa v ponavljajočem se slučaju kaznujejo. 10. Telesna kazen ostane iz šole izključena. Lahko pa se po sklepu učit. zbora ali krajnega šolskega sveta izvrši, ako navadna disciplinarna sredstva več ne zadostujejo, ter radi tatvine, trpinčenja živali itd. Izvrši se po sta-riših v pričujočnosti krajnega šolskega sveta ali, ako se stariši tega branijo, po obč. slugi. Ako pa je tudi ta kazen brezvspešna, se odda dotični učenec v rešilnico. 11. Kmetijske nadaljevalne šole naj se pospešujejo. 12. Krajni šolski sveti imajo skrbeti, da se povsod priredijo kopališča. 13. Določbe o nalogi krajnega šolskega sveta se naj revidirajo. Razun oskrbi za šolsko opravo naj nima krajni šolski svet nobenega vpliva na šolo. 14. Razpostavljanje nravnosti nevarnih podob na javnih prostorih, kakor nenravne javne predstave naj se imajo prepovedati. 15. Mladinski spisi in ljudske knjižnice naj se podpirajo, patriotične svečanosti pospešujejo. 16. Odpust otrok iz šolske obvez-
I nosti naj se vselej slovesno vrši. Spričeva-1 lom-odpustnicam naj se pripozna uradno večja vrednost. Učiteljišče naj se razširi na šest ali vsaj na pet letnikov. Znanje o narodnem gospodarstvu, kakor o socijalno reformato-ričnih težnjah naj gojencu ne ostane neznano. Naj se skrbi, da se na zavodu uči lično vedenje v družbi, da se veselje do poklica vzbuja in po blagohotnem ravnanju pospešuje stanovska zavest. Absolventom naj se da navodilo za pripravo na izpit učne usposobljenosti. Razun metodičnega znanja naj se gojenci seznanjajo tudi z dolžnostmi vzgojitelja. 18. Za odgojo učiteljev so poživljati zmožni ljudski in meščanski učitelji. 19. Ljudski in meščanski učitelji so sprejemati kot redni slušatelji na universah. 20. Država dovoli izdatne, javne štipendije za učiteljske pripravnike.
B. O učiteljih in obl astni j ah. 21. Učitelj lahko deluje s svojim izgledom, s svojim delovanjem kot vzgojitelj. On naj brani svoje pravice, a naj ni nikoli politični ali konfesijonelni hujskač. Prerane ženitve učiteljev so pogubne; zato bodi učiteljem žeuitev pred izpitom učne usposobljenosti prepovedano. 22. Učitelj naj vestno goji narodno pesem; to naj pospešuje tudi oblast-nija. Razprtije učiteljev med seboj in z uradnimi osebami v javnosti naj se kolikor le možno zabranjujejo. 24. Nadučitelj bodi poučujoča iu spodbujajoča duša šole; on deluj z izgledom, vestnim izpolnjevanjem dolžnosti in s taktom. 25. Oblastnija se naj resno pobriga, da pridobi zmožnih šolskih voditeljev. 26. Vsaj vsako leto enkrat se naj vrši posvetovanje šolskih voditeljev; isto tako se naj periodično zdržavajo konference nadzornikov pod predsedništvom dež. šolskega nadzornika. 27. Da se doseže enotno postopanje pri pouku, se sproži: a) mladi in neizkušeni učitelji se naj ne uporabljajo na šolah enorazrednicah; b) šolski in učni red se naj temeljito pregleda ter uvrsti v njega obširen pouk o delovanju nadzornikov, natančna -določba pravic in dolžnosti učnega osobja itd. c) šolska oblast ima neodrečljivo dolžnost, pri neosnovanih napadih učitelje braniti; d) materijelno stanje učiteljstva je poboljšati, da se pridobe zmožnih močij ; tudi se naj skrbi, da se plačljivi dohodki takoj nakažejo; e) izkušnje učiteljstva naj se upoštevajo, in če se spoznajo njega nasveti za dobre, naj se tudi izvedejo; f) disciplinarne preiskave niso javne; učitelj imej vselej pravico, se pri vsaki disciplinarni instanci osebno zagovarjati ; y) kompetenčne obiske je pre-
povedati. 28. Oblastnija podpiraj vzgojitelja v pridobitvi cene pt njega imetja in javnih blagotvornih ustanov. 29. Glede na Najvišo odlikovanje učiteljev naj se določijo pravila, da bodo odlikovanja stanovski ugled
pospeševala a ne podkopavala, 30. V dosego podpor bodi odločilno dobro vedenje in marljivost.
Mnogo teh stavkov je povzročilo živahni razgovor.	(Dalje sledi.)

Društveni vestnik.
Celje. (Vabilo) učiteljskega društva za celjski in laški okraj k rednemu zborovanju dne 2. nov. t. 1. ob pol 11 uri dopoludne v okoliški deški šoli v Celji. Vzpored: 1. Petje. — 2. Zapisnik. — 3. Društvene zadeve. — 4. Nekaj opomb o X. zborovanju naše „Zaveze;" govori A. Gradišnik. — 5. Iz šolske prakse. — 6. Nasveti. K obilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
Črešnjevec. (Vabilo.) Slovenjebistriško učiteljsko društvo bode zborovalo 10. dne meseca novembra t. 1. v Slovenski Bistrici s tem-le dnevnim redom: 1. Ob pol 10. uri začetek zborovanja, odob-renje zapisnika. — 2. Dopisi. — 3. Predavanje g. Sabatija „Nekaj iz svoje beležnice o cepljenju vinske trte na ameriški podlagi." — 4. Poročilo o letošnjem „Zaveznem zborovanju" gosp. Trčak. — 5. Poročilo o deželni učiteljski konferenciji g. Polanec. —- 6. Nasveti in slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Iz kranjskega šolskega okraja. (Vabilo) k zborovanju »Učiteljskega društva za kranjski šolski okraj," ki bode dne 2. novembra t. 1. ob 2. uri popol. v novem šolskem poslopju na Primskovem pri Kranju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. — 2. „0 sprijenju mladine." Poročevalec učitelj Josip Potkovšek. — 3. „Kako bi se dalo doseči živabneje delovanje slovenskih učiteljskih društev na Kranjskem in v PrimorjuV" Poročevalec nadučitelj Drag. Česnik. — 4. Odborovi predlogi glede ustanovitve »vprašalne skrinjice" in prireditve »jour fixov," utemeljujeta nadučitelja Fran Luznar in M. Bregant. — 5. Posamezni predlogi.
Za odbor: A. Rape s. r.	Drag. Česnik s. r.
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Maribor. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za mariborsko okolico ima dne 3. listopada svoje zbo-
rovanje v novem šolskem poslopju za Krčovine-Leitersberg (Kokoschinegstrasse) ob pol 10 uri dopoludne po običajnem vsporedu. Govoril bode gosp. Ilernaus o vprašanju: „0 pravilni uporabi imenovanj pri uporabnem računanju." — K obilni udeležbi vabi J. Lasbacher, t. č. predsednik-.
Svetinje pri Orinoži. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za ormoški okraj zborovalo bode v četrtek 10. dne novembra meseca t. 1. ob 10. uri dopoludne v ormoškem šolskem poslopju po sledečem vsporedu : 1. Zapisnik slavnostnega zborovanja o priliki društvene 251etnice. — 2. Dopisi. — 3. Predavanje g. tovariša Ernst Slanc-a o dunajski jubilejni razstavi. — 4. Poročilo gosp. tovariša Jože Rajšp-a o deželni učiteljski konferenci v Gradcu. — 5. Posvetovanje o slavljenju 50letnega jubileja Njega Velič. cesarja Franc Jožefa I. — 6. Društvene zadeve, slučajnosti, želje in nasveti. Cenjeni tovariši in to-varišice, skrbimo za to, da začnemo 2. petindvaj-setletje obstanka našega djuštva resnično v pravi kolegijalni vzajemnosti! K polnoštevilni udeležbi Vas torej vabi prav vljudno	odbor.
Iz šmarskega okraja. Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 19. novembra mes. ob 11. uri dopoludne v Šmarju. Vspored obsega med drugim poročilo o letošnji deželni konferenci in razpravo tovariša Debelaka. Da-si tudi to zborovanje ne bode imelo istega slavnostnega značaja, kakor se je nameravalo, udeleži se ga vendar naj vsak, komur je mar za šolo in naš stan.
Predsednik : S t r m š e k.
Šoštanj. (Vabilo.) Učiteljsko društvo šaleške doline zborovalo bo dne 1. novembra t. 1. v Šoštanju. Začetek ob pol 11 ori dopoludne. Dnevni red: 1. Zapisnik in dopisi. — 2. Volitev odbora za leto 1899. — 3. Iz šolske prakse — 4. Nasveti. K polnoštevilni udeležbi vabi	odbor.
-eafe©-
Dopisi in razne vesti.
Kranjsko. (Preosnujmo naša lista!) Ko	bi imel imenovani recept večji uspeh, ko bi ga
je bil 1. 1893. zagledal v »Učit. Tovarišu" beli dan	bili porabili za ono bolezen, za kojo je bil na-
listek »Učiteljski dom" nismo mislili, da bode ta	menjen; a usmiljeni bratje v Ljubljani so ga bili
recept imel toliko uspeha pri tej bolezni. Gotovo	porabili za prognozo: »Učit. konvikt." Nekako po-
nosni smo na to, da je ravno oni listek-recept rea-lizoval in dal osnovni kamen „Učit. lconviktu;"
kajti kmalu po rojstvu tega recepta pričele so deževati krone za ta namen tako neusmiljeno, — in še dežujejo — da smo bili že v strahu, da gospod urednik niti časa ne bode imel sproti objavljati provzročitelje tega nevarnega deževja.
Ker je imel tedaj naš recept tako ugoden uspeh, podajamo vsem resnim bralcem in bralkam zopet nekak recept in sicer o preosnovi naših dveh listov z posebnim ozirom na njih program in cilj. Izjavljamo pa že naprej, da se ne štejemo merodajnim, da ne usiljujemo nikomur svojih misli in nazorov.
Odgovoriti moramo najprvo vprašanjem, koje bode marsikateri najivnež stavil. Ali ne zadostujeta naša dva lista več našim zahtevam? Ali nista dovolj dobro urejevana? Ali ne prinašata dovolj gradiva? In če sta zadostovala toliko let, posebno „Učit. tovariš," ki je dosegel tako častitljivo starost, zakaj bi pa sedaj ne?
Na prvo vprašanje odgovorimo prav kratko. Lista ne zadostujeta nikakor sedanjim zahtevam, ker ne smeta tako pisati, kakor bi morala in kakor zahteva duh časa. I>a je to istina, okusil je „Učit. Tovariš" že dovolj britko, ko je pred par leti nekoliko ostreje pisal; no, pokazali so mu takoj brezovko, kakor kakemu razposajenemu šolarčku. Kar se pa druzega vprašanja tiče, zavzemamo to stališče, da v tem obsegu, kakor sedaj izhajata, sta dobro urejevana, a ta ureditev — prosimo, da se tukaj ločuje ureditev in urednik — ne more nikakor zadostiti onim naročnikom in naročnicam, kojih dušno obzorje in oko presega kranjsko oziroma štajersko mejo. Gradivo obeli listov je pa tako pomanjkljivo in žalostno, izvzemši nekaj razprav, da pač nihče naročnikov ali naročnic ne bode mogel trditi, da mu zadostujeta, da ostaja njegovo dušno obzorje, kar se tiče šolstva, v tiru časa. Vzemimo nekaj številk v roko. Vsebina: 1. Poročilo kakega občnega zbora, kak oklic ustanovitve novega društva; referat kake učiteljske konferencije: imena darovalcev za to ali ono ustanovo; sprememba učiteljstva; zahvale; razpisi učit. služeb in inserati. — (Navadna vsebina „Učit. tovariša.") — 2. Razprava; poročilo kakega občnega zbora; referat oziroma govor kakega učitelja na tem ali onem občnem zboru; dopisi, v kojih se pa glavna zadača dopisov navadno prezre; društveni vestnik — vabila in poročila društev —; posnetki iz sprememb učit. osobja; zahvale; razpisi učit. mest; zahvale in inserati:) — (Navadna vsebina „Popotnika".) — Ako torej ložimo, da imata lista tako malo naročnikov in da se ti naročniki ločijo v „Tovariševce" in „Popot-nikovce," je to pač naravna posledica naše gorenje trditve glede vsebine; in od vsakega učitelja, oziroma učiteljice vendar ne moremo zahtevati — so pač tudi častne izjeme — da bi za eno in isto stvar
plačevala dvojni prispevek, to bi bil pač predrag „ šport."
Na zadnje vprašanje pa odgovarjamo z opazko, da so v prejšnjih letih streljali jako dobro z „puš-kami na kresilnik," a v sedanjem času pa vise take „risanice" v muzejih kot posebnost.
Da ne bodemo preveč dražili onih živcev cenjenih bralk in bralcev, ki povzročujejo „dolg čas".
Preidimo torej k preosnovi. Lista naj se spremenita tako, da postane eden šolsko-političen, a drugi pedagogično-znanstven.
Program prvemu, torej političnemu listu naj se po našem uemerodajnem mnenju takole uredi :
1.	Prinaša naj kratke uvodne članke, tičoče se strogo šolsko-političnih vprašanj, na pr. o boju za šolo, o stališču šol in učiteljstva, o organizaciji učiteljstva, o plačah, o nadaljni izobrazbi učiteljstva in drugo — ne samo kranjskega, oziroma štajerskega, temveč sploh slovenskega in slovanskega in dalje avstrijskega šolstva v obče. S tem bi bil polagoma postal važen za v prvi vrsti južne kronovine, v drugi i za druge in razvoj šolstva sploh.
2.	Prinaša naj se odredbe raznih šol, oblastev doslovno. Te odredbe se tudi lahko denejo pod kritično steklo, da vsaj zvedo oblastva, kako je učiteljstvo zadovoljno ž njimi; kajti sedaj stojimo še vedno na stališču, jiosebno slovenski učitelji, da je vsak višji ukaz za nas nezmotljiv, pod vsako kritiko, iz „višjili ozirov". To je pa napačno stališče.
3.	Prinaša naj društvene dopise. A društveni dopisi se morajo skrčiti in prenarediti v toliko, da bodo prinašali ono, kar je v istini stvarnega. Opusti naj se ono „nepotrebno zažiganje kadila" gotovim osebam. Opis skupnega obeda in dobre kapljice naj tudi odpade, ker s tem se učiteljstvo navaja k „brezmernosti! ? in zapravljivosti! ?" V tem delu naj se objavljajo tudi taki dopisi, ki prihajajo iz kake druge kronovine oziroma države. Gotovo bodo taki dopisi „bele vrane."
4.	Prinaša naj kratke posnetke iz državnega ali pa sploh iz deželnih zborov, seveda v prvi vrsti iz onih, ki pretresujejo slovensko šolstvo, iz onih razprav, ki se tičejo šolstva in učiteljstva
j na splošno.
5.	Prinaša naj dalje ta list razpise učiteljskih služb in sicer ne le kranjskih, temveč tudi štajerske, goriške in primorske ter koroške.
G. V „listku" naj prinaša list važne posnetke iz druzih pedagogičnih listov, dalje, posebno duhovite „odgovore šolarjev," odlomke iz življenja ! tega ali onega „moža-pedagoga" in drugo.
7. Prinaša naj zahvale, imenik raznih darovalcev za to ali ono ustanovo, inserate ali nznanila.
(Konec sledi.)
Iz Ljutomera. Tudi učiteljstvu ljutomerskega političnega okraja bila je dana priložnost, v tem velepomenljivem jubilejnem letu izraziti Veličanstvu preljubljenemu cesarju zvestobo iu udauost. To se je zgodilo pri okrajni učiteljski konferenci, katera se je je vršila dne 25. julija mes. v ljutomerski Franc Jožefovi šoli. Zborovalna soba, posebno pa cesarjeva doprsna podoba bila je z cvetlicami, z zelenjem in šolskimi banderami krasno odičena, konference se je vdeležilo 4G učiteljskih oseb.
I.	Pričetkom konference je zapel učiteljski pevski zbor fino in občutno Schneiderjevo skladbo „Avstrija moja." Potem je g. okr. šol. nadzornik Ranner ogovoril konferenco in častne goste: g. okr. glavarja pl. Supančič-a, g. ravnatelja Schreiner-ja in načelnika ljutomerskega okrajnega zastopa g. Kukovca. Po daljšem navdušenem slavnostnem govoru, v katerem je gosp. nadzornik naslikal delovanje in zasluge presvitlega vladarja za šolstvo in učiteljstvo, sklenila je konferenca po gosp. Cehu kaligrafično izdelano udanostno izjavo, katero je posebna deputacija (Robič, Ceh, Razlag) izročila gosp. okr. glavarju, da jo sporoči na Najvišje mesto. Mogočni Slava- in Živioklici so sledili tej izjavi; učiteljstvo zapoje krepko prvo kitico cesarske pesmi. Gospod okrajni glavar se zahvali na prijaznem pozdravu ter izjavi, da hoče z veseljem ustreči našemu patrijotičnemu čutju.
II.	Nato se je konferenca vršila po običajnem dnevnem redu. Svojim namestnikom je imenoval gosp. nadzornik gosp. ravnatelja Robiča, zapisnikarjem sta bila izbrana gg. Herzog in Bernot. Ko je podpredsednik objavil vse važnejše ukaze in odredbe šolskih oblasti, nam naznani gosp. nadzornik, da odpade letos običajno poročilo o nadziranju šol; na mesto tega poročal je gosp. nadzornik prav temeljito o najvažnejših periodičnih uradnih opravkih šolskih vodstev in o dolžnostih nadučiteljev do podrejenega jim učiteljstva, osobito do absolviranih kandidatov in kandidatinj.
III.	Gosp. nadučitelj Vauda poročal je o varstvu živali. Poročevalec nam je prav dobro razjasnil vzgo-jevalen pomen varstva živali za ljudstvo, osobito za šolsko mladež in nam je tudi pokazal, kako zamore učiteljstvo najizdatneje vtrjevati in pospeševati varstvo živali v šoli in izven šole. Razgovor je bil prav živahen; vdeležili so se ga gg. Cvahte, Šijanec ml., ZacherI, Schneider, Pušenjak st., Herzog, Erženjak in Robič.
IV.	Gosp. ravnatelj Schreiner iz Maribora poročal je o novi metodi nemškega pouka v šolah s slovenskim učnim jozikom na podlagi nemške vadnice. Poročevalec razjasnjuje: a) bistvo te sicer nove, a naravne tako imenovane „guvernantske" metode pri nemškem pouku, b) vadnico glede njene vsebine in uredbe posameznih delov. Poročevalec je tudi na nekaterih praktičnih primerih pokazal, kako se ima
ta vadnica pri pouku rabiti in priporočuje slednjič svoje nalašč v ta namen izdano navodilo in pa Janski-jeve slike, katere tej nazorilnej metodi prav dobro služijo. Predsednik se zahvali g. poročevalcu na prav poučljivi razpravi. Konferenca sklene, da se uvede prva nemška vadnica z novim šolskim letom v naše šole.
V.	Poročilo o stanju šolskih vrtov odpadlo je zaradi nedostajanja časa, pride pa na dnevni red pri zboru učit, društva. Gg. Robič in Erženjak poročala sta o stanju okrajnih učiteljskih knjižnic. Prvi je tudi predlagal, naj se v spomin cesarjeve 501etnice nakupi knjiga, katera popisuje SOletno vladarsko delovanje Nj. Veličanstva. Poročili se vzamete na znanje; predlog se soglasno vsprejme.
VI.	Zastopnikom učiteljstva v okrajnem šolskem svetu namesto gosp. Cvahteja, kateri je ta mandat odložil, bil je izvoljen v ožji volitvi gosp. Robič z 9 od 14 glasov.
VII.	Ko smo že nekaj stavljenih nasvetov sprejeli, opozarjal je gosp. nadzornik na zemljevid avstrij-sko-ogerske monarhije, kojega je prav natančno, razločno in okusno izdelal in pri današnji konferenci izložil gosp. učitelj Herzog pri Sv. Križu. Zemljevid je imeniten zategadelj, ker predočuje le najvažnejše reči. Posnemajmo gospoda sotovariša v izdelovanju učil I
Gosp. nadzornik je zaključil konferenco zahva-livši se vsem, ki so pripomogli k temu, da se je ta konferenca tako slovesno in praznično vršila. Gosp. nadučitelj Schneider zahvalil se je imenom učiteljstva gospodu nadzorniku na trudoljubivem poslovanju.
Ob 2. uri .popoldne je priredilo ljutomersko učiteljsko društvo v lepo in bogato okrašeni telovadnic Franc Jožefove šole slavnostni banket, katerega se je vdeležilo vso učiteljstvo (razven obeh učiteljev Ijut. nemške šole) in že zgoraj imenovani štirji gostje. Pozneje sta se nam pridružila č. Ijut. kateheta gg. Brglez in Weixl. Vrsto napitnic je otvoril gosp. nadzorzik z nagovorom na Nj. Veličanstvo. Navdušeni Slava- in Živioklici so se izpremenili polagoma v lepo melodijo cesarske pesmi, katere prvo kitico smo navdušeno zapeli. Razvila se je pri nadaljnih navdušenih napitnicah in mičnili pesmih prav prijetna zabava, ki je trajala do večernega vlaka. Vsa čast in hvala gre gostilničarju gosp. Sršenu in gospej soprogi, katerima v priznanje moramo povedati, da sta nam postregla res izborno; ravno tako tudi gospej Robič-evi, ki nam je priskrbela prav lepo okrasje konferenčne sobe in telovadne dvorane — obednice. Lepa je bila ta jubilejna skupščina, katera ostane vsakemu v dobrem spominu.
(God f cesarice Elizabete) ima biti, kakor dosedaj, tudi odslej na vseli šolali in učite-liščih šole prost dan. Tako je namreč odredil naučni minister s pristavkoni, da se ima na ta dan prirediti kaka cerkvena svečanost.
(Razširjene šole). Dvorazrednica v Ljubnem pri Gornjemgradu razširi se v trirazrednico, istotako dvorazredna nemška šola v Laškem trgu, a enorazrednica v Novištifti v dvorazrednico.
(Us p o s o b 1 j e n o s t n i izpiti) za obče meščanske in ljudske šole začno pri ljubljanski iz-praševalni komisiji dne 7. novembra t. 1. Prošnje je predložiti do 1. novembra.
(Gospodinjska šola) c. kr. kmet. družbe kranjske se je otvorila sredi oktobra v Ljubljani v Marijanišču. Šolski tečaj traja jedno leto, in morajo gojenke stanovati v zavodu, ki je pod nadzorstvom sester reda sv. Frančiška.
(V e r b a n d d e r d e u t s c he n L e li r e r u n d Lehrerinnen na Štajerskem) bode ime konkurenčnemu društvu „štajerske učiteljske Zaveze", katero je ustanovil nadučitelj Klement Proll v Gleisdorfu. Kakor poroča „Tagespost" imelo bode novo to društvo v sredo dne 2. novembra meseca svoje prvo zborovanje v trgovski hiši v Gradcu.
(Kuhanje in šivanje) se uvede kot ob-ligatni pouk v dekliške šole v Chicagu.
(Strokovne šole za belo šivanje,) umetno vezenje in šivanje oblek se prične v Gorici. Učenke bodo zajedno obiskovale obrtno-nadaljevalno šolo za deklice.
(Nadškof Stadler) je v Serajevu blagoslovil stavbo od njega ustanovljenega ženskega siro-tišča, v katerem bo do 100 deklic dobivalo popolno oskrb.
(Nova šolska knjiga.) Naučno ministerstvo je odobrilo „I)rugo berilo in slovnico za obče ljudske šole", katero sta spisala učitelja M. Josin in E. Gangl.
(Na Zagrebškem vseučilišču) je bilo prošlo leto 523 slušateljev. Rogoslovcev 78. pra-voslovcev 17, modroslovcev 92. farmacevtov 35.
(Šolske takse v Istri.) Dež. odbor istrski je razposlal vsem občinam v Istri okrožnico, s katero naznanja, da so odpuščene šolske takse za 1. 1897-1898 in sicer tako za prvi, kakor tudi za drugi tečaj tega šolskega leta, za prvi tečaj 1898-99 pa da so znižane take za tretjino to je za 2 gld.
(Profesor G e b a u e r) je slavil 8. dne okt. svojo OOletnico. Po filozofskih naukih je postal realčni profesor v Pardubicih, potem v Pragi. L. 1893. prišel je za slovansko filologijo na Praško univerzo. Bil je leposlovno in znanstveno delaven. Zlasti veliko in učeno delo, ki pa še ni povsem zvršeno, je njegova historična gramatika staro-češkega jezika.
(Ljudski lini ver z ni kurzi) na Dunaju so bili v treh letih (186 kurzov) obiskovani od 22.073 oseb.
(Bolgarski učitelji) so obiskali Belgrad a tam je policija enega pridržala v zaporu, ker je na vprašanje po narodnosti, odgovoril, da je Bolgar iz Makedonije.
(Statistika o ljudskih šolah) v Nemčiji pravi, da je poljščina v mestih za 0.08% na deželi za 0.98% narastla, in to zlasti z ozirom na kašubski in mazurski jezik, kateri izpodriva. Leta 1891. je bilo 3443 kašubski govorečih otrok, leta 1890. samo 89.
st-500 Razpis poduciteljske službe.
Na dvorazredni ljudski šoli v Pišecah je stalno, slučajno začasno namestiti podučiteljsko mesto z dohodki tretjega plačilnega razreda.
Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje opremljene s spričevalom zrelosti, učne usposobljenosti in pri še ne nameščenih z dokazom avstr. državljanstva, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 15. novembra meseca pri krajnem šolskem svetu v Pišecah.
Okr. šol. svet v Brežicah dne 1. oktobra 1898.
1 določenimi v dež. šolski postavi dno 15. oktobra meseca 1896.
Potovalni učitelj dobi še 100 gld. potnine. Prosilci naj vlože prošnje s spričevali učiteljske sposobnosti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Gorici do 8. decembra meseca 1898.
C. kr. okr. šol. svet v Gorici 12. oktobra 1898.
št-1831 Razpis učiteljskih služb.
V tem okraju se razpisuje s tem službe:
1.	Nadučitelja dvorazrednic v Cerovem in Kozani;
2.	učitelja-voditelja v Vedrijanu in Gorenjem polju;
3.	potovalnega učitelja za Vrata gor. Lokovec,
4.	učiteljic v Šmarjah, Kozani in Cerovem. Vse službe so III. plačilne vrste z dohodki
»Slovanska knjižnica"
izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 75 snopičev.
„Knjižnica za mladino".
Doslej sta izšla dva letnika po 12 snopičev, torej skupaj 24 snopičev. Cena letniku je 2 gld. 40 kr., posameznim snopičem pa 25 kr. — Naročila sprejema „Gorička tiskarna A. Gabršček" v Gorici. —
V Mariboru se pa dobe v prodajalnici Marije Pristernik, Tegetthoffstrasse št. 13.
Vsebina. I. Iz duševnega življenja otroškega. (I.) (L. Cernej.) — II. Stanje i želje hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre. (Konec.) (Bužo Dubrovič.) — III. VI. štajerska 'deželna učiteljska konferenca! (II.) -- IV. Društveni vestnik. — V. Dopisi in razne vesti. — VI. Natečajiin inserat.
Lastnik in založnik: „Zaveza'i
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.